POŠTNINA PLAČANAJV GOTOVINI.
PRILOGA NOViN.
CENA ŠTEVILKI 1 DIN.
Marijin
list
December, 1934. Štev. 12.	30. letnik.
TISKARNA BALKANYI - D. LENDAVA
MARIJIN LIST
Pobožen mesečni list. Izhaja vsaki mesec 8. na spomin pe-desetletnice razglašenja verske istine od Marijinoga nevtepenoga poprijetja I. 1904., decembra 8., gda je te list kak prvi pobožen slovenski list Slovencom Slovenske Krajine do rok dani. — Vre-jiije i izdava ga z dovolenjom cerkvene oblasti: Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih, Slovenska Krajina, Jugoslavija.
Cena letno: 12 Din na skupni naslov, 15Din na posamez-noga, v inozemstvo 40Din. Plačati se mora do 25. marca. Siromakom se dovoli, da četrtletno ali mesečno plačajo naročnino naprej.
Ugodnosti naročnikov: 1. Naročniki dobijo na konci leta brezplačno kalendar Srca Jezušovoga. 2. Vsaki tjeden se služi za nje edna sveta meša. 3. Večne meše so plačane za nje: a) v Celji pri sv. Jožefi, b) v Grobljah i c) v Soboti vMartinišči v mešnoj zvezi Marije Pomočnice. 4. Deležni so sadov več jezerih svetih meš, štere letno da služiti „Seraphinsko dobrodelno društvo" v Linzi.
K Marijinomi Listi se da vsaki mesec 16 stranski mladinski list »Marijikin Ograček" letno za 4 Din.
Če bo meo Maiijin List 20 jezero naročnikov, dobi vsaki brezplačno Marijikin Ograček.
Pripomnimo, da se tjedenske svete meše služijo na čast sv. Družine i da ma pravico vsaki naročnik uredniki naznaniti namen, v šteroga naj se sv. meša služi. Vse to je brezplačno. Edno prosi samo uredništvo, naj naročnik po doblenoj milosti objavi zahvalo v M. listi i toga širi med svojimi poznanci. Zahvala je brezplačna. Pripomnimo še, da se dela vse brezplačno i se čisti dobiček obrne na zidanje hiše sv. Družine, v šteroj se bodo lehko opravlale zaprte duhovne vaje. Te sveti namen naj tiidi širi Marijin list. — Vrednik.
Dari.
Na Dom sv. Frančiška v Črensovcih so daruvali v Din. sledeči: Hozjan Štefan, AIentown Pa. Amerika — 178, Vučko Verona G. Bistrica, 2, Sarjaš Štefan iz Trnja v Franciji 20, Sabotin Ivan, Trnje 2, Bobovec Marjeta iz Francije 3-75, N. Hotiza, v zahvalo sv. Antoni za posliihnjeno molitev, 10, Prša Roza iz Ižakovec v Franciji, prosi za zdravje i srečo celoj familiji 5, Kous Štefan, Skakovci, 6, Horvat Bara, Žižki iz Chicage v zahvalo za dob-leno zdravje 15, Ropoša Štefan, Marly v Franciji, 9, Antolin Mijo, Kula, Bač-ka, 15, Trplan Veronika, St. Thurien, Francija, 30, Volf Karoi iz Žižkov v Franciji, 10, Kolenc Geta, Gomilica, 5, Franc Ana iz Črensovec v Franciji 100, Krampač Aga iz Bednje v Franciji, 10, Škaper Treza, Dolič, 5, Copot Ana, Sr. Bistrica iz Francije 20, listje odano v šumi Din 180.
Na G. Bistrici so nabrali; Jakšič Ivan, Horvat Štefan i Lebar Martin: kukorice 250 kg z vlatovjom ; prosa 7 kg; 300 kg krumplov, 40 kg zmesi. Foringo je dao brezplačno Jakšič Ivan. V Trnji so nabrali: Hozjan Martin, Čurič Jožef i Tkalec Štefan: 250 kg krumplov, 70 kg prosa i 26 kg hajdine. Brezplačno foringo je dao Hozjan Martin. Na G. Bistrici so nabrali: Horvat
MARIJIN LIST
XXX. Štev. 12.	December 1934.
i----------------------------------------------- i
S Namen Marijinoga lista je: 1) da po širjenji Marijine časti tolaži ■
! Jezušovo Srce i 2) da iz čistih dobičkov podpira dom duhovnih s S vaj posvečen se. Družini. SV. Ivan Bosko, daj nam oba doseči! \
Moja zahvala.
Gospod dekan, Jerič Ivan, se je v imeni duhovščine i vernikov svoje dekanije podpisanomi ob 60 letnici zahvalo za vse triide, štere sem preneso v 35 letnoj dobi, kak sam začeo pisati na hasek narodi Slovenske Krajine. Objavo je svojo zahvalo v M. Listi. V ponižnosti odgovorim par reči od toga pisanja.
Prvo so prišli med narod knižice od „Karmelske Device Marije", potem, „Kalendar Srca Jezušovoga", „Marijin list", „No-vine" i na zadnje „Marijikin Ograček". Zmes je vidilo naše liistvo tudi molitveno knigo „Hodi k oltarskomi Svesti", »Narodne pesmi"( „Bratovčino živoga Rožnoga Venca", „Živlenjepis sv. Terezije" »Skrivnosti sv. Rožnoga venca", „B1. Griguon Ludvika pobožnost do BI. D. Marije". .Mater žalosti" i druge menše reči. Z gospodom dekanom Jeričom, koga je dober Bog v strelnih jarkaj pri-pravlao na duhovniški stan in ga vodo do toga cila po mojoj malenkosti, me je pozdravilo lepo število prijatelov i poznacov, vučenih i prostih iz Slov. Krajine, iz Preka, celo iz inozemstva. Ne sam želo teh pozdravov. Za šestdesetletnico sam se pripravlao v duhovnih vajaj na blaženo smrt i sam proso samo molitve svojih naročnikov i vseh prijatelov pa poznancov, ne pa kaj driigo. Da se me je pa od vseh strani obsipalo z pozdravi i celo v javnosti od moje malenkosti pisalo ob 60 letnici, mi je dužnost, da se javno zahvalim vsem za pozdrave pa vse znake izkazane liibezni.
V čelom mojom delovanji me je vodila samo edna zopoved: „ka delate, delajte Bogi na dikou. (I. Kor. 10—31, 32). Driigoga ne sam iskao. Najbole vroča žela mi je bila delati v duhovnom pastirstvi. Pri tabernakli se muditi i k njemi voditi ovčice, to mi je bila i je žela vseh žel. Zato, gda mi je teški beteg onemo-gočo duhovno pastirstvo na fari, sam po nalogi Višje cerkvene oblasti vodo diiše po dobrih spisaj. Rad bi se vrno nazaj na faro večkrat, ali beteg se je vseli ponovo še v hiijšoj meri, gda sam se na to odločo. V tom sam spoznao, da Bog žele od mene obširnejše pastirstvo, kak farno, pastirstvo po dobrih listaj, ik tščejo samo božo čast i zveličanje duš. Spoznao sam, da je ne-
oskrunjena duhovniška čast najvekši pripomoček za dosego vsega dobroga, zato sem se v prvoj vrsti pri vsakom deli i v vsakoj časti borio samo za to, da sem duhovnik po želi Jezušovoga Srca. Takši sem želo biti tiidi kak poslanec, z drugimi duhovniki poslanci vred, gda sam ne samo po dovolenji, nego naravnost po zapovedi Višje cerkvene oblasti prevzeo pretežko skrb državnoga poslanca na vsakojačko pomoč našega zatiranoga liid-stva. Siromak sem bio zvoljen za poslanca i siromak sem bio, gda sam se rešo te časti mučeništva; ka neso mi z plače potrošili betegi, so odnesli dobri nameni, predvsem siromaki. V naše lisle sem vrgo stojezero dinarov, da sam je rešo smrti. Rad sam to včino, ar naši listi so širili i širijo bože kralestvo v diišaj. Zato v te namen daruvati vse, je še premalo. Zdaj, gda ob 60 letnici mislim na pragi večnosti nazaj na preminoče delo, vidim samo edno sliko: Bog me je po molitvi dobroga slovenskoga liidstva i njegovih duhovnikov občuvao na poti krepostnoga živlenja i zato blagoslovo moje 37 letno duhovno pastirstvo, posebno 35 letno pastirstvo potom dobroga tiska. Njemi zato naj bo predvsem dika i hvala, jaz ne zaslužim nikše hvale, ar je on vse včino, jaz pa nikaj več, kak svojo dužnost. Poleg Bogi dužne hvale sem se pa še dužen zahvaliti vsem, ki so me podpirali v mojem delovanji.
