Pastama plačana ▼ gotovini Leto XXI/. Številka 18. NaroCnLna za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za Inozemstvo: 210 din), za 'h let* 10 din, za */. leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska Izdaja za celo leto 50 din. Plača in toži se v LJ ubjanl TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino. Industrllo. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. — nlcl v Ljubljani St. 11.86«. Ivliain vsak ponedeljek. Kntfld trrde la petek Ljubliana. petek 10. februarja 1939 /*pnA posamezni OBA verid številki din 1 Sf7na zabloda Kam privede slepa zaverovanost v zadružništvo, to jasno priča zadnji »Orač«, glasilo Kmečke zvezo. List, ki z veliko ljubeznijo in tudi spretnostjo brani kmetske interese, je nakrat zaradi slepe pre pričanosti o absolutni koristnosti zadružništva v vsaki obliki zašel na stransko pot in v obrambi zadružništva pozabil na interese kmetijstva. Objavil je namreč članek: Zadružništvo in država. Po običajnih slavospevih na zadružništvo se je lotil nasprotnikov zadružništva ter med drugim napisal naslednje stavke, ki bi bili primerni za kak levičarski list, ne pa za kmetsko glasilo. Tako piše: »Nasprotniki zadružništva so vsi tisti. ki jim ni za spremembo obstoječega gospodarskega in družabnega reda ...« »Kapitalističnim podjetjem ni za koristi odjemalcev, temveč le za lastni dobiček. Zato ne bo v bodočnosti glavni problem razmerje med podjetniki in delavci, temveč razmerje med producenti in konsumenti...« »Zato pa je problem bodočnosti in glavna vodilna ideja zadružništva: proti kapitalističnemu kartelu producentov je treba, postaviti kartel kon-siinientov, ki si ustvarjajo s svojimi zadružnimi organizacijami lastno produkcijo. Tedaj so bo šele začeta prva naloga koiisuumega zadružništva; vse drago so le pripravljalna dela...« »Visi smo pa tudi edini v tein, da bo kapitalizem izigral svojo vodilno viogo. Uveljavilo se bo tkzv »potrosilo gospodarstvo«, ki lio delalo za pokritje potreti vseh, proti sedanjemu »pridobitnemu-:, ki dela za dobiček nekaterih. Goniiuu šilu gospodarskega življenja bo volja konsiimoiitov. Na to delo že sedaj pripravlja svoje člane iti okolico zlasti kotiranim« zadružništvo, ki naj bi v bodočnosti prevzelo vodilno vlogo v vsej bortii za novi, boljši d r u ža buo - gospod ar sk 1' red na krščanskih temeljih . .« Iž~ vseli teli izvajanj se vidi, da prišteva člankar kmetovalce med konsumente. Je sicer res, da je kmetovalec tudi potrošnik in celo zelo velik potrošnik, toda ir terasno je tudi glavni in največji proizvajalec.. Pomen kmetovalca je ravno v tem, da je proizvajalec, ker daje one osnovne prvine, ki so potrebne za življenje. Kmetovalec zato ne sme in ne more biti za konsumentsko, temveč le za producentsko gospodarsko politiko. ' To resnico smo v Jugoslaviji že dostikrat doživeli, najbolj očitno pa v popreobratnili časih. Takrat 80 vsi konsnnienti unisono zahtevali. da se odprejo državne meje za vse agrarne proizvode, da i>i njih cena čim liolj padla. V samoobrambi je kmetovalec takrat z vso odločnostjo nastopil proti tej zahtevi in tudi dosegel, da je padla. Kajti s ceno ameriške masti, argentinske živine, čezmorske pšenice in koruze naš kmetovalec ne moro konkurirati. Ce bi bile meje za agrarne proizvode svobodno odprte, kakor zahtevajo konsu-menti, potem bi naš kmetovalec brez pardona gospodarsko propadel. Kajti kmetovalec je predvsem producent in šele potem tudi koit-sument. Zato pa tudi ni mogoče uvrščati kmetovalca v isto vrsto s konsumentom. Interesi obeh se ne krijejo, temveč si v osnovnem vprašanju nasprotujejo. Kam bi privedla volja komu-mentov kmetovalce, to vidimo v praktičnem življenju skoraj vsak dan. V živem spominu je nedavna bmba zaradi mlečnih cen. Če bi zmagala voljo konsumentov, ne bi se mleko nikdar podražilo, temveč narobe se prav znatno pocenilo. Ce bi zmagala volja konsumentov. potem bi moral gledati kmetova- lec, kje H dobil denar za predmete, ki jih potrebuje. Res bi se sicer ti predmeti pocenili, a kmetovalcu to nič ne bi pomagalo, ker bi za svoje proizvode nič ne dobil. Dobre cene kmetskih pridelkov so odvisne od izvoza. Tudi proti izvozu deželnih pridelkov je kon-sument, ker hoče, da je v deželi preobilica pridelkov, ker potem njih cena pada. Ob vsaki priliki se točno pokaže, da je gospodarski interes kmeta drugačen, ko pa gospodarski interes konsumentov. Popolna zabloda je zato, če kdo kmetovalca producenta uvršča v fronto — konsumentov. Mnogo več koristi kmetovalcu trgovec, ki poskrbi, da se kmetski pridelki izvažajo v tujino, kakor pa more koristiti kmetovalcu tudi sto konsumnih zadrug. Če je še! les v tujino, če se jo dobro prodajal hmelj v tujino, če so priha- jali zaradi močnega izvoza sadja milijoni v deželo, če je bil živahen izvoz tega, kar je .pridelal kmetovalec, takrat je prišlo v deželo blagostanje. Vpliv cen predmetov v konsumnih trgovinah pa je le malenkostno vplival na blagostanje na deželi. Takšna je resnica. Kmetovalec je producent in tudi svoje vrste kapitalist. Njegova zemlja je njegov neusahljivi kapital in zato kmetovalec ni načelni nasprotnik kapitalizma, temveč le njegovih izrodkov. Zato so tudi vse one visoko leteče besede v citiranem članku o nujni spremembi sedanjega gospodarskega in družabnega reda docela neumestne, zlasti še v kmetskem glasilu. Druga pa je seveda stvar, če bi se člankar omejih na ono zadružništvo, ki je kmetovalcu res potrebno in koristno. To so razne živinorejske, mlekarske, strojne in druge produktivne zadruge, ki imajo ta namen, da okrepe kmetijsko proizvodnjo. Takšne zadruge so v resnici koristne tudi za splošnost in zato niso trgovci nikdar nasprotovati, če je dala država tem zadrugam tudi [»osebne ugodnosti. Kar je splošnosti v korist, to naj dobiva od splošnosti tudi ugodnosti, Kar pa ni »ploš-nosti v korist, temveč le nekaterim posameznikom, tudi nima pravice do teh ugodnosti. Kmetovalec ima svojo trdno in skoraj nepremagljivo pozicijo v narodu in zato se 'mu ni treba loviti za raznimi gesli, temveč oprt na svoje koristno in za vse prebi alstvo neobhodno potrebno delo more zahtevati to, kar mu gre. Ni se mu treba puščati zavajati od prav nobenih gesel, pa čeprav so zavita v še tako lepo zadružno obliko. Kmetovalec je sam svoj gospodar! Tu/a pod setl roke! Dovoljenja za bivanje treba tulcem preklicati! Pred meseci so začela oblastva revidirati razna dovoljenja tujcev za bivanje v naši državi. Revizija je bila precej rigorozna in [w>sle-diea tega je bila, da se dovoljenja niso več obnovila. Rilo bi pa tudi čudno, če bi se obnovila, saj skoraj ni bilo tujca, ki bi se potrudil, da bi vsaj do neke mere zadostili zakonskim predpisom in pokazali, da spoštujejo interese dežele, v kateri žive. Zaradi te revizije so čutili nekateri tujci, ki so bili preplašeni tudi zaradi vedno pogostnejših pro-tižidovskih ukrepov v drugih državah, potrebo, da svoja podjetja čim prej vnovčijo in spravijo svoj denar na varno. Nehote se je tako nudila našim ljudem prilika, da preidejo številna in dobroidoča podjetja tujcev v domače roke. Da bi se to tudi gotovo zgodijo, je začela Zveza trgovskih združenj zbirati kapital, ki je potreben za odkup teh podjetij. Akcija Zveze je lepo napredovala in vedno več ljudi se je prijavljalo, ki so bili pripravljeni tudi z milijonskimi zneski sodelovati pri tej akciji. Rilo je upravičeno upanje, da bo akcija Zveze uspela že v kratkem času in v velikem obsegu ter da bo velik del tujih podjetij na na-ih tleli prešel v domače roke. V zadnjem času pa se je nakrat začelo opažati, da je prvotna vnema oblasti popolnoma popustila. Dovoljenja za bivanje tujcev se več ne revidirajo in če so pregledujejo, se pregledujejo z največjo obzirnostjo in popustljivostjo. To spremembo so seveda tudi tujci takoj občutili in kako hi je tudi ne, ko pa so nakrat začeli dobivati zopet dovoljenja za bivanje. Zaradi tega spremenjenega postopanja oblasti pa je nastala nevarnost, da vsa akcija za prevzem tujih podjetij po domačinih doživi neuspeh. Zato apeliramo na oblasti, da lani v jeseni začeto akcijo odločno iu do konca izvedejo ter da vsa izdana dovoljenja tujcev pod lečo pregledajo, če so upravičena in utemeljena. Brez ozira na levo in desno, zlasti pa brez ozira na vse naše žalostne slamnate ljudi se mora ta revizija izvesti in veljati sme le naciona- len iu državni interes. Mi imamo množico lastnih'ljudi, ki nc morejo priti do pravega zaslužka, ker so zavzeli njih mesta tujci. Dolžnost oblasti je, da naše ljudi ščiti iu ta zaščita .mora bdi učinkovita in dosledna. Dogodki po svetu pa nas tudi uče, da se mora vsak narod pripravljati na to, da v primeru skrajne sile in največje napetosti more sam izdelovati vse, kar potrebuje. Ce ni podjetje v naših rokah, potem nismo nikdar varni, da nam v odločilnem trenutku no škoduje s sabotažo. Na pesek zidamo vso svojo bodočnost, če ne borno gledali na to, da smo v resnici gospodarji na svojih tleh. Zato morajo biti podjetja na naših tleti tudi v rokah naših domačih ljudi! Naši ljudje so znani po svoji dobrosrčnosti in ta dobrosrčnost se oglaša proti tujcem še posebno rada. Dostikrat se ta dobrosrčnost izprevrže celo v pravo hlapčevstvo in v resnici ni redko, da so naši ljudje večkrat tujcem bolj ustrežljivi ko pa svojim najbližjim domačim ljudem. Ce re takšno pomanjkanje nezavednosti najde med priprostimi ljudmi, je to še do neke mere razumljivo, čislo nemogoča pa mora bili takšna ne- zavednost pri ljudeh na odgovornih mestih. Zato se prošnje tujcev za bivanje ali za zaposlitev v naši državi ne smejo presojali v nobenih sentimentalnih vidikov. Veljati sme le to, kar predpisuje zakon