the oldest and MOST I POPULAR | SLOVENIAN i NEWSPAPER i IN UNITED 1 STATES OF I AMERICA. | MWMUiiuuuiuiiii da bi vladali genti, kateri so domačine pla-jsami' toraj naj Amerika ne od" šili, da je zmaga Rifijancev go- te*ne roke proč od otokov-tova, in je najbolje, da se takoj 1,6 tudl praV1' da bodo f,llP,n-| sprijaznijo s Krimom. ski otoki središče svetovnega konflikta. Francosko vojno ministrstvo Značilne pa so besede Woo-ie določilo, da pošlje tri divizi- da >ki Je dejal :«Filipinci kričijo kolonialnih čet, ki se še do po neodvisnosti te iz politič-f sedaj nahajajo v Ruhr in delo- nega stališča. Ako Amerika za-ma v Franciji, na maroško bo- pusti otoke Filipincem, prišel j išče. Novo imenovani povelj- ho kdo drugi in jih kontroliral nik francoskih čet v Maroko je — mesto Amerike. Ko bi se Fi-gen. Stanislav Naulin, ki bo i- lipinci zavedali posledic neod-mel do 18. julija 100.000 mož visnosti, ne bi je zahtevali." ŽRTEV POKLICA. Iz Jugoslavije. Policist pri izvrševanju svojega težkega poklica bil težko ranjen, a vendar pri moči, da je pogodil napadalca in ga usmrtil. Chicago, 111. — Policist Michael Murtha, je naletel na štiri sumljive moške, ki so stali na vogalu S. Robey cesti in Archer ave., trije od njih so pobegnili eden pa odpre ogenj na Murtha in ga težko rani. Policist pade na tla, imel pa je še toliko moči, da je potegnil svoj revolver in oddal štiri strele za napadalcem in ga u-smrtil. Policista so takoj prepeljali v bolnišnico, kjer so zdravniki izjavili, da je mogoče, da bo okreval. Dan na dan se ču-jeje poročila, ki človeka pretresajo z grozo. Umori in ropi so na dnevnem redu, vse ječe prenapolnj ene. — Cujte in molite, da ne padete v skušnjavo. NOV CARINSKI TARIF, KI PA NI PRINESEL NIČESAR KMETSKEMU PREBIVALSTVU, CENE ŠE VEDNO VISOKE. — POPLAVA V HORJOLSKI DOLINI. —- DRUGE ZANIMIVE VESTI. Ladja, ki jo je videti na tej sliki je odplula te dni MacMillanovo polarno ekspedicijo na sever. Truplo ženske potegnili iz vode. Peoria, 111. — Barbara Dvorak, stara 35 let, je bila že od Nov carinski tarif. Dne 20. minolega meseca je stopil v veljavo novi carinski tarif, ki je zelo zaščitnega značaja. Iz njegovih postavk se jasno vidi, da si je naša industrijama vsako ceno zasigurala tu-zemski trg. Priznati je treba tudi, da so bile nekatere panoge industrije v resnici potrebne carinske zaščitbe. Široka javnost pa, ki je pričakovala po dviganju dinarja padanje cen, je ostala razočarana. Kajti novi carinski tarif s svojimi visokimi postavkami v nekaterih panogah pomeni naravnost vzdrževanje in poviševanje cen. Podoben slučaj je s sladkorjem. Vlada je zasigurala sladkornim tovarnam ves tuzemski trg in tako financirala sladkornim tovarnam izvoz, katerega mogle vršiti po znatno nižjih cenah, kakor pri nas doma. Nov carinski tarif ni prinesel !ne vojne je bil z ženo vred a-retiran kot "srbofil" in odveden v graške ječe. Veliko je pretrpel. Bečela je čital in naroče-val vse naše liste. Imel je tudi dobrotekoče, a ostro pero. Po preobratu je v Rušah pomagal ustanoviti celo vrsto političnih, kulturni in gospodarskih organizacij. Agitator in ljudski govornik za našo stranko je bil, kakor malokdo. Vrlemu, izrednemu možu bodi slovenska žemljica lahka! Nesreča. Na vogalu Gajeve in Gledališke ulice v Ljubljani sta trčila dva kolesarja. Pri padcu je dobil g. Vinko Potočnik, pri-Ipravnik