Toplo se zahvalim zato v prvoj vrsti Višjoj cerkvenoj oblasti, štera me je pri širjenji dobroga tiska podpirala s svojim priporočili; — prečastitoj duhovščini, ki je širila te tisk;— našemi vernomi liidstvi, ki ga je z odprtimi rokami sprejemalo i srce svoje pred njim na stežaj odpiralo; — vsem blagim dopisnikom i širitelom za vso nesebično, prav krščansko, popolno, požrtvuvalno liibezen, z šterov so venčali naše liste; — g. dekani Jeriči i vsem, ki so mi pozdrave poslali; — kak i vsem dušam, ki so se v svojih molitvaj doma i daleč po sveti spomnile moje malenkosti i naših listov. Vsem bodi plača zahvale, Bog, „ki je liibezen". (1. Jan. 4—9).
Z bogatov liibeznostjov naj plača dober Bog vsem izkazano liibezen.
Klekl Jožef, duhovnik, vrednik
LObezen Jezušovoga Srca do Device, Njegove Matere.
Jezuš je liibo Devico, svojo mater. Od začetka svojega javnoga živlenja je šteo dati dokaze svoje sinovske lubezni. Bilo je v Kani Galilejskoj. Jezuš i njegova sveta Mati sta bila nazo-čiva na svatbenom goščenji i gda je prišlo do toga, ka bi vino zmenkalo, so prišli služabniki i to nazvestili Mariji. Blažena Devica se včasi obrne k svojemi Sini i pravi: „Vina nemajo". I Jezuš odgovori svojoj Materi: „Žena", pravi, o žena, v pravom pomeni reči žena, edina, ti sama med vsemi naj si brez greha,
„ka je skiipnoga med tebov i menov? Moja vora ne šče prišla. Ne sem šče začao delati čuda, ki jih moram spuniti. Liki, ar si se ti obrnola na mene v toj okolščini, brez dvojbe me ščeš spomniti na to, ka je med nama skiipnoga; ščeš mi obuditi spomin na tak sladko vezalje, ki naj zedinja, na skupno živlenje, krv, misli, žele, na lubezen, ki vlada med nama. Bi jes mogeo proti stati tvojoj prošnji i ne naprej porinoti vore, ki sem jo določo? I Jezušova Mati zarazmi njegovo miseo, izsrcagvušna nad Sinom se obrne k služabnikom: ..Kajkoli de vam pravo, včinte!" I napunili so vrče do vreja z vodov, Jezuš včini svojo prvo čudo.
Dobro znamo, ka so te reči našega Odrešenika različno tolmačili. Liki za tistoga, ki nikelko pozna Srce Jezušovo, ali nemrejo skrivati občiitlivi, liibezni pun namig na to tak tesno zvezo, ki jo narava stvori med materjov i njenim detetom ? Jezuš je šteo, naj bo vse skupno med Njim i njegovov čistov Materjov. Pridružo jo je svojim veličinam, zedino jo je svojemi veselji, dao njoj je deo vu svojih bolečinaj, včino jo je za daritev s Sebov, duhovnico s Sebov, i na nekši način odrešenico s Sebov, božim Odrešenikom. Lubezen šče to zvezo, ta zveza dopunjavle občutke i stanje.
Prvi pogledi Jezuša, jokajočega v jaslicaj, so bili za Marijo; prvo čudo njegovoga javnoga živlenja je bilo včinjeno na njeno prošnjo: zadnje misli Jezuša na križi i njegovi zadnji pogledi do tiidi za njo. Videč Devico Marijo stati pri vznožji svojih vislic, zdihavajoč v neizrečlivoj bolečini, se skloni proti njoj i na tom, da vmerje, vrže v njeno naroče to, ka ma najdragše za njov: duše! To je njegovo najvišiše volilo, to njegov zadnji dar liibezni. V osebi svojega preliiblenoga Janoša, njoj zaviipa vso svojo deco. Včini jo za rodovitno mater med vsemi materami, vladarico vsega, delivko svojih milosti.
Morebiti nega med občutki človečega srca nikaj bole ob-čiitlivoga i bole globokoga, kak je lubezen sina do matere. To je izbrana mešanica moči i občiitlivosti, spoštlive podvrženosti i dečinske zaviipnosti. Gda sin odpočinja svojo glavo na prsaj matere, ki ga je hranila, se drži za ščista maloga, slabotnoga, liki jako liiblenoga; gda pritisne svojo mater na svojo srce, se čuti močnoga, gorečega, da bi jo brano, zmožnoga, da bi jo čuvao. Od nje se da podevčiti kak dete, preprosti je i pun zavii-panja. Guči njoj od svojih žel, vadliije njoj svoje slabosti, odkriva njoj svoje načrte, rad prima njene tanače, šteo bi njoj biti vsigdar pokoren.
Lubezen do matere je prvo, ka se zbudi v človečem srci: to je tiidi zadnje, ki tii stanuje. To je lubezen, ki čuva, ki brani, ki čisti, ki tolaži i ki drži gori. To je lubezen, morebiti edina, šteroj se moremo predati z vsem svojim srcom brez bojazni, ka bi jo oskrunili i brez straha bridkosti.
Za človeka, za duhovnika, je mati dar boži. V svojoj tak tihoj i vdanoj liibezni najde v njej vse, ka njegovo srce, posebno,
če je občutlivo i goreče, zamore želeti: tii najde svojo zaslonbo, svojo sladkost, svojo rešitev.
Če duhovnik mora liibiti svojo mater, če jo vsigdar liibi, kelko bole mora liibiti Mater brez primere, Mater lepe lubezni, svojo božo Mater, Marijo! Jako pogosci smo ponovili, ka je duhovnik drugi Jezuš. Ka je bila Marija za svojega Jezuša, to je za duhovnika. Mati je, liibeča mati, pripravlena pomagati, vdana. Obdaja ga s svojov skrbjov, z lubeznostjov ga gieda, navdih a-va ga, vči ga, brani ga, blagoslavla ga.
To ka je bio Jezuš za Devico, svojo mater, to tudi duhovnik mora biti za Marijo: pokoren in spoštliv, pun lubezni. Vsigdar naj bo z Marijov, kak s svojov materjov: dete. Naj se skrije med njene roke gda trpi, naj ide k njej gda je veseli; naj jo pita gda šče znati; naj se zateče k njej v svojih najmenših skr-bej; naj njoj zaviipa vse svoje žele; naj njoj odkrije vse svoje slabosti. Naj nigdar ne guči, naj nigdar ne dela, naj se celo nigdar ne stavi, ka bi mislo, ne da bi vzorno čista podoba bože Device metala na njega svojo pokrovitelsko senco.