in kar zahteva gospodarski in socialni ter narodni interes naše narodne celote. In če ta interes pravi, da more isto delo ko tujec opravljati domačin, [lotom za tujce ni mesta. Ni to ni kaka mržuja do tujca, temveč zdrav egoizem, ki ga mora imeti vsak narod, če noče propasti. In prav tako ne sme biti nobene obzirnosti, če pravi nacionalni interes, da nam bivanje testa ali onega tujca v naši državi ni potrebno, ker vse njegovo delovanje dokazuje, da se noče prilagoditi Interesom našega naroda. Trpeti takšnega tujca v svoji sredi, se pravi zanemarjati lastno varnost, saj nam tak tujec s svojim delom dan na dan pravi, da noče skupnosti z nami, da jo proti nam. Ce je on proti nam, zakaj bi bili mi zanj? Zato apeliramo na vse oblasti, da energično in dosledno revidirajo vsa dovoljenja za bivanje ali zaposlitev tujcev v državi in s tem dajo krepko podlago akciji, ki hoče, da so podjetja na domačih tleh tudi v domačih rokah! Za odpravo zakupoprodaie soli Vloga Zveze trgovskih združeni na finanino ministrstvo Skoraj na vseli občnih zborih trgovskih združenj so se slišale tudi pritožbe proti sedanjemu načinu prodaje soli po zakupnikih. Vedno znova so trgovci zahtevali, da se ta način odpravi. Tako je bil sprejet tak sklep tudi na občnem zboru Zveze trg. združenj. Spoštujoč ta sklep članstva je zalo Zveza trgovskih združenj poslala na finančno ministrstvo naslednji predlog: Po soglasnih sklepih trgovskih združenj predlaga Zveza trgovskih združenj dravske banovine, da se v načelu spremeni način prodaje soli v toliko, da sr: v bodoče sol ne bo več prodajala po zakupnikih, ampak naj bj mmto-polska uprava otvorila lastna skladišča soli, ki l»i jih upravljali organi finančne kontrole. Odpadli naj bi torej dosedanji zakupniki prodaje soli na debelo, ki so pri zakupu na razne načine, ki to monopolski upravi dobro znani, toliko zaslužili, da bi se sol mogla izdatno poceniti, ako bi ta zaslužek prišel vsaj delno v prid konsumentom. V ta namen bi se moral izpre-lneuiti zakon o državnih mono- polih, ki v § 89. izrečno predvideva možnost, da prodaja mono-polska uprava sol na debelo po zakupnikih. Brez izpremembe zakona je upravičena bojazen, da bo monopobka uprava tudi pri nastopni zakupni periodi zopet posegla po instituciji zakupnikov, d asi bi pri natančnem pregledu [Kislovanja nekaterih zakupnikov morala že davno priti do prepričanja, da ta institucija ni niti v interesu mouopolske uprave niti v interesu konsumentov. 7. zakupnikom se med komumente in monopolsko upravo vriva posredovalec, ki stvarno ni potreben, ker bi posle, katero opravlja danes zakupnik, lahko veliko točneje in zanesljiveje upravljala finančna kontrola, kateri se prt razdeljevanju soli ne bi moglo očitati, da pri tem v preveliki meri upošteva svoje lastne koristi. Podpisana Zveza torej konkretno predlaga, da se s finančnim zakonom izprometii zakon o državnih monopolih tako-Ie: a) v § 89. naj se v prvem odstavku črtajo besede: »it] preko za k u paca vel i kop rod a j e«, 1») drugi odstavek tega paragrafa iti ves § 90. tega zakona naj se črta. Tečaj za trg. potnike in zastopnike Zveza trg. združenj priredi, poseben tečaj za trgovske potnike iu zastopnike. Tečaj je namenjen v prvi vrsti onim, ki se že udejstvujejo kot trgovski potniki ali zastopniki, ter onim, Iti se.mislijo v resnici posvetiti temu odgovornemu poklicu. Tečaj je nujno potreben, ker se jo izkazalo, da nam strokovno res usposobljen iti trgovskih potnikov in zastopnikov primanjkuje. Potreba po teh pa je vedno večja, ker tudi hočemo, da tuja podjetja pri nas zastopajo edinole domači trgovski zastopniki. Tudi za tuje firme bi smeli pri nas potovati le domači politiki. Ta zahteva pa se more izvesti le, če so domači potniki prav tako dobro kvalificirani ko tuji. Tuje firme in tuja podjetja ne smejo imeti tega izgovora, da ne morejo nastaviti naših ljudi, ker da so ti strokovno premalo usposobljeni. Rila bi sramota za nas vse, če bi mogli takšni izgovori obveljati. Zato pozivamo vse, ki se hočejo posvetiti poklicu trg. potnika alt zastopnika, da se prijavijo kot udeleženci nameravanega tečaja. Prijave se naj pošljejo na Zvezo trg. združenj, Ljubljana, Trgovski dom. Napovedujejo se olajšave za izvoz v neklirinške države »Jugoslovanski Kurir« poroča, da se v Narodni banki proučuje vprašanje, kako lij se olajšal izvoz v neklirinške države. Na pobudo nekaterih gopodarskih krogov se zlasti proučuje vprašanje, da bi se zmanjšal odstotek izvozniških deviz, ki jih morajo izvozniki prodati Narodni banki po prisilnem tečaju. Danes morajo izvozniki ponuditi Narodni banki četrtino svojih deviz, po tečaju en funt 203 dinarjev. To izgubo morajo seveda izvozniki vkalkulirati v blago in zato so dostikrat predragi, da na tujih trgih ne morejo z uspehom konkurirati. Sedaj se dela na to, da bi se ta odstotek znižal. Nekaj pripravljenosti se za to na Nedovoliene reklamne prodale Ravnajte se po zakonskih predpisih in zahtevah solid odločilnih mestih tudi kaže. Govori se, da bo vse vprašanje urejeno tako, da bi morali odstopiti izvozniki Narodni banki le 10 do 20 odstotkov svojih deviz, po drugi verziji pa 5 do 25 odstotkov in sicer bi bili za razne predmete določeni tudi različni odstotki. Pripomniti pa moramo, da se to ■vprašanje šele proučuje in da bi bilo prezgodaj že računati s tem, da bo to vprašanje tako tudi urejeno, pa čeprav bi bilo to edino ■pravilno. Pozor, izdajatelji propagandnih publikaei j! Tujskoprometna zveza »Putnik« v Mariboru sporoča, da je prejela od ministrstva za trgovino in industrijo, odseka za turizem, obvestilo, da morajo biti odslej vse propagandne izdaje, tiskane v francoskem in angleškem jeziku, opremljene s sledečim napisom: francoske: »Imprime en Yougoslavie«, angleške: »Printed in Jugoslavia«, in to po možnosti na naslovni strani. Ker carinske oblasti nekaterih držav zahtevajo označbo, iz katere naj bi bilo razvidno, da je bila dotična publikacija tiskana v Jugoslaviji, kot pogoj za carine prost uvoz, opozarjamo vse one, ki izdajajo propagandne publikacije, namenjene v inozemstvo, da upoštevajo gornje obvestilo pri izdaji propagandnih prospektov v tujih jezikih. Zaposlitev delavstva v decembru V primeri z decembrom 1937. se je število zavarovancev v decembru 1938. dvignilo za 3.869 na 97.459 (61.115 moških in 36.343 ženskih zavarovancev). V primeri z novembrom 1938. pa je število zavarovancev padlo od 101.824 na 97.459, torej za 4.365. Zdravstveno stanje zavarovancev se je nekoliko zboljšalo ter je padel odstotek bolnikov za 0'18%. Povprečna dnevna zavarovana mezda se je pri moških dvignila za 1-35 na 27'85 din, pri ženskah pa za 0'87 na 20’26 din ali povprečno za 1’18 na 25'02 din. Celotna zavarovana mezda se je povečala za 206.800 na 2,438.090 dinarjev. Najvišje število zavarovancev je bilo doseženo v avgustu 1938., ko je znašalo 104.416, nakar se je vsak mesec znižalo za približno 1 tisoč, v decembru pa za več ko 4 tisoč. Vendar pa ni število zavarovanega delavstva padlo v tej meri ko v letu 1937. Kakor v novembru tako se je tudi v decembru povečalo število zaposlenega delavstva najbolj v tekstilni stroki. V primeri z novembrom pa je najbolj padlo število delavstva, zaposlenega pri gradnjah nad zemljo. Novi obrazci za vplačila po kliringu s češko-Slovaško Narodna banka je izdala naslednjo okrožnico: »S 1. februarjem 1939 se vplačuje v kliring s Ceško-Slovaško na ta način, da se izdajajo nalogi na novih obrazcih, ki jih bodo dobili pooblaščeni zavodi od pristojnih podružnic Narodne banke. Pri tej priliki se Vam dajejo naslednja navodila in pojasnila. 1. Obrazci za vplačila (št. 113 aj aestoje z štirih listov, od katerih se morajo listi pod št. 1., 2. in 3. poslati Narodni banki, list št. 4 pa obdrži pooblaščeni zavod za sebe. 2. V&i podatki na obrazcih se morajo vpisati s strojem. 3. Naslov in firma koristnika v Češko-Slovaški morata biti napisana čisto in jasno ter naveden natančen naslov koristnika Obrazci so zvezani v knjižice s 50 nalogi ter velja vsaka knjižica 25 din.« Opozarjamo na današnji oglas Prometne banke d. d. v Ljubljani ter jo toplo priporočamo vsem cenjenim naročnikom. Slovenski trg je bil od nekdaj znan po svoji solidnosti. Ta solidnost se ni kazala le v cenah in v kakovosti blaga, temveč tudi v vsem načinu kupčevanja. Od drugod pa so bile tudi v Slovenijo zanesene metode, ki so bile s to solidnostjo v občutnem nasprotju. Tako so nekatere tvrdke oglašale, da prodajajo blago po 20 in tudi več odstotkov ceneje, samo da izpraznijo zalogo. Dejansko pa to ni bilo res, temveč je bila le vaba za lahkoverne ljudi. Znane pa so tudi nekatere — zlasti tuje tvrdke | ki so vsako leto parkrat paradiralo s tem, da so z velikimi in-serati oznanjale, kako so čisto potopljeni v službi odjemalca znižali ceno izdelkov tudi pod lastno ceno. Seveda tudi to ni bilo res, a mnoge je premotilo. l)a bi se te razmere in nesolid-nosti odpravile, je izdala banska uprava že dne 25. 4. 1938. na vsa okrožna načelstva in mestna poglavarstva okrožnico, v kateri opozarja na razpis trgovinskega ministrstva, ki se glasi: »Ministrstvu je bilo sporočeno, da se v mnogih krajih države opaža pojav, da oglašajo posamezni trgovci prodajo blaga za 10, 15 pa tudi za 20 odstotkov ceneje od običajnih dnevnih cen za dotično blago in da je ugotovljeno, da taki oglasi niso v skladu z resnico, ampak imajo samo namen, da se dotično blago čim hitreje razproda na drobno. Na ta način se pri potrošnikih, ki zaupajo takim oglasom, ustvarja prepričanje, da se vrši v dotičnem obratu razprodaja, kar pa ni res. Tak postopek je v nasprotju z izrečno odredbo § 168. zakona o obrti h in se kaznuje po § 399., t. 15. istega zakona. Postopek takih trgovcev se mora v onih primerih, ko se mogoče daje tudi neki popust, subsimirati pod določbe zakona o pobijanju nelojalne konkurence. Toda tudi kljub takim izrečnim predpisom se ne opaža, da bi pristojne oblasti postopale proti trgovcem v primerih takega oglašanja, marveč se to nemoteno nadaljuje. Da bi se ta običaj, ki se radi tega vedno bolj širi na škodo tako solidnih trgovcev, kakor tudi potrošnikov, izločil iz trgovskega prometa, se naslov poziva, da izvoli naročiti podrejenim prvostopnim oblastvom, naj v vseh takih primerih najenergičneje postopajo proti takim trgovcem po prej omenjenih zakonskih predpisih.