Lubezen do Marije je v srci duhovnika nujna prvina. To je blagoslovleni sunčni žarek i dobrodelna rosa, ki včinita, ka se v njegovoj duši razcvete roža čistosti. To je izvor živlenja, klica jakosti. Duhovnik, ki liibi Marijo, kak svojo Mater, ki se njoj zaviipa, ki zavisi od nje, takši se ne odvrne z vozke poti: ostane ponižen, čisti, goreči; dosegne, da bo Jezuš živo v njem!
Lubezen duhovnika do Jezuša mora biti inačiša, kak liibe-zen drugih liidi i posebno bole goreča, ar „tisti, ki je reč dobo, bole liibi". Milošče pa i posebni dari, ki bogatijo dušo i srce duhovnika so v tak velkom števili, da tisti, ki jih je sprijao i ki jih poseduje, toga niti ne sluti i celo gda verje, da je dosta dobo, nemre spoznati vseh izdatkov milosti, ki jih je neskončna lubezen določila za njega. V nebesaj de to edna izmed blaženosti duhovnika, gda de vido i spozna vse, ka je lubezen vči-nila za njega i kak je bio odlikovani med ludmi.
Duhovnik na nekši način pride v stanje božanskoga bitja po zvezi, ki jo ma s Kristušom i po moči, ki jo ma po Kristuši nad dušami za njih dobro i njih včenje. Tiidi je obvezani, meti do Boga, našega Gospoda, posebno močno lubezen, občutlivo i gorečo.
Samo edno stvorjenje je, ki je liibilo i ki liibi Jezuša, kak ga duhovnik mora liibiti; samo edno srce je, ki more služiti za vzor njegovomi za to lubezen: to je srce presvete Device. Duhovnikova lubezen do Jezuša mora biti v vsem spodobna lubezni Marije do svojega božega Sina.
Kak Marija, tak duhovnik sta zdignjeniva jako visiko po milosti izvolitve, ali itak ostaneta nižiši stvor, podložen božemi Meštri. Kak ona tak on se po svojoj naravi dotika ničnosti i najglobokejšega božanstva po odliki lubezni Kak ona, mora biti tiidi on bole razsvetleni, ka se tiče istine njegovoga lastivnoga sirmaštva i njegove nizkosti i mora bole jasno videti
božanske žarke neskončne lubezni. Kak ona sprejme po moči Duha oblast, da proizvede na sveti včlovečeno Reč: Mati ga rodi v istinosti njegovoga vidnoga tela, duhovnik v istinosti njegovoga Euharističnoga tela,
Liibezen Marije do Jezuša je liibezen odlikovanoga stvor-jenja. To je liibezen goreče zahvalnosti i globoke ponižnosti; lubezen, ki se znizi i ki se daruje, ki se dava popunoma, ar čuti potrebo, da povrne vse, ka je mogoče tistomi, od šteroga je vse sprejela. Lubezen Marije je tudi materinska liibezen; neskončno občutliva, goreča lubezen, ki brani i čuva, ki je šče vdana, ali inači, ki se dava nej zato, da bi vračala, nego da bi šče več dala tistomi, šteromi je že dala.
Glej kak Jezušek počiva! — Sladka Mama ga pokriva, naj za duše odraste, naj zveliča tudi te!
Liibezen duhovnika do Jezuša, svojega molbe vrednoga Vučenika, mora biti popunoma spodobna. Potrebna njemi je liibezen ponižne zahvalnosti, lubezen liiblenoga stvorjenja, ki moli, ki se zahvaliije, ki vse dava, ne da bi računalo; lubezen puna izbrane rahločutnosti; liibosiimna lubezen, ki verostiivajoč straži, ki brani, ki s skrbjov ogradi liiblenoga, ki se daruje do porabe samoga sebe.
Marija je do Jezuša mela ne samo lubezen odlikiivžinoga stvorjenja i liibeče matere, ona je mela več, ona ma vsigdar do svojega molbe vrednoga Sina deviško lubezen. To je tiidi ponižna lubezen: vej lubezen mora vsigdar biti ponižna; nego za-viipna lubezen, vorna, edinstvena, puna čiste domačnosti, izbrane pazlivosti i spoštlive gorečnosti.
Tak tudi mora biti liibezen duhovnika do Jezuša: čista liibezen, slobodna, zvesta i zaviipna. Istina je: duhovnik nema vzorne beline Brezmadežne. Njegovo srce nema vzvišene čistosti srca Device Matere. Ali potrebno njemi je samo zajimati v mi-loščaj svojega svečeništva: tii najde vretino deviške nežnosti i junaške vdanosti.
Jezuš šče biti liibleni od svojega duhovnika, kak je bio od Device Marije, i On je zapro v odliko Duhovništva spodobne milošče, kak jih vsebuje odlika Materinstva: milošče najglobo-kejše i ščista posebne zveze s svojov molbe vrednov Osebov; milošče neizreklive čistosti; milošče vdanosti brez pridržka.
(Sestra Ludovika — Marjeta Claret de la Touche: „Le Sacre-Coeur et le Sacerdoce".)
Duhovni vodnik.
Dostakrat si čiio predgara. Lepo so predgali. V srce so ti segale njuve reči.
Opominali so vernike, naj se ogiblejo te ali one napake, toga ali onoga greha. Tudi ti si bio med temi, šteromi so va-lale predgarove reči.
Lepo so predgali, si si mislo. Pa denok, gda si se spomno, da tudi ti maš tisti greh, šteroga so predgar tak močno bičali, si se nekam prestrašo. Predgara samoga si se zosagao. Če sta se mela gde na poti srečati, si se njemi raj ogno. Straj te je b ilo priti v njegovo bližino. Celo vekša mržnja se ti je vzbujala do njega. v
Ce si prišeo vkup s pajdašom, šteri je vednako občiito v srci kak ti, šteroga so predgarove reči ravno tak v srce zadele, sta predgara samoga začnola šinfati. „Kak so se pa kregali, kak so nam pa povedali".
Prijateo, zakaj se na predgara čemeriš?
Pravimo, da si siromak. Zviin siromaške hižičke nemaš nindri nikaj. Pa bi prišeo dober človek, da te reši siromaštva, bi ti povedao za kup zlatih penez, štere ma zakopane v logi pod ednim drevom, da jih lejko najdeš, bi ti razložo pot, po šteroj prideš do penez.
Čiij! Ali bi se čemerio na toga človeka zato ka ti je povedao, po šteroj poti moraš iti, da prideš do zlata? Nej li bi se njemi iz srca zahvalo, da je bio tak dober? Nej li bi njemi vse živlenje bio zahvalen, da te je rešo siromaštva i pomagao do tak velkoga bogastva?
Vidiš, vednako dela predgar i duhovnik spioj, gda te odvrača od toga ali onoga greha. Samo to je razlika, da ti duhovnik kaže pot, ki te vodi do nezgriintano vekšega bogastva, kak je vse zemelsko zlato. On te vodi v večno blaženstvo.
Ali se boš teda na duhovnika čemerio, gda ti istino povej? Istina te bo rešila. Če se boš po istini ravnao, maš sam dobiček. Razmi se, da istina včasi boli. Če se gizdaviš pa te što
opomeni, da to nej lepo, bi njemi pošteno nazaj povedao: ka te briga! Kak tiidi boli, gda zdravnik betežniki roko vkrej reže. Pa njemi reže zato, da ga reši smrti.
Tak tudi duhovnik — predgar ali spovednik — istino pove, da te reši večne smrti. Zahvalen njemi moraš biti, da te reši. Vej za tebe guči. Včasi se pač trebe malo potruditi, če se ščeš po njegovom tanači ravnati. Pa kak bi se triido, da bi prišeo do onoga dreva, pod šterim je zakopano zlato, tak i vnogo bole se je vredno potruditi, da hodiš po poti duhovnoga vodnika.
Poišči si ga, okleni se ga, bogaj ga!
Sam sebi dobro činiš!
Boža znamenja med nami — 600 let
našij far.
Pred trestimi letami piše Kalendar Srca Jezušovoga na str. 65:
„Slovenska naša krajina na lepe spomenke onih starih časov, vu šterih je vu etoj lepoj skroglini edinost vere, liibav domovine in vrelost kre dike bože ravnala djanje naroda i vse ko-trige njegove ..." i . . . „ Ali ostanki teh starih časov so vredni, da je lustvo vu časti obdrži i nje gledavši se spomeni vrele vere svojih predočakov i se gene na liibeznost svoje vere, z šterov je cela zgodovina sploh prepletena."
Lepe so te reči, vredne, da je natenčnej premislimo, posebno letos, gda obhajamo važen jubilej, mimo šteroga nesmimo iti, ne da bi se ga spomnili. Ob toj priliki se spominamo svoje preminočnosti i našij starij spomenkov, ki že nad 600 let stojijo med nami i nas vežejo z onov dobov, gda so naši očacje začali spoznavati pravoga Boga i gda je Bogposlao svojo svetlost i istino, ki sta jij vodila i pelala na Njegovo sveto goro.
Da bomo bole razmili te jubilej, obrnimo pogled nazaj v našo cerkveno zgodovino.
Sv. Štefan, vogrski krao, ki je živo okoli 1. 1000., je raz-delo svojo državo na županije (komitate, varmegyove). Mi Slovenci, ki smo bili pod Vogri, smo pripadali dvema županijama: že-leznoj i zalavskoj. Slovenci iz železne županije (zdaj v glavnom sobočka dekanija) so bili pod gyorsko pušpekijo, a dolji del Slovenske krajine (lendavska dekanija) je bio pod vesprimsko pušpekijo.
L. 1093. je bila na novo ustanovlena zagrebečka pušpekija i Slovenci zdajšnje lendavske dekanije so pripadnoli pod to novo ustavleno zagrebečko pušpekijo. Od 1. 1093. pa vse do nastanka sombotelske pušpekije (1777.) je bio doinji del Slovenske krajine pod zagrebečko pušpekijo.
Cela zagrebečka pušpekija je bila razdeljena na 15 arhi-diakonatov. Dolnji del Slovenske krajine i Medžimurje sta vku-per tvorila eden arhidiakonat, šteroga je meo na skrbi arhidia-kon, ki pa je bio kanonik v Zagrebi. Jasno je, da je on sam
osebno toga ne mogeo opravlati. Zato je meo namestnika, ki se je zvao vicearhidiakon i pri nas je bio to navadno torjanski plebanoš. Vicearhidiakon je meo približno iste pravice i duž-nosti kak dnesden dekan, espereš.
Pred 600 letami — 1. 1334. — je arhidiakon Ivan Goriški popisao vse fare zagrebečke pušpekije. Med temi je tiidi 23 prekmurskij far (Č 714, 1926, 1—2 m,). Čudno se nam vidi, da jih je tistoga časa telko bilo. Od tej 23 far so pod Jugoslavijo samo tri: torjanska (pod štero je spadala tiidi beltinska i čren-sovska fara), lendavska i dobrovniška. Okoli 10 far je bilo od Torkov vničenij ali so pa inači dol prišle. Nekaj jij je pod Vogrsko (Csesztreg, Kerka Szent Miklos itd.) V tom časi so Slovenci bili naseljeni notri do velke Kaniže, liki gda so Torki Kanižo zavzeli, so duga leta ropari po našij vesaj i cerkvaj. Kraji od Kaniže do Lendave so bili vse porušeni i liistvo spo-morjeno. Zato so se okoli Lendave sledkar Vogri naselili.
Popis našij far nam je občuvani tiidi od 1. 1501. Toga hipa je bilo 30 far. Omenja se poleg torjanske, lendavske i do-brovniške tudi bogojanska fara.
L. 1334. so naše fare prvikrat v zgodovini imeniivane. Ne so toga leta nastanole, nego so vnogo starejše — bar 30 let. To nam posvedoči stara torjanska cerkev, pri šteroj sta prezbi-terium (prostor za diihovščino) i apsida iz konca 13. stoletja (okoli 1290.) Že te najstarejši del torjanske cerkve je bio poslikani, liki te slike se jako slabo vidijo. Sto let po tom (okoli 1383.) je dao lendavski grof Štefan Banfy cerkev povekšati i predelati. Slike iz toga časa so dobro občuvane. Za zgodovino umetnosti so velke važnosti. Te slike so odkrili zdaj ne dugo (dr. Fr. Štele), ar so bile pod slikarijov, ki je nastanola v 19. stoletji.
Med temi najstarejšimi farami je Tornišče melo odlično mesto. Tu je bio več sto let sedež vicearhidiakona za Slov. krajino. Tornišče je melo varaške pravice, ki sta je lendavskiva grofa Ladislav i Štefan Banfy 1. 1448. potrdila. Tiidi znamenita boža pot je bila to. Naš domači zgodovinar pred sto leti piše: Železni i Salaški Slovenje so tiidi bluzi meli cerkve, gde se je Blažena Divica Marija čiidapolna i milostivna skazala. Njim je Maria na piistini (tiidi Maria pod longom imenovana, to je v Tornišči) ino Maria na Tišini tak draga i lublena bila, da so jo pogostoma obiskavali, pri njej svoje srce segreli i se najoukali." (Starine, str. 14.)
Posebne Marijine pomoči so bili potrebni naši stari očacje ravno za torskij časov i gda se je začnolo luteranstvo širiti tiidi pri nas. V dolnjem deli Slovenske krajine se je luteranstvo ne moglo dugo širiti, niti vkorniti. Velko zaslugo pri tom majo za-grebečki pušpeki, ki so meli vpliv i moč proti grofom. Grofje so najmre dali širiti luteransko vero pri nas. Prisvajali so si pravico: določavati vero svojim podložnikom. Pa dolnjelendav-ski grofje so šče v tom tali dobri bili, ar so večinoma ne bili
navdušeni za novo liiteransko vero. Vse inači so delali gornje-lendavski grofje.
S temi kratkimi vrsticami obhajamo naš zviinreden jubilej i se spomnimo „vrele vere svojih predočakov". Zavedajmo se, da nam mrtvi nad 600 let stari spomeniki kažejo: tu se je že pred 600 leti širilo kralestvo bože na zemli — i pravijo: v na-šij častitlivij cerkva/ je bio studenec žive vode, iz šteroga so za-jimali naši očac/e.
Mati našega Boga z jasli zdigne Ga . . . Zdigne, kaže, vsem ga da, ki želejo Ga . . .
Sveto Pismo.
Evangelium sv. Lukača II. 1—21.
»Tiste dni je izišla zapoved od casara Augusta, da naj se popiše ves svet. To prvo popišuvanje se je vršilo, gda je bio Kvirinij casarski namestnik v Siriji. I hodili so se vsi popišiivat, vsaki v svoje mesto. Šo je zato tudi Jožef z Galileje, z mesta Nazareta, v Judejo, v Davidovo mesto, štero se imenuje Beth-lehem, — bio je najmre z hiše i rodbine Davidove da bi se po-pisao z Marijov, svojov zaročenov ženov, štera je bila noseča. Gda sta bila tam, se je dopuno čas poroda. 1 porodila je sina prvorojenca, ga povila v plenice i položila v jasli, ar za njeva ne bilo prostora v prenočišči. Ravno v tistom kraji pa so pastirje verostuvali pod milim nebom, i bili na nočnih stražaj pri
svojoj čredi. Pa glej, angeo Gospodov je pristopo k njim i svetloba Gospodova je je obsvetila, i jako so se prestrašili. Angeo njim je pravo: „Ne bojte se; ar glejte, nazveščavam vam veliko radost, ki bo za vse liidstvo: Rodio se vam je dnes v mesti Davidovom Zveličiteo, ki je Kristuš Gospod. I to vam bo znamenje: Najdete dete. v plenice povito i v jasli položeno." I v hipi je bila pri angeli vnožina nebeške vojske, ki so Boga hvalili i gučali: „Dika Bogi na višini i mir na zemli liidem, ki so Bogi po voli."