« Opozarjamo ponovno tudi na okrožnice naše Zbornice za TOI, ki je dostavila razpisu ministrstva še naslednja pojasnila. Po ugotovitvah Zbornice za TOI se krši označeno zakonsko določilo tudi s tem, da se pogosto oglaša razprodaja pod označbami: »odprodaja«, »opustitev zaloge«, »izpraznitev zaloge«, »inventurna odprodaja«, »delna odprodaja«, kar vse predstavlja kršitev označenega določila, četudi sc popust pri ceni izrečno ne omenja. Kar se tiče obetanja popusta po 10 ali več odstotkov, vezanega na določen čas, je kr. banska uprava že v nekaterih primerih potrdila v barva, plcsirn In Ze v 24 urah 52 itd. Škrob! In svellolika srajce, ovrat oike In manSote. Pere. snši. munga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4-6. Sclenborgova ni. 8 Telefon št. 22 72. kazenske razsodbo, ki so takšno dejanje podvajale pod § 32. zakona o pobijanju nelojalne konkurence. Upravno sodišče se je pridružilo stališču kr. banske uprave in je torej to stališče smatrati kot pravno veljavno.« V zvezi s tem opozarjamo še na določilo § 32. zakona o zatiranju nelojalne konkurence, ki pravi: »Prepovedano je v trgovini ali ob izvrševanju kakšnega dela ali posla gospodarskega značaja zaradi privabljanja potrošnikov obetati ali dajati nagrado v denarju, blagu ali v kakršni koli obliki, in sicer ne glede na to, kako se dobi va ta nagrada, bodisi po sreči, bodisi po neposredni predaji (premiji). (Torej tudi vse loterijske nagrade so prepovedane.) Za prepovedane nagrade so ne smatrajo; bonifikacijo, ki se dajo v zvezi z rokom dospelosti plačilne obveznosti, kakor tudi cassa sconto, popust pri plačilih v gotovini takoj, udomačeni rabat, udomačeno dajanje daril ob novem letu ali drugih prilikah raznim stalnim potrošnikom ali predmeti udomačene reklame, dodani kupljenemu blagu.« »Internatioualer Holzmarkt« objavlja poročilo svojega italijanskega dopisnika pod naslovom: »Italijanski lesni uvozni sistem ostane v prvem polletju 1939. ne-izpremenjen.« Poročilo, ki je zelo zanimivo in zlasti poučno za naše preoptimi-stično gledanje na to stvar, se glasi: »V zvezi s člankom »Bližnje temeljite spremembe ureditve italijanskega lesnega uvoza« poročam še to-le: Po pogajanjih, ki so se začela na pobudo tuzemskih producentov v Rimu in so imela namen, da s spremembo dosedanjega uvoznega sistema monopolizirajo lesni uvoz v roke štirih družb, katerih delokrog bi bil razdeljen na štiri cone, moram sporočiti, da je ta načrt do nadaljnjega odložen. S pristojnega mesta je bilo izjavljeno, da je potrebno po temeljiti proučitvi problema — čigar principi so že ugotovljeni — izdelati še vse podrobnosti. Pogajanja se bodo še v tem polletju nadaljevala. Za premog in kavo že obstoje take uvozne družbe, ki delajo z zadovoljivim uspehom; lesna trgovina pa je tako komplicirana, da Politične vesti Nemški zun. minister v. Ribbentrop je čestital novemu zunanjemu ministru dr. Cincar-Markoviču k imenovanju ter izrazil svoje upanje, da bo še naprej delal za poglobitev jugoslovansko-nemških od-nošajev. Dr. Cincar-Markovič se je za čestitke brzojavno zahvalil. Maršal Gdring je priredil na čast dr. Cincar-Markoviču v svojem domu obed. Romunska vlada je izdala proglas, ki predstavlja program vlade. Proglas poudarja, da bo vodil zun. politiko kralj in je s tem njena kontinuiteta zagotovljena. Romunija hoče z vsemi svojimi sosedi živeti v miru ter z vsemi velesilami ostati v tesnem stiku, živela bo še nadalje v prijateljskih odnoša-jih z vsemi balkanskimi in podonavskimi državami. Skušala bo tudi doseči pi-ijateljske odnošaje z Bolgarsko. Proglas vlade govori nato o pravicah narodnih manjšin. Te bodo uživale vse pravice, če bo- Za nedovoljeno reklamo je smatrati tudi označevanje znižanja cen v izložbah, tak0 n. pr. da se prvotna cena prečrta in pod njo zapiše nova znatno nižja cena z besedilom »prej diu 120-—, sedaj din GO'—« itd. § 33. istega zakona določa, da so tudi vsi posli po kuponskem sistemu prepovedani ter so pogodbe, sklenjene na ta način, nične. § 34. določa kazni v denarju do 15.000 din ali z zaporom do enega meseca. * Pripominjamo še, da je v Ljubljani mestno poglavarstvo že obvestilo združenje trgovcev, da bo v bodoče strogo nastopalo v smislu ministrskega razpisa in zakonskih določil ter uvedlo proti vsakemu kršitelju kazenski postopek. Nobenega dvoma ni, da bodo enako postopala tudi okrajna načelstva. Zato naj se vsi trgovci že v lastnem interesu po teh predpisih ravnajo, a tudi zato, da se z našega trga izloči vsaka nelojalna konkurenca. — Pravi trgovec konkurira svojemu stanovskemu tovarišu le na lojalen način! je težko ustanoviti tako organizacijo, v kateri bi se mogli na splošno zadovoljstvo spraviti vsi nasprotujoči si interesi v sklad. Pri lesu moramo upoštevati različnost izvora, individualno specialno potrebo in mnoge druge vidike. Pri veleuvoznikih moramo pomisliti, da imajo že desetletja dobre zveze z dobavitelji, ki poznajo njihove potrebe in pri dobavah radi upoštevajo njihove posebne želje; važna je tudi okolnost, da z novo osnovano organizacijo narastejo stroški, ki bodo šli v breme kupne cene. Ta podrobna vprašanja se bodo lahko uredila v bližnjih razgovorili. Z ozirom na ta položaj je torej pristojna oblast odredila, da ostane dosedanji uvozni sistem še v veljavi za prvo polletje 1939. Istočasno pa je oblast poskrbela, da se bodo interesentom v najkrajšem času izdala uvozna dovoljenja.« »Pripis: V Genovi se jo radi enotnega postopanja in pospešitve njihovih interesov ustanovil nakupni trust uvoznikov za čezmorski les; trust bo posloval brez ozira na obliko uvoznega sistema.« do pokazale svojo dobro voljo za napredek Romunije. S kraljevim ukazom so bili imenovani zastopniki madžarske manjšine v vodstvo romunske državne stranke narodnega preporoda. Na seji francoskega senata je imel zunanji minister Bonnet velik govor o francoski zunanji politiki. Dejal je, da je cilj Francije popolna miroljubnost. Vendar pa hoče Francija na vsak način ohraniti svoje ozemlje. Prav tako pa tudi ne more žrtvovati svojega ugleda kot velesila in zato bo ohranila svoja prijateljstva z državami vzhodne in srednje Evrope. Francija je vedno kazala svojo dobro voljo za sporazum z Nemčijo ter je bila miroljubna do Nemčije takrat, ko je bila Nemčija razorožena in slaba, kakor je miroljubna tudi danes, ko je Nemčija oborožena in močna. Ni Francoza, ki si ne bi želel iskrenega sporazuma z Nemčijo. Vlada bo uporabila vsa sredstva, da pride do sporazuma tudi z Italijo. Nihče ne misli na to, da bi imela Italija napadalne namene proti Franciji. Vojna med Italijo I in Francijo je nemogoča. Francija I je vedno izjavljala, da se ne bo vmešavala v notranje zadeve drugih narodov ter je to že 1. 1935. izjavila tudi glede Španije. Vendar pa je Španija tranzitna zemlja za francosko posest v Afriki in zato Francija ne more dovoliti, da bi katera tuja država ogrožala integralnost Španije. Z Vel. Britanijo in Združenimi državami Sev. Amerike bo Francija tudi nadalje vzdrževala najiskrenejše sodelovanje. Nobena teh držav ne more dopustiti nobene hegemonije katere druge države. Na koncu svojega govora je Bonnet pozval vse Francoze, da so edini. — Ko je še govoril Daladier, je senat izrekel vladi z 210 proti 16 glasovom svojo zaupnico. Nizozemski zunanji minister je govoril v poslanski zbornici o zun. politiki ter med drugim .izjavil, da Nizozemska ne bi mogla dovoliti niti eni državi, da bi skozi njeno ozemlje napadla katero drugo državo. Glede odnošajev z Nemčijo ,e izjavil, da želi samo to, da zastopniki nemških lokalnih oblasti ne bi dajali izjav, ki so Nizozemski v škodo. Italijanska vlada je vpoklicala okoli 60.000 rezervistov tehničnih formacij letnikov 1898—1900. Poslani bodo v Libijo in Tripolitanijo. Belgijska vlada je odstopila. De-misijo so izzvali liberalni ministri zaradi imenovanja dr. Martensa, ki je bil med vojno obsojen zaradi dezerterstva na smrt, za člana flamske akademije. Misija senatorja Berarda v Španiji je popolnoma uspela. Takoj po zasedbi Katalonije bo gen. Franco pozval vse žene in starce, da se vrnejo v Španijo. Tudi vsi rdeči miličniki se morejo vrniti in ne bodo preganjani. Izjema velja samo za one, ki so zagrešili prestopke in zločine, ki se kaznujejo po vo-;aškem zakonu. Francoska vlada bo v kratkem priznala vlado gen. Franca, in sicer na podlagi poročila, ki ga je podal senator Berard. Skupina francoskih generalštab-nih oficirjev je prišla na povabilo gen. Franca v nacionalistično Španijo, da se osebno prepriča, da se niso proti Franciji delale nobene utrdbe. čete generala Franca so zavzele mesto Figueras, ki je bilo deloma porušeno. Zavzele so tudi železniško postajo v Ripollu, kjer so zaplenili 26 vlakov z 200 vagoni vojnih potrebščin. Tovarna Hispano Suisa v Ripolu je bila popolnoma nepoškodovana in je mogla obratovanje nadaljevati. Francove čete se bližajo francoski meji. Mejo bodo zasedle samo španske domače čete in niti maroškim četam ne bo dovolil Franco, da bi zasedle mejo. Nacionalistične čete so prodrle do francoske meje ter na meji pri Perthusu razobesile svoje zastave. Tudi otok Minorco so že zasedli nacionalisti. Otok je bil s posredovanjem Angležev izročen nacionalistom brez boja. Del republikancev se je umaknil z otoka na angleški križarki. Zunanji minister španske republikanske vlade Bel Vayo je dal novinarjem zelo optimistično izjavo, da se bo španska vlada še nadalje borila, ker ima toliko sredstev, da more še dva meseca nadaljevati borbo in ker da je narod zanjo. Z druge strani pa se poroča, da je treba smatrati špansko državljansko vojno kot končano in da se bo začel general Mjaha pogajati s Francom. Francija bo krila velikanske stroške, ki jih ima s preskrbo španskih beguncev, deloma z zaplenjenim orožjem republikancev, deloma pa tudi z zlatim zakladom republikanske vlade, ki je shranjeno v Franciji. Ni pa še gotovo, če bodo s tem kriti vsi ti izdatki Francije. Sporazum o zamenjavi vojnih ujetnikov in talcev med republikansko in nacionalistično vlado se je začel izvajati. Madžarski parlament bo v kratkem razpuščen, ker je nastalo med spodnjo in magmatsko zbornico zaradi zakonskega načrta o agrarni reformi ter zakona proti Židom nepremostljivo nasprotje. Angleška vlada jc po poročilu londonskih listov sklenila, da bodo razpisane volitve za spodnjo zbornico za oktober. švedska vlada pripravlja zakon o obvezni vojaški službi za vse moške in ženske od 18. do 60. leta. Agitacijo proti Rooseveltu širijo zlasti člani zloglasne organizacije Ku-Kluks-Klan, ki so se zlasti proslavili s svojim barbarskim linčanjem črncev. Ni dvoma, da so na stališče te organizacije vplivali tudi politični vplivi iz Evrope. Ameriška javnost v glavnem podpira stališče Roosevelta. Vse kritike Rooseveltovega govora niso bile tako močne, da bi dale njegovi politiki drugo smer ali da bi zvodenile simpatije ameriškega ljudstva za Roosevelta. Za dobavo ameriških letal Angliji in Franciji se je sedaj izjavil tudi senator Norris, ki je s senatorjem Borahom zadnji še živeči senator, ki so nastopili proti udeležbi Amerike v svetovni vojni. Italiianski letni izvozni tittem $e še n m Z zasedanja banovinskega turističnega sveta Ravnatelj J osi d Loos: Naše ceste in Zc med svetovno vojno, še bolj po svetovni vojni se je motorizacija silno razširila. Vse države so hitro spoznale veliko važnost motorizacije in jo z vsemi sredstvi pospeševale, zlasti pa z zboljševa-njem starih cest in zidavo novih, avtomobilskih cest. Dobre ceste so nato še pospešile avtomobilski promet, ta pa tujski promet. Turisti so hitro spoznali prednosti hitrega potovanja z avtomobili ter je zato tudi v tujskem prometu dobival mototurizem vedno večjo vlogo. Pri nas smo čez glavo zaposleni /. neplodnimi notranjimi vprašanji in smo na naše ceste čisto pozabili. Šele potem, ko so prišli naši sosedje s svojimi lepimi cestami do nas in ko so se tuji avtomobilisti začeli na naših mejah zaradi slabih cest vračati, smo sjK>znali, kako silno gospodarsko škodo imamo, ker smo cesle tako neusmiljeno zanemarili. Dočim so povsod naokoli modernizirali' ceste, so se ceste v Sloveniji celo poslabšale, ker ni bilo niti skromne državne dotacije za vzdrževanje cest. In zato se tujska sezona pri nas ni in ni mogla razviti. Pred dvema letoma sem tu opozoril na katastrofalne posledice slabih cest za tujski promet ter opozoril tudi na vse druge ovire za razvoj motorizacije pri nas. Poudaril sem dalje, kako gospodarski, turistični, kulturni, socialni in tudi prestižni interesi Jugoslavije zahtevajo, da se vsaj v zadnjem trenutku zgradi velika krožna avtomobilska cesta od Št. lija do Ljubljane in Sušaka ter nazaj skozi Karlovce in Zagreb ter Rogaško Slatino do št. Ijja. Ta cesta bi bila glavna cestna zveza z mednarodnim cestnini omrežjem Av-- trije, Nemčije in Italije, a tudi po njih s Češkoslovaško in Madžarsko. O|>ozoril sem tudi, da j« ta cesta daleč najvažnejša in da se mora zaradi nje ustaviti gradnja dru-! gili cest, ker tujec rad spregleda slabše ceste v notranjosti države, če je glavna dovozna in tranzitna cesta dobra. Javnost je spoznala potrelio izpopolnitve cestnega omrežja, začela so se v ta namen ustanavljati društva za cesto in končno so spoznali odločujoči činitelji, da se cestno vprašanje ne more več odlašati. Prvi skromni začetek je bil storjen 1. 1935., ko se je iz euo-mliijardnega posojila določilo 57« milijonov din za modernizacijo cestnega omrežja. Takoj pa jo bilo jasno, da ta vsota nili zdaleka ne more zadostovati. Zato je bila izdana uredba o drž. in banovinskih cestnih fondih, iz katerih naj bi se finansirala cestna dela. Hkrati je bila objavljena tudi nekaka šestletka za ceste, po kateri naj hi se v Sloveniji napravile te ceste: 1. Ljubljana—Bregniia IIP km (ceste Ljubljana—Beograd), 2. Ljubljana—Podkoronsko sedlo 92 km. 3. Ljubljana—Pianina 45 km, 4. Ljubljana—Celje—Maribor 138 km, 5. Ljubljana—Sušak (do hano-vinske meje) 50 km. . l’rva pomanjkljivost tega načrta je> da ni predvideval ceste Mari-^‘-IHuj—madžarska meja («8 -' *) ‘n modernizacije ceste Mari- 1,01 Dravograd (Go km). ' j’.01" programu je torej za V Slovenijo Predvidena le moderni- Z.uudi pomanjkanja prostora smo se morali omejiti le na glavne misli referata. zacija ali izgradnja 444 km drž. cest, kar je silno malo, ker je v Sloveniji le 13% drž. cest, dočim jih je v primorski banovini 38, v zetski pa celo 42% vseh cest. Slovenija je torej bila nezadostno upoštevana. Še bolj pa je vidno zapostavlje-nje Slovenije v finančnem pogledu. Za sodobno ureditev cest v Sloveniji bi bilo treba najmanj 70« milijonov din. A modernizacija cest bi bila tudi v državnem interesu, ker gredo skozi Slovenijo vse najkrajše in najugodnejše tranzitne zveze med Italijo in Ma-žarsko, Nemčijo in Italijo. Poleg tega so v Sloveniji tudi vhodna vrata v Jugoslavijo in tudi tega prestižnega ozira ni spregledati. Vrhu vsega pa je Slovenija v zadnjih dveh desetletjih tudi toliko že dala državi, da more sedaj upravičeno zahtevati, da se ji da vsaj minimum tega, kar potrebuje. A tega s šestletko ne dobi! Za ceste y>o tej šestletki v dolžini 444 km je predvidenih le 209 milijonov din, ki ne zadostujejo niti za dela, navedena v šestletki. Nujno je, da se ta kredit zviša na 700 milijonov din in da se doba, v katerih se bodo ta dela napravila, skrajša od 0 na 3 leta! Cesta Sulx>tica—Beograd—bolgarska meja je sicer tudi važna, teda v tujsko-prometnem oziru — in ta je glavni za takšne ceste — se ne more nili primerjati s cesto od Št. lija skozi Ljubljano do italijanske meje in do Sušaka. A za to manjpomembno transverzaiko sc je izdalo že 415 milijonov din. Zaradi vsesplošne važnosti ceste Št. Ilj—Planina in Sušak bi se tudi ta cesta morala izločiti iz rednega banovinskega programa ter se ta cestna dela posebej finansirati. Vrhu vsega pa bi bila transverzalna cesta v Sloveniji rentabilna, dočim o oni na bolgarsko mejo ni mogoče tega trditi. Mototurizem zavzema danes 70 do 80% vsega tujskega prometa in zato je treba cestno vprašanje rešiti! Nato je poudaril referent še nujno potrebo, da se poskrbi za red na naših cestah. Cesto prihajajo pritožbe ml naših in tujih avtomobilistov in njihovih organizacij zaradi popolne nediscipliniranosti domačih voznikov in pešcev. Priznati moramo, da se je stanje nekoliko zboljšalo, odkar je bila vpeljana motorizirana kontrolna služba, ki jo opravlja za bivšo ljubljansko oblast policijska direkcija v Ljubljani, za bivšo mariborsko oblast pa pred-stojništvo mestne policije v Mariboru. Vendar pa se ne le kmetsko prebivalstvo in podeželski vozniki, ampak tudi kolesarji in pešci še vedno premalo brigajo za cestno policijski red. Vozijo po napačni strani in ponoči brez predpisanih luči, se ne ozirajo na signale, kar ima za posledico ne samo zadrzavanje prometa in ne-voljo avtomobilistov, ampak tudi občutno ogroža varnost prometa na naših cestah ter je ta malomarnost povzročila že mnogo nesreč posebno tujim avtomobilistom, ki so vajeni večje discipline v cestnem prometu. Nujno potrebno bi bilo, da se spremenijo trenutno veljavni predpisi, po katerih morajo nadzorni organi, ki vršijo z veliko požrtvovalnostjo in z dobro voljo svojo težko in odgovorno službo, vsak prestopek javiti pristojnemu sre-ekemu načelništvu oz. policijski oblasti. Reforma je tu nujno po. trebna. Šele takrat, ko bodo kontrolni organi takoj na kraju samem kaznovali z denarno kaznijo vsaj navadne prestopke, ki niso povzročili hujših nesreč, lahko res pričakujemo zboljšanje varnosti na naših cestah. Mnogo grešijo tudi otroci in mladina ter bi bilo nujno potrebno, da bi se tudi v šolah in ob vsaki primerni priliki otroci pogostoma poučili o predpisih cestno policijskega reda in opozorili na koristi, ki jih ima vse gospodarstvo od turizma. Znano je, da ima Slovenija izredno mnogo kolesarjev, posebno v okolici naših glavnih mest in večjih industrijskih krajev. Ti kolesarji vozijo dostikrat silno neprevidno in še bolj ogrožajo varnost cestnega prometa. Nujno je potrebno, da se uredijo vsaj v naših glavnih mestih in njih okolici posebne kolesarske steze, saj plačujejo kolesarji občutne takse ter lahko upravičeno pričakujejo, da se vsaj ta denar ujx>rabi za njih varnejšo in mirnejšo vožnjo. Končno je referent ravnatelj Loos predložil na podlagi svojih izvajanj 10 resolucij, ki jih je banski turistični svet soglasno odobril. Ravnatelj Ivo Šubic: Onesnaževanje po industrijah Onesnaževanje naših rek po premogovnikih, usnjaraah in drugih industrijah žal krepko napreduje. Že dvakrat sem na tem mestu opozoril na katastrofalne posledice teh pojavov. Ugotovil sem, da nekateri premogovniki in industrije trdovratno prezirajo vodopravne predpise in sistematično rušijo dolgoletna prizadevanja in velike napore države, banovine in tujsko-prometnih organizacij, ki se trudijo iz Slovenije napraviti odlično urejeno tujsko prometno pokrajino, ki naj bi prinesla prebivalstvu novo blagostanje in boljšo bodočnost. Sava in Savinja sta dobili še tretjo družico, katero sem še na lanskem zasedanju banovinskega turističnega sveta hvalil kot bistro vodo, l. j. Soro, ki je v bližini Medvod tudi neverjetno oneči-ščena. Sava se ni prav nič izpremeni-la; od Jesenic do Kranja in Hrastnika in do Zagreba naprej sliči rjavi brozgi. Savinja pa je .bila kljub energičnim korakom mestne občine celjske in spomenici, sklenjeni v izredni seji mestnega sveta celjskega dne 9. julija 1937. tudi v preteklem letu, ko je bila kopalna in tujska sezona na višku, tako onesnažena od premogovnikov in pokrita s strupenimi penami, povzročenimi od usnjarske industrije, da se je mestni svet celjski v znak protesta in radi dosege odponioči dne 9.