I gda so angelje odišli od njih v nebesa, so si zgučavali pastirje eden proti drugomi: Hodimo tak v Bethlehem i poglejmo to, ka se je zgodilo i nam je nazvesto Gospod." I paščili so se, prišli ta i najšli Marijo, Jožefa i dete, v jasli položeno. Gda so to vidili, so povedali, ka njim je bilo od toga deteta povedano. I vsi, ki so čiili, so se čudili tomi, ka so njim povedali pastirje. Marija je pa vse te reči čuvala i je premišlavala v svojem srci. I pastirje so se povrnoli i Boga dičili i hvalili za vse to, ka so čiili i vidili, ravnotak kak njim je bilo povedano.
I gda je bilo dopunjenih osem dni, da bi se dete obrezalo, so njemi dali ime Jezuš, kak je bilo imenuvano po angeli prle, kak je poprijeto."
Razlaga.
Tak nam Duh Sveti naznanja rojstvo našega Odkiipitela. Kak prosto, kak milo, kak v srce segajoče je ta genliva zgodba popisana, ki je podlaga naše vere, našega Zveličanja. - Tu omenjeno popišiivanje naroda je rimska država zato odredila, da zve za vrednost svojih podanikov i njim more na podlagi vrednosti dačo navrčti. — Gda sv. Duh pravi, ka je Marija rodila prvorojenca, naznanja samo to, kak reč sama, ka je Jezušek prvi. Ne pravi pa, ka bi za njim še štero dete bilo od 'Marije rojeno. Prvorojenec pomeni, jedinorojenec, kak po rečaj istoga sv. Diiha prvi, jedini, ki je od mrtvi stano z lastne moči. Marija je devica, devojka pred rojstvom, v rojstvi i po rojstvi, to je verski navuk.
Jezuš se je narodo 749. leta po ustanovitvi Rima i leta se od tistimao po njegovom rojstvi štejo.
Vse pa, ka pri Jezušovom rojstvi vidimo, ma globoki pomen. V štali leži, ar je Pastir ovčic, nemrtelnih duš. V jasle, na hrano živine se položi, ar je kriih naših diiš. V plenice je povit, ar je prineseo obleko našim od greha razgaljenim, dregetajočim dušam, da pokrije njihovo sramoto s svojov svetostjov i ogreje njihovo mrzloto s svojov lubeznostjov. Prvi pri njem so siro-macke, ar je tem prineso v prvoj vrsti nebeško kralestvo. Tem je naj mre naznano prvo blaženost: „Blaženi so siromacje v diihi, ar njihovo je nebeško kralestvo".
Pri Jezušeki sta Dev. Marija i sv. Jožef. Ki šče Jezušeka dobiti, naj ga pri njima išče, indri ga ne dobi.
Pisma.
Predragi Teofil!
Betežen si. Beteg je križ. Križ je pa najvekši boži dar na sveti, če ga obinemo, ešče bole pa, če ga zraven še kušiijemo. Če ga od sebe vkraj mečemo, jako žmeten postane i z božega dara se spremeni v božo kaštigo, štere se ščeš-neščeš, ne moreš ognoti. Križ je neba za vsakoga, ki ga pozdravi i pekeo za tistoga, ki ga sovraži. Križ je Jezuši nebo odpro, ar ga je tak zliibo, ka ne bi zadovolen ž njegovim obimanjom, pribit je šteo biti na njega. Desnomi razbojniki je nebo odpro, ar ga je zliibo, levoga je pogubo, ar ga je prekuno.
Sinek Teofilek! Rad bi delao i tožiš se, ka ne moreš delati. Ta tožba je najvekše delo tvoje. Ta tožba je goreči posvet, šteri sveti prek morja v temne duše poganov i je pripela potom misijonarov k Bogi. Ta tožba je vroča lubezen, ki otapla led zmržnjenih grešnih duš. Ta tožba je tolažba Srca Jezušovoga, ki je tudi zviisto to tožbo, gda je po-vedao: »Gorečnost za tvojo hišo me razjeda". Bodi miren Theofilek! Z viipanjom se potožiti najbolšemi prijateli Jezuši, ka bi rad delao, je ne slabost, nego krepost. Potrebno je pa, da se popolnoma podvržeš njegovoj svetoj voli. Kak on žele, tak naj bo. Če ti on gingavo zdravje šče dati, ne želi vekšega. Z tem več duš rešiš i Boga bole odičiš, če se podvržeš njegovoj svetoj voli, kak če si močen kak hrast i delaš noč no den po svojoj voli v Gospodovih goricaj. Kliič za Gospodovo Srce je ne trdo zdravje, nego trdna vola ravnati se samo po njegovoj svetoj voli. Kosa, ki dosta žetve spravi v Gospodove škednje, so ne ognjeviti govori, še menje iskanje vliidnosti na vseh koncih i krajih, nego šepetanje pred tabernaklom vu dne i v tihih nočej: Jezuš, samo tisto ščem, ka ti ščeš, blagoslovi svoje delo vu meni.
Po dušaj žejaš, to je Jezušova žeja v tebi: kem bole boš jo gasio, tem vekša ti bo. Tistoga dečka si spovedao. Prav si napravo, če bi ovak zajšo na krivo pot. Predpisov cerkvenih se pa drži strogo, ar vsi so cvetje z gred sv. Duha, ki je večna Pravica i Lubezen. V cerkvenoj i diihovniškoj obleki, kak vu vseh ostalih predpisaj misli samo na to: Jezuš to žele. Liibe-čemi srci to zadostuje. Ki pa ne liibi, se voguči. Ne spadaj med te, ki se vogučijo. Tolaži Jezušovo Srce, Sinek Theofilek, z spo-polnim spunjavanjom njegove svete vole. Cerkveni predpisi pa so nastanoli po njegovoj voli. Ziitra meštijem za tebe, dragi Teofil, ne da ozdraviš, nego da se v betegi spopolniš i samo zatem ozdraviš.
Tvoj Mariofil.
Živlenje BI. Device Marije, Matere Bože, Naše Kralice.
(Po nazveščenji same nebeške Kralice napisala častitliva boža sliižbenica:
Marija z Agrede.)
Prva kniga.
9. Marijine vaje v poldriigom leti starosti.
Marija je znala gučati od prvoga hipa svojega živlenja, a s tem darom se ne posliižila pa tiidi ne bila nezavestna kak druga deca. Zatajiivala se je, naj je svet ne hvali. Gotovo si je s tem vekše začudenje zaslužila, ka je poldrugo leto mučala, gda bi lejko gučala taki po porodi. Zviinredno je gučala samo s svojimi Angeli čuvari i gda je Boga molila. Ana je ne nikdar opazila, da dete guči, ali zna gučati. Gda njej je sv. Ana rokice odvezala, taki je iz poštiivanja proti starišom vtegnola. Te navade se je držala tak dugo, dokeč je živela v domačoj hiši. Z tem nemim znamenjom, šteroga so pa starišje jako dobro raz-meli, je prosila njihov blagoslov.