-avgusta 1938. ponovno sestal k izredni seji, v kateri je sklenil energično spomenico, v tej akciji že tretjo. Zahteval je od vodopravnih oblaste v temeljito remeduro. Kljub temu pa je bila in je Savinja pogosto še vedno črna oz. umazana in gosto kalna od premogovnikov in na njeni površini smo opažali in vidimo še vedno velike belorjavkaste pene. Naše nekdaj tako kristalno čiste reke, naš ponos in pogoj za napredek v turističnem pogledu, so se torej izpremenile v neokusne brozge in naši sloviti vodni favni grozi popoln pogin. Škoda, ki jo napravljajo premogovniki in druga industrija z one-čiščevanjem naših voda, je tako notorična, da je odveč o njej tu ponovno razpravljati. Zato prihajam samo s konkretnimi predlogi, ki naj se z vso pospešenostjo in odločnostjo in strogostjo izvedejo oz. izvajajo, da bo nase vodovje zopet cisto, da rešimo našo favno popolnega pogina in ne upropastimo najlepših turističnih krajev Slovenije: Pr, Josio Pretnar ; 1. Premogovnikom in drugim industrijam, ki niso v posesti pravnomočnih kolavdacijakih odločb za uporabo naprav, služečih odvajanju odpadnih vod v reke oz. potoke, naj se to odvajanje brez odloga prepove, krivce pa eksemplarično kaznuje. 2. Kraljevska banska uprava naj odredi revizijo vseli vodopravnih dovoljenj za čiščenje in odvajanje odpadnih voda. Kjer so čistilne naprave nezadostne, naj vodoprav-na oblastva dobavijo mnenje naših fakultet iz kemične oz. rudarske stroke, kako naj se čistilne naprave preuredijo. Nato naj vodoprav-na oblastva odrede z utemeljenimi odločbami preureditev teh naprav in odvajanja odpadnih vod na podlagi fakultetnih mnenj. 3. Vodopravna oblastva naj po- Trgovci! Zakaj bi kupovali izdelke tujih tvrdk, če so izdelki domačih tvrdk ravno tako dobri ali pa še boljši. To velja še jrosebno za žitno kavo. Domača pražarna »Slast« je prinesla na trg novo sladno kavo »Slast Ekstra«, ki jo smerno po kvaliteti in okusu primerjati med najboljše. Poleg tega pa nudi trgovcem tudi boljši zaslužek. Naj bi poskusil vsak trgovec naročiti vsaj nekaj kilogramov za poskuš-njo »Slast Ekstra«. Preden smo to priporočilo izdali, se je več so-trudnikov našega upravništva po preizkušnji prepričalo, da je »Slast Ekstra« res izvrstnega okusa in vonja. Zato zainoremo cenj. trgovcem najbolje priporočati, da tudi oni poskusijo s to izvrstno sladno kavo. Zadovoljni boste vi in vaši odjemalci z dobro kvaliteto in z zavestjo, da krepite z nakupom domačega izdelka tudi narodno gospodarstvo. ostrijo nadzor nad odtočnimi vo- dami premogovnikov oz. industrijskih podjetij ob Savi, Savinji, Sori in drugih vodah v smislu določil vodopravnih zakonov. 4. Kraljevska banska uprava izvoli sreska načelstva in higienski zavod opozoriti na brezobzirno in trajno izvajanje pravilnika o nadzoru nad odtočnimi vodami naselij in industrijskih in obrtnih i>od-jetij. Po tem pravilniku morajo imeti vse motnje, povzročene z odtočnimi vodami, v razvidu prvostopna oblastva občne uprave, ki morajo te motnje prijavljati zaradi pregleda higienskemu zavodu. Dalje izvoli kraljevska banska uprava prvostopnu vodopravna oblastva opozoriti na točno in strogo izvajanje zakona o sladkovodnem ribarstvu od 20. septembra 1937. 5. Vodopravna oblastva naj z vso strogostjo zakona postopajo proti onesnaževalcem voda po kazenskih določilih vodopravnih zakonov, zakona o sladkovodnem ribarstvu in pravilnika o nadzoru nad odločnimi vodami naselij in industrijskih in obrtnih podjetij. G. Kraljevska banska uprava izvoli naročiti vodopravnim obla-stvom prve stopnje, da obravnavajo z največjo pospešenostjo vse zadeve, ki se tičejo onesnaževanja voda in vabijo kot interesente k vsem vodopravnim komisijam, ki so v zvezi z onečiščevanjem voda v turističnih krajih, tudi turistične odbore prizadetih občin, pristojno tujskoprometno zvezo in krajevno olepševalno in tujsko prometno društvo. Ti predlogi, ki so nujni radi zaščite čistoče naših voda in njihove favne in radi oliranitve mnogih turističnih krajev, nikakor niso naperjeni proti premogovnikom In industriji, kajti pri današnjem stanju tehnike in oziraje se na notorično ugoden gospodarski položaj prizadetih podjetij ne bo težko predpisati tem podjetjem takih naprav, ki bodo preprečevale onesnaževanje naših voda. Železniške 7j uvedbo tako zvanih veekend-vozovnic po polovični ceni od sobote opoldne čez nedeljo do ponedeljka opoldne se je od 1. 1936. dalje izredno poživil tujski promet. Porast frekvence potnikov je znatno koristil železniški upravi sami, mnogo pa tudi tujskopro-metnim krajem, ker se je znatno dvignil dotok izletnikov. Za razvoj planinstva in smučarstva je bila uvedba \veekend vozovnic še posebne važnosti, ker je omogočala v poletnem času krajše ture v gore preko nedelje, v zimskem času pa poset raznih smuških predelov. Izkazalo pa se je, da je odred- ba o vveekend-vozovnicah pomanjkljiva, ker velja samo za nedelje, ne pa tudi za praznike ali za dneve, ko je z nedeljo zvezan kak praznik. Že na lanskem zasedanju banovinskega sveta smo prosili, da se ta nedostatek odpravi. Toda zaman. Za razlog, da se želji po analognih voznih olajšavah za praznike, kakor veljajo za nedeljske izlete, ni ustreglo, je pa železniška uprava navajala, da so v poedinih pokrajinah naše države radi praznikov raznih veroizpovedi lake razlike, ki onemogočajo izvedbo. Ta razlog pa ne drži. \Veekend- karte se morejo namreč praktično izkoriščati samo na sorazmerno majhne razdalje, ker veljajo samo od sobote opoldne do ponedeljka opoldne. Popolnoma gotovo je, da se z weekend-kartami ne bo nihče vozil iz Vojvodine ali Bosne v Slovenijo, ker je čas za izlet prekratek. Praktično se torej že z ozirom na kratek čas veljavnosti \veekend-vozovnie omejujejo \voekend-izleti samo na ožji okoliš do največ 100 km. Iz lega pa tudi sledi, da se taka potovanja omejujejo praktično na okoliše po-edinih železniških direkcij. Pa tudi v primeru, da gre za izlete ▼ krajih oh mejah okolišev poedinih iMH Preskrba s pogonskimi Slaba toika italijansk direkcij, smatramo, da ne more biti na kakih nepremostljivih teižkoč. Če pa bi take le obstajale, tedaj to ne more biti zadosten razlog, da bi se vveekend-vozovnico za praznične dneve ne mogle uvesti vsaj v okoliših onih železniških direkcij, kjer to potrebe prebivalstva nujno zahtevajo in kjer uved-i Ko se jc M ^asa etiopske vojne Inja bencina v italijanskih rafiuc-ba olajšav ne zadene tudi na ni- tvorilo, da se bodo sankcije raz- rijah. Toda tudi tu niso vštete po kake nepremostljive tehnične tez-1 gjrile tudi na dobavo zemeljskega I trebe italijanske vojske, zlasti le koče. I olja in njegovih derivatov Italiji, I talstva. Iz albanske nafte pa se Na zadnjem zasedanju banovin-1 je Italija izjavila, da bi smatrala doslej še ni posrečilo izdelati ben Bkega sveta smo predložili tudi to za casus belli, za vzrok vojne, cin, ki bi bil dober tudi za letala, predloge za izpremembo, oz. do- S tem je Italija sama najbolj zgo- Zračna sila Italijo je torej še ved-polnitev § 11, in ll.a železniške vorno priznala, kako odločilne no odvisna od uvoza dobrega ben-potniške tarife glede železniških važnosti je zanjo preskrba s teko- cina. voznih olajšav, ki je stopila v ve-1 čim gorivom. A tudi devizno-tehnično ni bila Ijavo S' 1. aprilom 1938. V teh Od takrat pa do danes je ostalo avtarkija popoln uspeh. Res je pa-predpisih so se dovolile ugodno- za Italijo vprašanje preskrbe s del bencinski uvozni delež na cesti polovične vozne cene po želez- tekočimi gorivi enako pereče. I lotuem italijanskem uvozu od 33% mioi pod pogojem, da znaša biva- Večjih ležišč nafto Italija nima.lv letu 1932. na 9% v letu 1938. nje v dotičnem letoviškem kraju Tudi nima niti približno enakih Toda na drugi strani se je uvoz najmanj deset dni in da se je pot- ležišč rjavega premoga ko Nem- zemeljskega olja in njegovih deri nik vozil na razdaljo nad 200 km. čija, da bi mogla v večji meri pri- vatov dvignil od 1,5 milijona ton Opozorili smo na nevzdržnost te dobivati sintetični bencin. Zemelj- v letu 1932. na 2,5 milijona ton v omejitve, ker večina ljudi nima skega plina ima enako Italija tako I letu 1938. Razvrednotenje lire, denarja za daljša potovanja, brez malo, da je vsako večje izkorišča- višje cene za surovine ter podra-ugodnosti polovične vožnje pa nje nemogoče. Asfaltna ležišča Ita- žitev italijanskega uvoza zaradi sploh ne more na počitnice. Ni lije se cenijo na 900 milijonov ton. prisilnega gospodarstva so povzro-nam bilo sicer mogoče zbrati po- Po današnjem i>ostopku je mogočo čili, da se jo uvoz zemeljskega olja trebnega statističnega gradiva, ki pridobiti iz asfalta 6—7% olja. Pri ter njegovih derivatov po vreduo-bi pokazalo v številkah, v kako ve- proizvodnji 350.000 ton v 1.1937. sti povečal od 339 na 780 milijo-liki meri je zvišanje predpisane se je moglo proizvesti le 25.000 ton nov lir. Leta 1932. so bili nabavni prevozno kilometrine bilo vzrok, nafte oziroma 15.000 ton bencina, stroški za eno tono 201 liro, danes da se potovanja niso izvršila. To pa je mnogo premalo. V To-1 pa je v ta namen potrebnih 812 lir. Vendar pa številne pritožbe iz skani nameravano podjetje, ki naj najrazličnejših krajev in slojev bi pridobivalo iz rjavega premoga jasno kažejo, da je imelo povi- P° 100.000 ton bencina, se niti ni I navezana na UVOZ. Sanje predpisane kilometrine na začelo zidati. Končno se je pri- Italijanske rafinerije bi mogle razdaljo nad 200 km za posledi-1 čakovala pomoč še iz alkoholne 1sedaj na jeb> predelati približno co, da veliko število rodbin ni I proizvodnje. V ta namen se je hg milijona ton surovega olja, to potovalo na letovišča, ker bi jih I v večji meri gojila sladkorna!^ |rj petine italijanske potreb-preveč stala prevoznina po želez-1 rePa> toda na drugi strani se je I ggjne (jx)trofoe trgovinske in vojne nlci. Železniška uprava je zaradi I Izkazalo, da bi ta proizvodnja za-1 nl0rnarice ter letalstva niso pri tega sama trpela znatno škodo, I btevala zelo povečan uvoz tujega I tem vgtete). Ce bi se ta kapaciteta ker je padla frekvenca vlakov, I)rfmo?a* rudl “l s® )0 i azf , I italijanskih rafinerij mogla v ce-občutno škodo pa so trpeli tudi I avtarkično gospodarstvo znova kot I jotj izkoristiti, kar se pa danes ne letoviški kraji, zlasti manjši po-1 za^afan krog. I dogaja, bi dobili glede kritja ita- deželskl, ki so bili navezani na L V1F za. ..naAr° a ,es|lijanske potrebščine na tekočih poset manj imovitih letoviščarjev. * lja* A,,*an«p. Ker se smatra, ivih jmsJcjjo sliko: . I da Italija Jadransko morje obvla-1 . 6 m»iiona ton suroveva olia bi Zakaj so našim predlogom da ,iai velja tudi albanska nafta kot treba da bi se krile bi se zmzala predpisana razdalja don,ač proizvod Italije. V resnici tri tine itali;anske potrebščine £00 km na 50 km, ms« upoštevali, Se je Italiji posrečilo, da je dvig- na derivatjh. Poleg tega bi bilo nam ni znano. ^ I nila proizvodnjo albanske nafte od I {rejja uvoziti 800.000 ton tekočih V zvezi s tem predlogom so je 12500 ton v letu 1934. na 100.1X10 ton I gu,rjv za mornarico ter še neznane lansko leto opozarjalo tudi na dru- v letu 1937. V Italiji upajo, da bo1 go pomanjkljivost železniške pot- dalo leto 1938. še ugodnejše rezul niške tarife, da mora namreč bi- tate. Zaradi večje proizvodnje al-vatl letoviščar najmanj deset dni bansko nafte je Italija dvignila v enem in istem kraju. Samo za letno kapaciteto obeh novih rafi-prlmorske kraje se jo dopuščala nerij v Livornu in Bariju na po izjema, da se seštejejo dnevi bi- 120.000 ton, a tudi pristaniške na-vanja v različnih krajih, ako leto- prave za prevzem albanske nafte viščar potuje z ladjo iz enega me- so bile tako povečane, da morejo, po■* —***»—» ‘A”V' ,',, I mena. Industrija lahko plača, tako t, najin, da turi,, hodi po gorah, fe™ “ta1* borilo in obJino ,o kar kar traja več dni, nekaj dni pa se gonilnih tekmovale, katera bo bolj pritis zadrži tudi v kakem kraju v do-1 Itall'a 33 3,5 milijona ton nafte i! njenih 8*^ M ***«. Res- derivatov. Albanska proizvodnja H™ f6na zlata Pa llla nafte v višini 100. Irana. Značilno je, da dobave Ro-1 tem dos ]a knjižni dobieek v munije neprestano rastejo Razlog 1,.^. & ,0() miHjon<)v Um[m bo v tem, ker bi mogla Italija v Z]ato krUje baiIlke se Js tem . primeru vojne dobivati petrolej po L 27,25 na 47T) odstolka. i,točae. suhem edinole iz Romunije, |no zniža obtok z zlatom ne_ rr ... .n. • • i kritih bankovcev od 4(K) na 300 Koliko se potrebuje V vojni I milijonov funtov. Bodoča koleba-ne ve nihče Inja v ceni zlata bodo izravnana Vse te kalkulacije pa postanejo * “erom med Angleško ban-brezpredmetne, kakor liitro iz- ,ko ® britanskim v;alutinni.fondom, bruhne vojna. Niti znanje efektiv- Angleški funt ,e bil ze dolgo ne italiianske zračne sile ne bi 1Kwl te&ljrurn ')nllHk<)t" ler 1° m°- " i , .. . V p . ral držati njegov tečaj valutni moglo dati jasne sodbe. Predvsem y ziatoni je moral kupovati manjkajo izkušnje, ker etiopska in špekulacija je bila stalno španska vojna ne moreta biti no- m k lbll jo mU beno merilo. Prej bi se moglo ^ Ang]:je v USA< Tu
  • I Eliako se je Večal uvozni presežek, pa je v nekaj dneh povziočila po- J rfo manjkanje za privatno porabo. In v, .. . 1 .. .. , .. . ,r , ._ j , v, . , , skih investicii v tujim. Vse to je vendar je šlo tu le za delno mo- , da j, bilo prodanih v bilizacijo, dooim se zračne »^ ‘ačotku letošnj^a leta valutnemu sploh niso uporabile. Ve se pa {(Vml|l prMihw 200 milijonov fun- tudi to, da bi se v primeru_ vojne 1 t(M- je ta na- zasebna vozila mnogo bolj ujm> r.ige| ua 44() ^ 45Q milijonov {un. rahljala, kakor se uporabljajo v L z|ala 1KKlloga AngleSke banke miniem casu. Ipa pa-1 kiVa sama ede’n največjih potroš •železnic v Ljubljani in Zagrebu, trebo. Letno potrebuje Italija I nikov cemei>ta. Poleg tega pa je 2 Ugodnosti polovične voznine 12,100.000 ton težkih tekočih goriv, |d,.;ava tudi v največji meri inte-za letoviščarje naj se dovolijo že domača proizvodnjat pa doseže ^ resiraiia na tem, da je cement p t ^ 6-g zlate kron€ ^ delnice vale in uspešno konkurirale a tu- aii 7’53 pmiga. H mi tvrdkami Kako dolgo bo sel švedska narodna banka je kupim tvrdkami, n Htik piia 2jata m n 3 mUijona K ter je trajala ta kratkovidim pomuu we i ^ ^ naraa]a pega obremenjevanja inaubtnjr |na 5a3 7 jeron, poleg 135.5 " ........I milijona kron zlata, ki je deponi- Velesejem v Plovdivu rano v um- Trgovinski muzej obvešča, da bo |f AnkllTZI “ DGf3VR3V6 velesejem v Plovdivu od 10. dol llUlinUII.1______________ 23. aprila t. 1. Velesejma se bo udeležila ofieialno tudi naša drža- _________________________________________ Razglašen Je konkurz o premo- va. Za razstavljalce na velesejmu I ženju neprot. trgovca z mešanim pridejo v poštev v glavnem sle-1 blagom Frana Župcvca v Ljubtja-deči proizvodi: stroji, strojni deli, ni. Konkurzni sodnik dr. Vrač o, aparati, instrumenti, motorizirana upravnik mase dr. Švigelj. Og a-prevozna sredstva, avtomobili, to-1 sitveni rok do 4. marca. Ugo o-vorni avtomobili, traktorji, moto- vitveni narok dne 16. marca ob cikli, bicikli i. dr. I*9- ur*' Davčni svetovalec Plače poslovodij, ki so hkrati družbeniki J. N. v R. Vprašate, če se plače uradnikov družb, ki so obenem člani upravnega od bora družbe, prištejejo k čistemu dobičku družbe in obdaeijo s pridobnino, ali pa se odbijejo od čistega dobička in od njih plača uslužbenski davek. Odgovor; V tej zadevi je razsodilo upravno sodišče na podlagi konkretnega primera takole: »Neka družba z o. z. ima poslovodjo, ki prejema za svoje delo ustrezajočo plačo. To plačo pa je davčna uprava prištela k čistemu dobičku družbe z o. z. Družba se je temu uprla pritožbo na reklamacijski odbor, ki pa je pritožbo zavrnil. Proti tej odločbi se je družba pritožila na upravno sodišče, katero je odločilo v korist družbe dobesedno tako-le: V upravnem spisu ni nobenega podatka, v katerem bi bilo razvidno, da je poslovodja družbenik tožeče stranke. Le ta pa to okol-nost zanikuje v upravno - sodni tožbi. Zato bo treba s pogodeno družbeno pogodbo in e poizvedbami pri pristojnem trgovinskem sodišču predvsem ugotoviti, ali je poslovodja X. družbenik tožeče stranke ali ne. V primeru, da se bo ugotovilo, da poslovodja X. sploh ni družbenik tožeče stranke, je stališče toženega oblastva že iz tega razloga nevzdržno. A ko pa se bo potrdila domneva toženega oblastva, da je poslovodja X. hkrati tudi družbenik tožeče, stranke, se j bo moralo še nadalje ugotoviti, če dejansko obstoji zatrjevano službeno razmerje. Ta dokaz mora seveda dopri nesti tožeča stranka. Tak dokaz M,.pil P©, mnenju ripravnega so-djščp,; n, pr, dppr.ipe^ep , z dejstvom, da je službeno razmerje utemeljeno 9 pismenim pravnim aktom (11. pr. v družbeni pogodbi sami, ali s posebno sl. pogodbo), in da se izplačujejo prejemki poslovodji X. kot poslovodji tožeče stranke kakor drugim uslužbencem iz kosmatih dohodkov podjetja. V primeru, da tožeča stranka dokaže nesporno obstoj službenega razmerja med njo in družbe-nikom-poslovcdjo X., ni nobenega zadržka, da se plača slednjega smatra kot odbitna režijska postavka v smislu čl. 54., točka 3. zakona o neposrednih davkih, da-si je imenovani sočasni družbenik tožeče stranke. .Pač pa jo njegova plača, ki jo prejema kot poslovodja, potem zavezana uslužjben-skemu davku. Če pa tožeča stranka obstoja službenega razmerja ne bi mogla dokazati, spadajo prejemki družben ika-poslovodje X. kot poslovodje sicer v davčno osnovo pri dobnine, niso pa v tem primeru zavezani uslužbenskemu davku.