Starišov nikdar ne razžalostila. Vu vsem jo je vodo Duh Sveti. Na teliko je gorela od bože liibezni, da bi njeno gingavo telo moglo odpovedati, če je ne bi Vsegamogoči krepo i je po čiidnoj poti ne bi obdržao v naravnom živlenji. Čestokrat se je zgodilo, da je preobilnost bože liibezni nateliko prevzela njeno gingavo telo, da je omedlela; pri toj priliki so se spunile reči zaročnice Visoke pesmi: „Z cvetjom me predramite, ar od liibezni trpim", i angelje so mogli priti na pomoč, da jo okrepijo. Marija je ž njimi gučala od svojega Liiblenca. Večkrat njim je pravila: „Vi nebeški sluge mojega Gospoda, vi najlepše delo njegovih rok, vi glasniki njegovoga nebeskoga dvora, iskre božan-skoga ognja, šteri vužiga moje srce, vi jasno vživate njegovo večno lepoto brez zagrinjala. Nazvestite mi mojega Liiblenca. Gu-čite mi od njegove naklonjenosti, po kom hrepenem. Javite mi, če sam ga mogoče nevedoč razžalila. Povejte mi, ka zahteva od mene i ne čakajte, nego mi vtišajte bolečino, ar miram od lii-bavi". Angelje so njoj odgovorili: „Čista zaročnica Najvišišnjega, Tvoj Liiblenec je jedini, ki obstoji sam od sebe. On ne potrebuje nikoga, nego vsi potrebujejo njega. On je neskončen v svojih popolnostih, nezmeren v svojoj veličini, brezmejni v svojoj moči i modrosti, i brez mere v dobroti. On je začetek vsega a sam je brez začetka. On ravna svet pa ne otriidne. On ga zdr-žava pa ga ne potrebuje. On kinči stvorenja z lepotov pa ni-edno na zapopadne njegove lepote. Blaženi, ki ga z oči v oči morejo gledati. Popolnosti tvojega Zaročnika so neskončne. One presegajo naš razum, a njegovih globokih sklepov ne more za-popasti nieden stvor".
V spodobnih i v drugih pogovoraj, — šteri presegajo naše pojme, - je Marijika preživela svoje detinstvo v družbi angelov
i samoga Vsegamogočega. Včasi je bila Marijika v nebo vneŠena i tam gledala božanstvo ali celo jasno, ali pa v slikaj. Ona je jasno spoznavala angele po njihovih vrstaj, zboraj, vlastih itd. Njena lubezen do Boga je bila tak srčna i stalna, da je bila bole nebeško kak zemelsko bitje. Zavolo gostoga videnja naj-višiših reči Marijina mrtelna nature ne bi mogla to sprejeti, še menje pa zdržati, če se nadnaravno ne bi krepila. Gda je Marijika v svojem detinstvi dopuščala, da so njej dvorili roditelje ali kakša druga osoba, je to vseli samo tak dovolila, da se je ponižala, Boga zahvaliivala i ga prosila, naj bogato poplača dobroto njoj zavolo njega izkazano. Sebe je držala za najmenje vredno stvorenje.
Slavnost, z šterov je Ivan Don Bosko za svetnika proglašeni.
Zgodilo se je to letos na sam Viizem v Rimi. Za to proslavo se je zbralo prek 300 jezer liidi iz vseh delov sveta, tiidi iz Jugoslavije 170.
V cerkev sv. Petra ide do 60 jezero liidi. Dobre tri vore prle kak se je začnola slovesnost, je cerkev bila že puna. Ki so ne mogli notri, so se zbirali na velikanskom prostori pred cer-kvov. Vse je v radosti čakalo, gda se začne sprevod iz papove palače prek plača v cerkev. Vsaki bi rad vido to genlivo parado, najbole pa sv. Očo.
Te sprevod je bio zaistino nekaj veličastnoga. Nepregledna vrsta duhovnikov s prižganimi svečami v roki se počasi gible med prepevanjom hvalnic. Prvi idejo zastopniki redov s križi i zastavami, za njimi više edna jezera salezijancov, vrhovni predstojniki z zastavov sv. Ivana Boska, nato kanoniki, apatje, pre-latje, okoli 100 škofov (piišpekov) ino 20 kardinalov. Vsa nepregledna vnožina naroda je obrnjena proti vratom, pri šterih pridejo sv. Oča papa. Pri takših prilikaj sv. Očo nesejo na lepoj visikoj nosilnici, da jih tak lejko vsakši vidi. Naednok se čtije glas: Papa, papa! Teda vsi jezeri ino jezeri kak eden človek zakričijo : Živijo sv. Oča ! Živijo papa! To pozdravlanje je tak dugo trpelo, dokeč so sv. Oča ne prišli v cerkev.
Kak je bila cerkev odznotra okinčana i rasvetlena, toga nikše pero nemre popisati. Gorelo je 12 jezero električnih žarnic i to vse po celoj cerkvi, največ pa naprej. Tu stoji priprav-leni tron za papo, na ednoj strani prostor za kardinale, piišpeke, opate, na driigoj strani za državne zastopnike.
Srebrne fanfare (trompete) so se oglasile. Papova nosilnica se pomika v svetišče. V tom hipi zagrmi v cerkvi iz viist 60 jezero liidi: Živijo sv. Oča! Nato je 15 jezero salezijanskih go-jencov i 6 jezero gojenk začnolo spevati himno Don Boski na čast. Sv. Oča na desno i na levo blagoslavlajo to mladino v očividnoj genjenosti ino z veseljem. Tak pridejo do oltara. Pri troni se vsedejo. Pred njih poklekne piišpek, takzvani „prokurator ka-
riotlizacije" ino prosi sv. Očo, naj preglasijo Don Boska za svetca
Namesto sv. Oče odgovori eden od pušpekov, rekoč, ka sv. Oča jako občudujejo jakosti blaženoga Boska, nego prvle, kak vopovejo odločilno reč, trbe prositi bože rasvetlenje po pri-prošnji Dev. Marije ino svetcov. Nato pokleknejo sv. Oča i vsi driigi. Pesmarje začnejo popevati litanije vseh Svecov. Na konci se vsedejo. Zdaj znova stopijo pred nj h proseč, naj bi. Don Boska proglasijo za svetnika. Sv. Oča dajo odgovoriti, ka jako občudujejo njegovo krepostno živlenje i ka so s cela prevzeti od veličine dejanja, štero se naj zvrši, i da zato trbe prositi pomoč sv. Duha. Nato odmolijo psalm „Smiluj se", potem pa slovesno „Pridi Stvarnik sv. Duh". Dokončano to, se sv. Oča vsedejo na troi. Zdaj ešče ednok pridejo pred njih pa jih goreče prosijo, naj blaženoga proglasijo za svetnika.
Papov tajnik nato odgovori, ka so sv. Oča pripravieni to včiniti, zato ka vse tak zgleda, ka je to vola boža. Vsi gori stanejo, samo papa ne. Prišeo je slovesen trenutek. Sv. Oča začnejo glasno izgovarjati reči, kak so predpisane pri takšoj priliki, na konci pa ešče prav posebno razločno čujemo to „ .. . odločimo i razglasimo za svetnika bi. Ivana Boska i ga vpišemo v seznam svetnikov pa zapovemo, naj se njegov svetek vsako leto pobožno obhaja na den 31. januara".
Te den je najmre Don Bosko mro za te svet i se je ro-dio sa nebesa. Zato se 31. januar imenuje njegov „dies natalis" — rojstni den novoga svetnika.
Po tom razglašenji se vsa cerkev razgible v nepopisno veselje. Prek 60 jezero glasov navzočih vernikov se razlije v eden sam glas velikanskoga navdušenja: Živeo sv. Ivan Bosko!
Zdaj Papa začnejo „Te Deum", zahvalno pesem. Jako vi-siko nad oltarom v kupoli zadonijo trompete, najvekši zvon se oglasi, da se čiije po čelom Rimi in tomi glasi se pridružijo zvonovje v vseh 300 rimskih cerkvah. Vsi oznanjajo, ka mamo novoga svetnika.