« Zunanja trgovina Jugoslovanska delegacija se je začela v Berlinu pogajati za ureditev trgovinskega in plačilnega prometa med Jugoslavijo in 'Nemčijo. Zlasti gre za vprašanje stabilnosti tečaja nemške klirinške marke. Rešitev tega vprašanja zavisi v veliki meri od Nemčije, če bo namreč zmanjšala uvoz onega blaga, ki ni niti pod jugoslovansko izvozno kontrolo niti ni kontingentirano. Avtomobilov smo uvozili lani 3°30, predlanskim pa 2396. Po Rodnosti je uvoz osebnih avtomo-ioI?v narastel od 57,6 na 86,6 mili-lova din- Uvoz tovornih avtomobi-ali povečal od 821 na 1325, lijona mednosti od 48-4 na 72-2 mi" uvozili avtomobilov smo polovico emčile> namreč več ko Za potrdiia Zavoda za nosneše- SStt 20Udn,7tlrhinC > tre^ slednje takse.za' kokcSje^pmano^ vo in dolgo perje po 5 o j A nuli 40 in za fin puh p0 75 Nikakor ne razumemo, da se more pospeševati izvoz s pobiranjem taks. V italijanskem kliringu je izplačala Narodna banka dne 6. februarja- nakaznice s št. 886 z dne 7. februarja 1939, v poljskem s št. 54 z dne 17. januarja 1939, v turškem s št. 1730 z dne 13. novembra 1938 in v bolgarskem s št. 4388 z dne 20. junija 1938. Poljska motorna ladja »Lcvan-ta« je pripeljala iz Gdinje v Split premog ter nato odplula v Dubrovnik. Bolgarska bo letos izvozila 30—50 milijonov litrov vina. Te dni so prišli v Sofijo nemški interesenti, ki se pogajajo za nakup 25 milijonov litrov po ceni 7—8 levov za liter. Tudi češko-Slovaška namerava nakupiti večje količine vina na Bolgarskem. Češko-Slovaška trgovinska delegacija je odpotovala v Pariz, da doseže spremembo sedanje trgovinske pogodbe s Francijo. Proizvodnja surovega železa v Italiji je napredovala od 1. 1935. do 1. 1938. od 625.741 ton na 862.379 ton, surovega jekla pa od 2,209.177 ton na 2,322.510 ton. Kljub temu pa je uvoz železa in jekla narastel. Nemčija je uvozila fz Španije lani nad 1 milijon ton železne rude. L. 1937. je uvozila samo 310.540 ton. Na konferenci lesnih trgovcev, industrialcev in izvoznikov Karpatske Rusije v Chustu je bilo sklenjeno, da ustanove ti svojo avtonomno organizacijo, ki bo čisto neodvisna od bratislavske lesne organizacije. Iz Podkarpatske Rusije se bo izvažal les predvsem na Madžarsko. V gospodarski upravi Sovjetske Rusije se je začela uvajati decentralizacija. Trgovskemu naraščaju! Potovati Se vedno velja Levstikov izrek, da ni za rabo, kdor videl tujih ni ljudi. Prav posebno pa velja to za vse, ki so se odločili za trgovski poklic. Saj je trgovec posrednik med tujino in domačim svetom. Kar vidi v tujini dobrega, koristnega in vrednega, to prinese domov. In kar je domačega, ki more vzbuditi tudi v tujini zanimanje, to spravi dober trgovec tudi v tujino na trg ter poskrbi, da se to tudi proda, Trgovec mora zato že zaradi svojega poklica poznati tuj svet, mora zato potovati. Trgovec, ki vedno Čepi le doma v svoji trgovini, mora nujno okosteneti. Okostenelost pa ni za trgovino, ki potrebuje ljudi, ki se vedno zanimajo za vse, ki imajo živahen duh in ki so vedno v stiku s sodobnim življenjem. Trgovec mora potovati, še zlasti pa mora potovati v mladih letih. Kajti takrat so vtisi najbolj sveži, takrat ima človek od potovanj največ. , j :’ Toda potovanja sp danes,draga in veljajo denar. Baš mladi ljudje pa denarja nimajo. Kako torej, potovati? Ni drugega sredstva kp varčevanje. Vse leto treba varčevati da se more potem malo Spogledati v švet., Ža pdtovgnja v i tujino se tudi izplača varčevati. Še nikdar ni bilo nikomur žal, če se je tudi vse leto odrekel mnogim užitkom, samo da je mogel vsaj za nekaj dni pogledati v tuje kraje, ogledati si tuje šege in navade ljudi. Vsak pa tudi lahko nekaj čez vse leto prihrani. Samo roko na srce in naj se vsak odkrito vpraša, če je res bil la ali oni izdatek potreben, če ne bi bilo bolj pametno, da bi si ta denar prihranili? Za marsikaterega bo sicer varčevanje težko, toda čim težje bo varčevanje, tem večji bo potem tudi užitek, ko bo cilj dosežen in vlak popelje človeka v tuje kraje. Nič ne pomagat Varčevati je treba, zato da se prihranjeni denar pametno na potovanju potroši. Potovanja v tujino so draga, a preudaren človek jih more tudi zelo poceniti. Na železnicah so vedno kakšne vozne ugodnosti, tudi za obiske velesejmov so vedno dovoljene železniške in druge ugodnosti. Vse to treba izkoristiti. Celo kak manjši posel je mogoče napraviti v tujini, če se človek za potovanje dobro pripravi. Cim bol j kdo hoče, tem laže spravi skupaj za potovanje potrebni denar. Samo trdno voljo je treba imeti. Od te zavisi največ! Ge pa je že treba toliko naporov, da se spravi skupaj denar, ki je potreben za potovanje, potem treba tudi gledati na to, da se potovanje dobro izkoristi. Zato se treba naučiti jezika, ki se go-gori v kraju, kamor kdo potuje. Kdor ne zna tega jezika, hodi med ljudmi ko gluhonemec. Zato ima tudi neprimerno manj od potovanja. Pa še na nekaj bi opozorili vse, Opozorilo davkoplačevalcem! Davčna uprava razglaša: Dne 15. februarja 1939. poteče skrajni rok za plačilo v I. četrtletju 1939. dospele zgradarine, pridobnine, pavšalnega davka na poslovni promet in luksuz, renlni-ne, družbenega davka in vojnice s pripadki. Davčni zavezanci se pozivajo, da poravnajo svoje davčne obveznosti do tega dne, sicer se bo po preteku tega roka uvedlo proti njim izvršilno-postopanje oziroma prisilna izterjava ter računali eksekucijski slčoški in zamudne obresti. ki varčujejo denar za potovanja v tujino. Kadar bodo dosegli uspehe v poslovnem življenju, kadar bo naraslo njih dobroimetje v banki na šest številk in več, takrat se naj spomnijo tudi onih časov, ko so bili sami v stiski, ko bi radi potovali, a niso mogli. Naj že danes za trdno sklenejo, da bodo takrat pomagali mladim ljudem, da si ogledajo tujino. Njim samim bo to v zadoščenje, vsej naši trgovini pa bodo napravili veliko uslugo. Kajti ni dober trgovec, kdor ni videl tujih krajev in ljudi. Praktiini Ob selitvah se pridobe stalni odjemalci Za vse se mora zanimati trgovec, smo dejali že v prejšnji številki in tako tudi za vsako preselitev strank v njegovi bližini. Ljudje so ob selitvah v veliki zadregi. Primanjkuje jim zabojev, da bi spravili vse stvari, primanjkuje jim tega in onega. Ali ne bi bilo pametno, če bj jim priskočil na pomoč trgovec, pri katerem so Jveš čas kupovali? Res je, da se selijo v drug kraj in da morda nikdar več ne bodo kupovali pri njem. Toda eno bodo gotovo storilij ’za' trgovca, povedali bodo drugim, kako jim je pofetregdl in s to reklamo bo trgovec dobro poplačali. Se mnogo bolj pa se izplača iti na roko stranki ki se priseli v okoliš trgovca. V novem stanovanju vedno kaj manjka. Trgovec, ki pove, kje se vse potrebno dobi, ki tudi sam dobavi vse nujno, ta si bo pridobil hvaležnost stranke in ona bo njegov stalni odjemalec. Dobra beseda dobro mesto najde. Še bolj pa je res, da usluga v pravem času ostane trdno v spominu. Navezati je treba stike s strankami v pravem času in ti stiki bodo vedno koristni. Bolj pravega časa pa skoraj ni, kakor če se pomaga stranki ob selitvi, že skoraj akt nevljudnosti pa bi bil, če trgovec ne bi s posebnim pismom povabil stranke, ki se naseli v njer govi bližini, da si ogleda tudi njegovo trgovino. Trgovina zlasti zavisi od ugodnih prilik. Ob selitvi strank je za tr- govca takšna prilika in ni dober trgovec tisti, ki jo zanemari.' Zakaj ni stranka kupila? Če odide stranka iz trgovine ne da hi kaj kupila, je to kupčijski iieuspeh. To si je treba odkrito priznati In ne se tolažiti s praznimi izgovori. Proti sebi so izgovori le samoprevara. Treba se je nasprotno čisto odkritosrčni) vprašati, zakaj ni stranka kupila. Ali pi ustrezalo blagp po kakovosti ali ceni? če ni po kakovosti, ali-res ne bi bRo, dobro to upoštevati?, Če, pi ustrezalo po ceni, ali se morda onove nabaviti blago, ki - bi -jpri malo spremenjeni kakovosti ustrezalo? še druga vprašanja si je treba zastaviti, dokler ni odgovor poirolnoma zadovoljiv. Potem pa je treba tudi nabaviti to, kar je stranka želela. Seveda pa je treba stranko o tem tudi obvestiti. Stranka je na svoj način gospodar v trgovini. Čim bolj trgovec to upošteva, tem bolj je sam gospodar v .trgovini, ker ima zanesljiv krog odjemalcev, da more varno in dobro kalkulirati. Trgovec mora zadovoljiti stranko in zato mora gledati nu to, da ni on kriv, če ni stranka nič kupila. Seveda pa pri tem ne mislimo one stranke, ki hodijo v trgovine samo zato, da se jim razkaže pol trgovine, a ki sploh ne mislijo nič kupiti. Na takšne stranke pa se ni treba ozirati nič več, kakor to zahteva vljudnost. Trgovec mora biti uslužen, a ne bla]>čev»ki! in pg svetu Narodna skupščina bo sklicana šele prihodnji teden, časopisi poročajo, da so začeli poslanci zapuščati bivšega min. predsednika dr. Stojadinoviča in da ima vlada že zagotovljeno večino, ker-da je že 200 poslancev za vlado. Vlada je pooblastila finančnega ministra Djuričiča, da pi'edloži skupščini proračun kakor ga je Izdelala prejšnja vlada. Proračun bo le malenkostno spremenjen. Takoj po sprejemu proračuna bo vlada zaprosila skupščino za pooblastilo za izdajo tako imenovanih političnih zakonov. Te zakone bo min. predsednik Cvetkovič napovedal že v vladni deklaraciji. Za deklaracijo vlada že sedaj naj večje zanimanje v politični javnosti. Posebno se zanima za deklaracijo tudi Zagreb ter bo v znatni meri od deklaracije odvisno, kako stališče do vlade bo zavzel Zagreb. Pričakujejo, da bo v deklaraciji zlasti naglašena potreba sporazuma med Ki vati, Srbi in Slovenci. Mačkov list »Hrvatskj dnevnik« piše o položaju po imenovanju nove vlade ter pravi med drugim, . t h. p/v'/,k.bvu! Proti njemu je bilo 1,360.000'glasov, ki so bili po ofieialnlh številkah oddani za dr Mačka. K tem pa je še treba prišteti glasove muslimanov in Slovencev, da je bila večina volivcev brez Cvetkovičevih pristašev zanesljivo v f,. ‘g«. bv! 1 L'< List na koncu trdi, da se bodo poslanci kmalu znašli in da je vladi v skupščini večina zagotovljena, kakor je vlada v verifikacijskem odseku tudi že dobila večino. Notranji minister je prepovedal nadaljnje izhajanje listov »Neza-visnost« in »Hrvatskl borac«. Oba lista sta bila frankovska ter sta zelo napadala HSS in dr. Mačka. Bivši prosvetni minister dr. Ma-garaševič je bil izvoljen v dveh okrajih. Obdržal si je mandat v rumskem okraju, mandat v vačar-palanškem pa je prepustil svojemu namestniku dr. Tischlerju, da imajo sedaj Nemci tri poslance. Na 90. obletnico Prešernove smrti je ljubljanska občina letos prvič razdelila literarne nagrade mesta Ljubljane za najboljša literarna dela v preteklem letu. Nagrade po 5000 din so dobili: dr. Alojzij Gradnik za pesniško zbirko »Večni studenci«, Miško Kranjec za roman »Kapitanovi« in Stanko Cajnkar za dramo »Potopljeni svet«, želeti je, da bi se enako nagradila tudi najboljša dela naših glasbenih in upodabljajočih umetnikov. (Pripominjamo le, da je dobila del te nagrade tudi davkarija.) Turistični odbor v Varaždinu je zahteval od mestne občine, da odpravi davščine na tujce. Povsod povzroča ta davščina nejevoljo. Ali se res ne bi mogla pogrešati? Klub »Naša krila« v Karlovcu je začel akcijo, da se napravi v Karlovcu letališče. Njegovi akciji napovedujejo uspeh. Asfaltno betonska družba za proizvodnjo in trgovino z asfaltom se je ustanovila v Zagrebu. Delniški kapital družbe znaša 2 milijona din. V skladišču barv in laka delniške družbe »Moster« v Beogradu ie nastala zaradi neprevidnosti nekega delavca eksplozija in nato požar, da je pogorelo vse skladišče. En delavec je zgorel, več pa jih je dobilo smrtno nevarne opekline. Papež je zopet zelo resno obolel. Umrl je v starosti 72 let sir Henry Deterding, šef velike petrolejske družbe »Royal Dutch Shell Co.