Za ves narod, ki je zbran na plači pred cerkvov, se zgodi ešče drugo veselje v tom hipi. Visiko gori nad glavnimi vrati je pripravlena velikanska slika novoga svetnika, samo ka je zakrita. Naednok se zagrinjalo zdigne i se prikaže v svojoj slavi ponižni Don Bosko. Ističasno na plači spustijo dva goloba, šteriva naj odneseta v Don Boskovo mesto, Turin, na listki napisano veselo novico.
Sv. Oča zdaj zmolijo molitev k novomi svetniki ino podelijo apoštolski blagoslov. Tak se zakliiči prvi deo. Začne se sv. meša. Po evangeliji so sv. Oča v latinskom jeziki kratko predgo meli od sv. Ivana Boska. Opisali so njegovo gorečnost za duše, najbole pa za duše mladine in so etak zaklučili: »Don Bosko, ves na zemli, je bio vsikdar s pogledom obrnjenim v nebo z močnim zaviipanjom; tak doživleni i naslediivani naj na> vse združi v edno družino, štera bo zapevala večno viizemsko pesem tam gori".
Cerkveni glasi.
Turnišče. Provizor. g. Greif Ivan so imeniivani za prošta v Ptuji. Svoje novo mesto so zasedli 2. decembra. Naj jih dobro Srce Jezušovo blagoslovi v nomom mesti, ka vse duše rešijo, štere je Večni Pastir na njih zaviipao. Torjanska fara je razpisana i do dec. 2. so se sprejemale prošnje za njo.
Versko živlenje v Rusiji. Čeravno vlada v Rusiji ešče nadale podiranje najlepših i najbogatejših cerkvi, samo da bi ne spominjale na versko gorečnost stsrih časov, li nemre vmo-riti njiive vere iz njihovih src. V šumaj majo svoja svetišča, gde se zbirajo verniki i duhovniki. Duhovniki opravlajo svojo dužnost pod milim nebom. Vlada poskuša, da te tabore razžene, ali to njej neide tak lehko, ar je med verniki dosta delavcov i meščanov. V Rusiji se opaža obnova verskoga živlenja, štero nemre vmoriti komunistična vlada, ar javno pokaziijejo odlični komunisti svoje krščansko osvedočenje.
Smrt grčkokatoliškoga duhovnika mantrnika v Sibiriji.
V Tobolski v Sibiriji je vmro ruski grčkokatoličanski duhovnik Aleksej Zerčaninov v visikoj starosti, bio je star 80 let. To je bio prle pravoslavni duhovnik. Gda je spoznao navuk katoličan-ske vere, se je zedino 1. 1896. z katoličanskov Cerkvijo v. Zavolo toga je morao tri leta prebili v vozi v samostani v Suzdalji. Leta 1905, gda je bio izdani carski odlok o verskoj sloboščini, je organizirao prvo grčkokatoličansko faro v Petrogradi. Število njegovih vernikov se je jako hitro povekšavalo, najvekšo zapreko so njemi delale država i pravoslavna Cerkev. Na svojem mesti je zdržao i se je včakao bolševiškoga izgnanstva. 1921 1, je svečano proslavo v Petrogradi svojo zlato sv. mešo, pri šteroj je sodeliivao poznani rimskokatoličanski piišpek, mučenec Cieplak. Bolševlki so ga večkrat zaprli v vozo, ali Gospod njemi je do-volo, ka se je včakao 80 letnice svojega rojstva. V toj starosti so ga bolševiki izgnali v Sibirijo. Starček, duhovnik je tiidi tam ne miriivao. Bio je jedini katoličanski duhovnik v severnom deli Sibirije. K njemi so prihajali verniki od vseh strani i on jih je spovedavao, zdravo i duhovno tolažo. Vmro je v takšoj zapiiš-čenosti, da nikoga ne bilo, ki bi ga pokopao po katoličanskom obredi.
Križna pot v Indiji. Prvikrat se imenuje Križna pot na javnih mestih v Indiji. To je bilo v Kottayani na zemlišči pri semenišči. Msgr. Chula Parambil piišpek Kottayana ga je bla-goslovo na velki petek, kak večen spomin na sveto leto odkii-plenja človečanstva. Poleg piišpeka je bilo 50 duhovnikov, 20 bogoslovcov, 70 sester i prek 12.000 vernikov je prišlo na obred na velko soboto. Bilo je več kak 8000 viizemskih prečiščavanj.
Kak se veselijo naše dekline, ka so se po Marijinom listi lejko spovedale. PISMO IZ FRANCIJE.
V začetki mojega drugoga pisma Vas najprle prav iz srca pozdravim i Vam želem zdravje, veselje in mir na etom sveti, na driigom pa korono blaženosti.
Prečastiti, z ednim Vam naznanim tudi veselo vest, štero sem doživela ravnoč gnes tjeden, to je na Vseh svecov opoldne, gda sam bila pri sv. spovedi i sv- obhajili z pomočjov Marijinoga lista. Komaj sam čakala, gda pride tista srečna vora. Z velkim veseljom sam štela v Novinaj, da z oktoberskov številkov pride „Navodilo za sv. svoved našim v Franciji". Hvala Bogi, prišlo je! Mislim, da je vsakomi bilo potrebno in da je vsakšemi na velko dušno in telovno pomoč ino veselje.
Prečastiti gospod, v imeni vseh nas slovenskih dekeo se Vam zahvalim za vse Vaše trUde, Vam, ki se tak strašno skrbite za nas oddaljene ovce. Mili Jezuš naj Vam plača trude, blažena Devica Marija pa naj prosi za Vas i za nas, da pridemo ednok srečno domo iz te tujine. Dragi gospod, z mojim Marijinom listom je tiidi pristopila k sv. spovedi moja pajdašica, pa ešče svi si malo v rodi, Rozika Gutman iz Bogojine Ona je meni poslala kontrakt, da sam prišla esi, Vsakša dela pri ednoj sestri, zato nama je dobro. Razno svi edna od druge 5 km, da pa zato vkup pridevi skoro vsakšo nedelo, V tistoj vesi, gde je ona, dela tiidi Nežič Trezika z Ivanec; njevi sta si tam sosedi, pa vkup spita, ka je je ne strah, eden mesec pri ednoj, drugi pa pri driigoj. Ta bi tudi rada šla te k sv. spovedi, pa je zajtra mogla iti na pašo, vertinja so je pa ne pustili, ka bi bila na tešče, ar je bilo jako mrzlo. Prišla je k sv. meši, pa je z zadnje stolice žalostno gledala, gda sve midve stopile pred oltar, da sprejmevi tak zaželenoga Jezušeka v svoja srca. Gda smo prišle iz cerkve, je s skuznatimi očmi pravila: „Jezušek, da ste srečne, dekle!" Ja, istina, osmi mesec sam eti, pa tak veseloga i srečnoga dneva ešče eti nej bilo za mene, kak ravno tisti den. Hvala vam i vsem so-triidnikom, gospod, za to miloščo.
Eti je bila sv. meša ob pol 11 vori. Gda so g. plebanoš prišli v cerkev, te sam jih jaz šla prosit i pravit, ka pridevi 2 Slovenki k spovedi. Začudeno so me gledali i me pitali, če že telko znam francoski, če se lehko spovem. Te sem njim pa pokazala M. list, pa gda so ga videli, so včasih pravili, ka dobro, naj počakavi po meši. Z velkim veseljom so naj sprijali kak dve siroti, da si ne vemo ešče tak dobro gučati.
Jaz sam šla prva. V spovedarnici sam klečala kak doma, v rokaj sam držala M. list pa sam njim pravila francoski lumere, oni so pa skoz rešetko gledali, štero lumero sam jaz pravila, gda so prešteli, so vsikdar pravili: „ui" (ja). Hvala Bogi, tak čisto sam se lekaj nikdar ne spovedala kak zdaj, ka človek vsikdar kaj pozabi, eti je pa vse spisano, ka človek nemre mimo oditi, — Na drugo nedelo meseca majnika so eti deca pristopila k prvomi sv. obhajili. Kak lepo i veselo jih je bilo gledati, gda so šla po redi od ol-tara srečna i zadovolna, a na mojem srci je bilo teško, kak je žmeten mlinski kamen. Te sam bila eti tretji mesec, pa bi še jaz tiidi rada pristopila k sv. obhaji i. Na miseo mi je prišlo, ka mogoče več let, če mi Bog da zdravje, ne bom mogla biti tak srečna. Pa gledajte! 28. oktobra mi je bilo 7 mesecov, pa sam 1. novembra že jaz tudi bila tak srečna.
Naznanim Vam tiidi i se Vam z ednim tudi zahvalim na rednom po-šilanji krščanskih listov. Edino to mi je veselje i tolažba v tujini. Naročnino sam Vam poslala, pa ne vem, če ste jo dobili. (Dobili. Vr.)
Zdaj Vas pa, dragi gospod, ešče ednok prav goreče pozdravlam in se Vam zahvalim na vseh Vaših triidaj. Dragi Jezuš bodi Vam plačnik na ovom sveti. Ravnotak Vas pozdravlata i se vam zahvalujeta mojivi pajdašici.
Pozdravlamo pa tudi vse tri ešče vse liibe domače, stariše, brate in sestre, bogojanskoga gosp. plebanoša i celo njiivo družino, pa vse prijatelice, poznance, pa vso rodbino, celo bogojansko faro i Slov. krajino.
Horvat Agneška, Gutman Rozika, Nežič Trezika iz Bogojine.	iz Ivanec.
Sabo — Kata, Štefan, Krreslin Jožef, — Matilda — i Štefan: 16 kg kukorice, 25 kg prosa, 2 kg graha i 19 kg krumplov. - Oča sirot, povrni vsem obilno!
Na podporo Mari'inoga lista so dali: Sarjaš Štefan iz Trnja v Franciji Din 10, Smodiš Matjaš iz Beltinec v Franciji Din 2, Trplan Veronika, St. Thurien, Francija Din 20, Franc Ana, iz Črensovec v Franciji Din 20. — Marija povrni vsem obilno. — Vrednik.
Naročnikom! Blažene Božične svetke i prav veselo novo leto vam vsem žele	Vredništvo i uprava
MARIJINOGA LISTA.
Poziv za naročitev!
Novo leto je priklonkalo. V njem naš M. list stopi v 31 leto svojega obstoja. Treseti let je že glasio Marijino diko. Kak velika milost za tiste, ki so pisali v njega, ki so ga plačali, ki so ga širili. Vnoge je že naplačala dobra Mati Marija, nas pa bo naskori. Leta minejo kak sled ladje na vodi, pravi sv. Pismo. Hitro pride plača. Zato pa ostanimo stanovitni pri Marijinom listi. Marija nam bo teh par dinarčkov z neskončnov plačov povrnola v nebesaj. Če bi poštnine ne bilo, če bi papir brezplačno dobili, če bi delavci v tiskarni brezplačno delali, bi Mar. list bio zabadav. A da se vse mora plačati, samo uredništvo ne dobiva nikše plače, zato se mora list redno plačiivati. Damo pa te male peneze Mariji na posojilo, štera nam je v večnosti z najvekšimi obrestmi povrne.
Kaj je Marijin List?
Prvi i jedini slovenski list, ki je posvečen širjenji Marijine dike. Te se je rodio, gda je svet obhajao petdesetletni spomin Marijine najvekše časti, petdesetletni spomin razglašenja verske istine, ka je Marija brez greha poprijeta.
Marijin List je dar našega slovenskoga liidstva Nevtepenoj, Brezmadežnoj Devici za petdesetletnico. Koga to ne razveseli?!
Ka nam da Marijin List?
Marijin List nas vodi na poti pravoga diihovnoga živlenja. Nam je svetlost v temnoj noči živlenja. Nas tolaži v bridkosti. Nas vodi v nebo. Nas varje po Mariji. Nam spravla srečno smrt. Nas sprevaja na poti popolnosti. Nam bogati dušo i po-vekšava nebeško plačilo. Smo po njem letno deležni več jezer sveti meš, šče posebi tjedenske svete meše.
Za mrtve kotrige se služijo isto svete meše kak za žive pa še posebi večne meše. Marijin List je te že vse plačao za svoje naročnike, za svojo Marijino dečico.
I cena Marijinoga Lista?
Samo eden dinar na mesec, ki se mora vsele naprej plačati. Zdaj decembra se plača za januar naprej. To je cena na skupni naslov.
Na posamezni naslov je cena 3 Din več, to je 15 Din na leto. Za to malo ceno dobi vsaki naročnik ne samo 20 stranski Marijin List vsaki mesec, nego tiidi Kalendar Srca Jezušovoga, šteri je veliki kak edna kniga z jako lepim čtenjom. Za eden dinar dobite 28 strani zdrave duševne hrane.
Jako važna opomba.
Vsi gospodje nam pravijo, predvsem pa tisti, ki izdavajo, kak mi, tiidi pobožne liste, da kalendara ne bi smeli brezplačno dati, ar ne moremo shajati. Majo prav. Mi pa, da smo tak začeli, ostanemo pri staroj navadi. Bomo delali kak dozdaj brezplačno i kalendar davali brezplačno:
1.	Če naročniki ostanejo stanovitni. Ne bomo miriivali dokeč v vsako kat. hišo Slov. krajine ne pride Marijin List. Samo tak de mogoče davati brezplačno kalendar. Letos nam je jako kisilo šlo, ar smo zgubili nad jezero naročnikov. Te morimo vse nazaj dobiti pa ešče nove brez izjeme v vsakoj hiši.
2.	Če si naročniki, ki majo občem, naročijo tiidi naše Novine. Novine so popolnoma krščanski tjedenski list, ki nam pokaže pravo pot v našem vsakdanešnjem, političnom, gospodarskom, prosvetnom živlenji. Marijin List nam kaže pot pobožnosti, Novine nam pa kažejo na poti vsakdenešnjega živlenja pobožnost. Boža reč nam najmre zapovedava, da ali jemo, ali pijemo, ali kajkoli delamo, moremo delati Bogi na čast, Da bo naše vsakdene-šnje živlenje takše, nam kažejo pot Novine s svojim pravim krščanskim diihoin.
Novine so Marijini častilci dužni podpirati, ar se borijo za Kristusov čisti navuk na vsakom poli človečega živlenja. Marija je Jezuša povsod spre-vajala i zagovarjala, zato pravi Marijin častilec nači delati ne more.
Potem pa Novine so z svojov naročninov svoj čas gordržale Marijin List, da ne vmro. Zato je dužen on tiidi v živlenji obdržati Novine.
Nikomi ne moremo dati kalendara brezplačno v Slov. krajini, če si poleg Marijinoga Lista naroči drugi, včasi celo protiverski list, Novin pa nema. To drugo je greh. To je razžalenje Božega i Marijinoga Maternoga Srca.
Ki samo Marijin List ma i nikših drugih novin v Slov. krajini, dobi brezplačno kalendar, ki pa poleg Marijinoga Lista ma peneze trositi na driige svečke liste, včasi celo brezverske, tisti ne zasluži kalendara. Če pa ma Novine z Marijinimi Listom naročene, si tudi druge dobre liste lejko naroči, naj samo ma občem. Tak je pravica, tak zapovedava Bog po zapovedi liibezni.
Vrednik.