« Iz skromnih razmer se je s srečo in odločnostjo dokopal do vodilnega mesta v mednarodni petrolejski industriji ter vodil z ameriško družbo »Standard Oil Co.« srdite boje, v katere je znal spretno zamešati tudi narode in države, da so se te borile za njegove interese. Zapustil je ogromno premoženje 50 milijonov funtov. Češkoslovaški vojni minister je dobil s posebno uredbo pooblastilo, da proda odvišni vojni material, da dobi na ta način sredstva za plačilo dobaviteljev. Dunajski nar. soc. pokrajinski vodja Biirckel je v svojem nastop nem govoru zelo simpatično govoril o marksističnih delavcih, da bi jih pridobil za nar. socializem. Nadalje je govoril o življenjskem standardu v Avstriji, ki res še ni enak onemu v Nemčiji. ■ Storil pa bo vse, da ga izenači, če se to še ni zgodilo, je krivda tudi v tem, ker nekateri iz dobičkaželjnosti gonijo cene kvišku, če tu pa tam manjka surovega masla, bo v bodoče samo izjavil, da se more živeti enkrat tudi osem dni brez surovega masla. Iz Španije prepeljane umetnine so sedaj zbrane v Perpignanu, od koder bodo prepeljane v Ženevo v Zvezo narodov. Nemška vlada je odredila, da se morajo razpustiti še ona katoliška mladinska društva, ki so dosedaj še obstajala. Angleški minister za letalstvo Wood je izjavil, da Anglija ne izdeluje samo letal za obrambo, temveč tudi za napad. Upravni svet Mednarodnega urada za delo v Ženevi, ki tudi trpi zaradi padanja prestiža Zveze narodov, je sklenil, da zniža svoj proračun za 1. 1939. za 1,125.000 šv. frankov. Okoli 50 uradniških mest je bilo črtanih. Tečaji valut na drž. želcz- nicah Od 1. februarja dalje računajo železniške postaje tuje vabite po tem tečaju: din bol.goldinar 2405 nemška marka 1780 šv. frank 1010 zlat frank 1450 pengo 12'85 poljski zlot 8'42 ital. lira 236 franc, frank 1.22 češko-slovaška krona 154 belgijski frank 1‘51 bolgarski lev 054 romunski lej 035 grška drahma 040 Sejmi 1‘2. februarja: v Motniku. 13. februarja: v Višnji gori, Središču. 14. februarja: v Kamniku, Dobu pri Kamniku, Št. Lambertu, Žirovnici, Žalcu, Ormožu, Ljutomeru, Mariboru, Brežicah, Ponikvi, Dol. Lendavi, Sevnici. 15. februarja: v Celju, Ptuju, Trbovljah, Bogojini. 16. februarja: v Šmihclu-Stopi-čah, Šoštanju, Sedlarjevem v Polju, Turnišču, Dolenji Lendavi. 17. februarja: v Mariboru. 18. februarja: v Brežicah, Celju, Trbovljah. Proizvaja barvano in tiskano blago iz bombaža in umetne svile PROMETNA BANKA D. D. V LJUBLJANI Ugodni trgovski krediti STRITARJEVA ULICA 2 Eskomot menic — Nakazila Teieion 21.49 v inozemstvo IBBHm Svilene rute FRANC DOBOVICNIK, Celje na d e b e 1 o pri iimiiHiilHiilulllliiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiliHimiiiiiiiiiiiMiiiTiiil TRGOVCI/ Lipski pomladni sejem 1939 NjitHj)£jzro_(l n o nizkih conah: Salda-konte, žtrace, HMirnale, šolsko /.vezkc. mape. odjemalno* Im i i-žice. risal ne bloke itd Damske in otroške predpasnike od navadnih do najfinejših kva-litet izdeluje na veliko tvrdka F. I. GORIČAR LJUBLJANA. Sv. Petra c. 29 Izvrsten kroj, lepi vzorčil Zahtevajte ponudbe! S Svinjsko mast la eksportno, salame, slanino, znamke Predovič Ima stalno v zalogi Janko Predovič, Ljubljana, Poljanska c. 73 Telefon 21-30 JULIJ KLEIN Ustanovljeno 18 5 0 Zaloga vseh vrst stehta, LJUBLJANO Stavbno in umetno ste* --^---- — -------- w o I f o v a ulica štev. 4 klaritvo. Ipecialna saloga ABA in okviraenje slik Telefon 38-80 d. z o. z. LJUBLJANA Tyr$eva cesta 33 »Službeni list« kr- banske uprave dravske banovine z dne 8. februarja objavlja: Ukaz o spremembi vlade — Navodilo za izvrševanje uredbe o ureditvi samoupravnih (občinskih iu banovinskih) doklad za zemljišča agrarnih subjektov in o ureditvi davčnega in dopol.nilato-taks-nega dolga tistih občin, ki bodo a to ureditvijo oškodovane — Spremembe uredbe o organizaciji prometnega ministrstva — Razglas o razrešitvi banskih svetnikov in o imenovanju novih — Spremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine. Kadit Ljubljana Sobota dne 11. febr. 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Plošče — 14.00: Napovedi — 17.00: Otroška ura: a) Selma Lagerloff: Kako je Niels Holgerson popotoval z divjimi gosmi; b) Nastop otrok (vodi gdč. Slavica Vencajzova) —• 17.50: Pregled sporeda — 18.00: Radijski orkester — 18.40: Ukrajinska vstaja (prof. Etbin Bojci — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Beseda k prazniku (F. S. Finžgar) — 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar) — 20.30: O žabah, klobasah in drugih rečeh. in častni zastopniki: Ing. G. lonnies, Ljubljana, IvrSeva 33 - Telelgn 27-62 in Josip Beziak. Maribor, Gosposka ulica 25 — tel. 20-97 KNJIGOVEZNICA TISKARNE r*9- rsdr. i o. zav. UUBUANA, KOPITARJEVA 6 Stare in nove vloge izplačuje brez vsake omeiitve Obresfovanje vlog od ® L do Začetek: 5 marca 60% popusta na nemških železnicah, znatni popusti v drugih državah Šivalni stroji s tovarniško garancijo Trgovci popust! SPLOŠNA TRGOVSKA Kmečki pisani večer. Besedilo napisal ing. O. Muck. Izvajajo člani rad. igr. družine. Vodi ing. Ivan Pengov. — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Radijski orkester. Nedelja dne 12. februarja. 8.00: Kmečki trio — 9.00: Napovedi, poročila 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz franc, cerkve — 9.45: Verski govor (dr. Lenček) — lo'oO: Tercet Stritar in harmonika (A. Stanko) — 11.00: Plašče — 11.30: Koncert operne glasbe. Sodelujeta ga. Ksenija Vidah in radijski orkester — 13.00: Napovedi, poročila — 13.20: Saksofon igra Miloš Ziherl ob spremljevanju klavirja (prof. M. Lipovšek); vmes naše pevke (plošče) — 17.00: Preprečevanje jalovosti in zdravljenje jalovih krav (dr. žibert Simon) — 17,30 Pevski krožek Vič — 18.15: Koncert radijskega orkestra — 19.00: Napovedi, poročila — 19,30: Nac. ura — 19.50: Koncert vojaške godbe — 21.15: Plošče — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Radijski orkester. Ponedeljek dne 13. febr. 12.00: Plašče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Koncert radijskega orkestra — 14.00: Napovedi •— 18.00: Paberki iz vsakdanjega zdravstva (dr. Anton Brecelj) — 18.20: Messager: Dva goloba, suita (plošče) — 18.40: Umetnost v Prekmurju (dr. Franc Stele) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Zanimivosti — 20.00: Viktor Parma: Povodni mož, Lepa Kuniča; izvaja glasb, društvo »Sloga« — 21.30: Plošče — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Prenos iz restavracije »Emona«. Vsa pojasnila dajejo: Zvanični biro lajuciSkog sajma, Beograd, Knez Mfliajlava 331, Kaše organizacije Uradni dan Zbornice za TOI l>o za Ptuj, okolico, Ormož, Ljutomer, Mursko Soboto in Dol. Lendavo v četrtek dne Ki. februarja v prostorih Združenja trgovcev za mesto Ptuj — Narodni dom. Dražba krzna divjih živalj 1k> (i. marca. To bo druga in zadnja dražim v tem letu. Priporočamo vsem lovcem, da svojo letošnjo plemenito žetev pošljejo v predajo lovsko-prodajni organizaciji • Divja koža«, Ljubljana — Velesejem. St. 1(186/8!). Nabava Državni rudnik Velenje razpisuje na dan 1. III. 1939. neposredno pismeno pogodbo za dobavo izolatorjev i. ?.: 1(K) podpornih in 21 provodnih, dalje 0 Dopolnili razklojiilcev 6 kV, ‘150 A„ elektrolitnega bakra i. s.: 72 m X 6 X 80 mm v dolžini po 6 m, in 100 m okroglega elektrolitnega bakra premera 10 mm v tvor. dolžini. Ostali pogoji J>ri podpisanem rudniku. Državni rudnik Velenje. Sl. 1689 :*,9. Nabava Državni rudnik Velenje razpisuje na dan 1. 111, 1989. neposredno pismeno i>egodl>o za dobavo profitnega železa, in sicer: 2000 kg okroglega, 100 kg polokrogle-ga, 850 kg štirioglatega, SOI) ploš-natega železa. Ostali pogoji pri podpisanem rudniku. Državni rudnik Velenje. ,ŠL 1679/89. Nabava Državni rudnik Velenje razpisuje na dan 1. III. 1989. neposredno pismeno pogodbo za dobavo 12 zvračljivih žel. vozičkov za potrebe Obratne uprave Zabukovca. Ostali pogoji pri podpisanem rudniku. Državni rudnik Velenje. Trgovci! Visok zaslužek! V Vašem lastnem interesu je, da v Vaši trgovini forsirate prodajo „AGA“ za masažo s smrekovim ekstraktom. —■ Nudim Vam najvišji mogoči •zaslužek in posebna novoletna darila Zahtevajte tenih! „AGfl“ za masažo Sanioprodaja za dravsko banovino Dolinšek Vitomir Celje Frančiškanska ulica 3 Izdajatelj »Konzorcij Trgovske«* Usta«, njegov predstavnik dr. Iv*n Kom, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mlhalek, vsf v Ljubljani.