finančne kontrole, tež-I ke notranje poškodbe; natrtih bodo a tudl neka-i reber. Rešilna postaja je g. Potočnika z avtomobilom prepeljala v bolnišnico. POGREB "GANGSTARJL* na razpolago, s katerimi bo odprl ofenzivo, in, kakor menijo prizadejal smrtni udarec so Pogreb umorjenega Tony Gen- KRIŽEM SYETA : NA PREDVEČER vražniku. Ako bo resnica, bo seveda pokazala bližnja bodoč- i nost, vsekakor pa lahko pričakujemo hudega boja še ta me- i sec. ki zna biti odločilen. PREMOGARSKE STAVKE V ANGLIJI. — Helena Mont. —. V drža-na je bil priprost, dasiravno'vi Montana, in sicer južno-za-počiva v rakvi, ki stane $11.- padno so zopet občutili moč-000. — Ostala brata nista u- ne potresne sunke. V Three netna' ker n-»ena sestra Mar^ pala k pogrebu. Forks se je treslo dve minuti, ko 80 J1 Pokazali truplo ni v —o— ; j to pot ni bilo večie škode, le n->em hotela spoznati svojo se- Chicago, 111. — Kakršno živ- ljudstvo je silno prestrašeno. 1 jen je, taka je smrt. Tony Gen- ničesar kmetskemu prebival-' ° , pondeljka 13. t. m. pogrešana stvu. Ravno sedaj, ko se nahajn Vid Pri Stični- od doma v Liverpool. Preteče-: kmetski stan zaradi padanja1 Y Cetrtek dne 18- junija je ni petek so pa potegnili iz re-jcen svojih proizvodov v lzred-| V Vidu Pri Stični razsajala ke v bližini Havana njeno trup- no težkem položaju, prihaja h"da nevihta. Strela je udari- vlada z zaščitno carino in omo- !a v gospodarsko poslopje, v gočuje visoke cene industrij- katerem ^ skedenj, na benefi-skim izdelkom, katerih kmet cijski Pristavi vlSt- Pavlu. Po-zaradi svoje nizke kupovalne sloPJe' ki Je bil° s slamo kri" moči ne bo mogel kupovati. ito' Je P°^orel°- Druga poslop-o- lo, ki je imelo znake po katerih sodijo, da je bila preje udar-« I jena po glavi in potem vržena i v vodo. Smrt je tim bolj zago- jezero in pobi-velikansko množino rib, ki stro. Žalosten konec 16-letne mladenke. V zadnjih bojih so žene Ri- London. — Posredovalcu, fijancev igrale veliko vlogo v i W. C.. Bridgemanu v premogar-boju. Hodile so za fronto in na jski krizi v Angliji se ni posre-vse grlo vpile ter navduševale !čilo privesti do sporazuma med bojevnike, roke pa so imele na- jdelodajalci in rudarji. Stavka mazane z nekim lepilom in so, je neizogibna, in bo imela dale-vsakega, ki je hotel ostati za kosežne posledice. Pravica je fronto namazale. vsekako na strani delavcev, ker Anglija ostane še nadalje na ne pustijo, da bi se jim prelo-straži v vodovju v pasu okrog jmil° pogodbo, katero so podpi-Tangierja, ne vidi pa nobene sali premogarski baroni na eni nevarnosti v špansko-francoski — in voditelji trpinov na drugi zvezi v boju proti Krimu. strani. Sicer se bo še ta teden —_o--napravil poizkus zbližati obe "Zeppelin" na severni tečaj, strani, a malo je upanja, da bi „ .. ^ . . . . se uklonili baroni; v delavskih Berlin. - Tukaj se je zace- interesih pa je, da ne popusti- Chicago, 111. — Madeline jmasa vode, ki je pridivjala s! vzidajo. pokopani-0 nat0 mrtve P,avaIe na PovHwhite, stara 16 let, je postala hribov od razvodnice pri Sv. v srebrni Vocie' žrtev pohotneža Italijana R. Treh Kraljih, je preplavila vso . ----- - —: i---dolino. Silovit pritisk je porušil , , — V Round Lake, 111. — je na, zloglasne Genna družine, gtrela udarila y tretji od bratov, kateremu jejja tudi krogla pretrgala nit življenja je bil v soboto in položen k počitku . _______ rakvi, ki je veljala $11,000. Pri — London. — Kristijan Ra-j Costelloja, kateri jo je na bru pogrebu se ni molilo in ene sol- kovsky, sovjetski zastopnik je talni način umoril, truplo pa ze ni bilo, ki bi pokazala, da je vrnivSi se v London izročil an-Ie eno bitje, ki je imelo vsaj nekoliko ljubezni greb je bil pr bogastvu, ki ga je zapustil in si ga pridobil nepoštenim po i ja so gasilci obvarovali. Tudi Velika poplava v horjulski do-i marsikje dru»od Je strela vda" jjnj_ j rila, vendar vžgalo se ni. Naliv Zadnje neurje dne 18. m. m. dežja bil zel° velik- Dom v je v veliki meri zadelo tudi hor-;^- Vidu bode kmalu dovršen, julsko dolino. Ogromni naliv in °kna in vrata se v kratkem položil pod porč hiše 5931 Lajdrl nasipe novozgrajene ceste l gleškim tvrdkam naročil za ra-'Salle ceste, kjer je kot sirota Horjul-Vrhnika in raztrgala tu- li do njega Po- z"e . predmete v znesku $72,- stanovala, kajti oče je družino,di ostala pota. Voda je nanesla i prost pri vsemu 750.000. 'zapustil in se zgubil v vrtincu j velike množine skal, peska in 'ničvrednega življenja po pod- j proda na travnike in njive, od lo gibanje, ki je našlo odmeva po celi Nemčiji, namreč nabiralo se bo prispevke za gradbo novega zrakoplova tipa "Zeppelin,temu gibanju je duša ravnatelj Zeppelin kompanije dr. Hugo Eckener. Nova zračna ladja je namenjena za polet na severni tečaj. V svrho tega se bo posvetoval Eckener s kapitanom Amundsenom. Kako je nemško ljudstvo požrtvovalno za vsako novo stvar, kaže dejstvo, da so delavske in sploh strokovne sklenile temu skladu prispevati mesečno poleg mesečnine tudi gotovo svoto Jc temu skladu. jo tpdi oni ni le pravica na njih strani, temveč tudi moč, kajti vršila se bo seja petih Unij,j kj er se bo brezdvomno glaso-i valo za pomoč — sotrpinom. -o- Grozna smrt zveznega sodnika. Jackson, Tenn. — J. W. Ross, sodnik zveznega okrajnega sodišča v državi Tennessee, kateri je bil obdolžen sle-parstva in bil na prostih nogah pod varščino $25.000 se je z av-organizacije to smrtno ponesrečil. Vozil se je po ne baš gladki cesti in je zdrkhil z avtojem preko nasipa v spodaj ležečo vodo v ka-Večja podjetja so se tudi od- teri ga avto podvezne; sicer pa i i •___i . ____i__• u:i mrfov nrl nftalrndh Iri — Muskegon, Mich. -Gardner, star 15 let, je v te-tom. Samo dva avtoja je bilo ku dveh tednih dvema utaplja-1 pogrebcev, in sicer bližnji so- j0čima rešil življenje, rodniki, le brata, ki sta še dva, J se nista udeležila k pogrebu iz ! ~~ Mexico Cit^. — V Ma-strahu, ker sta tudi ona zapisa- zatlan P™tanišču je izbruhni- svoje na v črno knjigo — smrti. Po- la stavka- Poročilo pravi, da jezice, greba so se pa tudi udeležili |neki pijani Mehikanec namera-policisti, katerih je bilo štiri av- val P°dtak™ti ogenj v prosto- toje, ki so čuvali nad sorodni- ru> kjer se nahaJa 6000 zabo" ki pokojnega. Jev &asolina, ki bi, ako bi se Med tem ko so truplo Tony- bila nakana Posrečila eksplodiral, kar bi razdejalo pristanišče. Avtomobilska nesreča. V Rožni dolini pri Gorici bli- mostove, čez strugo Švice in po- zu židovskega pokopališča sta trčila skupaj avtomobil g. A. Buzzija iz Gorice in neki tovorni avtomobil, prihajajoč s strani Ajševice. Težko je ranjen g; Buzzi, ki je bil vržen Fr'!zemeljskih beznicah; mati, re- nesla pa vse pokošeno seno, ki iz avtomobila. Gospica de Hoc- 4-j-k! • i *i i .. __a/\ i r* /-1 /-k 1 \ C1 t ., L _ _ vica leži v bolnišnici za jetič-ne, katero bolezen si je nakopala od preobilega dela po tovarnah, da je preživela sebe in Morilec je v rokah pra- ja polagali v zemljo so pa bili detektivi na d^lu in izsledili njegovega morilca, grocer ja Charles Cutilla, katerega so spustili na proste noge pod varščino $5.000, takoj ko je bil prost je pa neznano kam izginil*. je bilo na travnikih. Tako veli- co Je dobi]a lahke poškodbe. ke vode ljudje ne pomnijo. Ško- -°- da, ki jo je napravila ta vre- Cim mar,J kdo misli, temveč Velika z val a, da bodo podpirala vsaka po svoji moči to podvzetje. — Peoria, 111. — Sedemdeset oseb je bilo aretiranih in veliko hiš preiskanih, ker so pomagali pri razprodaji prepovedane pijače. je bil že mrtev od poškodb, ki jih je zadobil pri padcu pred-no je prišel do vode. Za njim vozeči avtomobilisti so priskočili na pomoč, bilo pa je prepozno, iz vode so privlekli le njegovo truplo z veliko rano na glavi. f Razstrelba vrgla kuharja skozi okno. Chicago, 111. — V Plaza restavraciji na 954 Addison cesti je kuhar Harry Hall zjutraj prišel na delo in prižgal plin pri peči, katero je pa razneslo in Halla vrglo skozi okno. Hali je zadobil hude opekline in tudi notranje poškodbe vs-led padca, malo je upanja, da bi okreval. B^SIRITE A. S. & EDINOST. — Chicago, 111. — H. N. Mitchell, uslužbenec pri Pullman kompaniji je v groznih mukah izdihnil, na zadobljenih poškodbah, katere je zadobil ko je eksplodiral kotel. Dva sodelavca sta dobila le lahke poškodbe. — Manila, P. I. — V Carna-rinas provinci je strahovit vihar podrl na stotine malih hiš in napravil nad 2000 oseb brez strehe. Škoda je velikanska. — Tiflis, Georgia. — Tukaj je eksplodirala velikanska zaloga smodnika v državnemu ar-zenalu, .ki se nahaja v bližini mesta. Prebivalci mesta so se silno prestrašili. Veliko je mrtvih, poročilo je še pomanjkljivo. razpošiljalna bankrotirala. Chicago, 111. — Tvrdka Phi-lipsborn, velika razpošiljalna trgovina je prenehala s poslovanjem za kar navaja kot vzrok vreme, ki je za kupčijo nepovoljen. Tvrdka je razpošiljala največ ženska oblačila. Upniki bodo veliko zgubili. -o- Mineralna voda na policijski postaji. Chicago, 111. V kleti policijske postaje na Wabash ave., že od nekdaj izvira voda iz zemlje in kakor se spominjajo, še predno je bilo tam kakšno poslopje, so ljudje hodili tamkaj piti vodo. Vodo so sedaj preiskali kemično in pronašli, da vsebuje zdravilne snovi, kakor magnezijo in železo. -o- Lažje je dobiti sovražnika kot prijatelja, ampak lažje je tudi zgubiti prijatelje kot so-■vražnike. menska katastrofa, je velikanska. Na vsem prostranem polju so vsi pridelki uničeni ter vse razruvano in opustošeno. tvrdka Ljudje so v velikih skrbeh zaradi uničenja življenskih pridelkov in krme za živino. -o- govori. Poskusen samomor. Na pokopališču v Dev. Mariji v Polju si je zasadil v samomorilnem namenu nož v srce znani posestnik Andrej Paternoster. Težko ranjenega so našli ljudje na pokopališču in so ga dali prepeljali v bolnišnico. -o- Odličen somišljenik SLS umrl. V Rušah pri Mariboru je nenadoma umrl dne 12. junija g. Avgust Bečela. Privezoval je vinsko trto na brajdi; pri tem delu ga je zadela kap in je kmalu nato izdihnil. Bečela je bil marljiv kot čebela. Po poklicu je bil slikar. V Rušah je bil prvi organizator krščansko-socialnega delavstva. V mladih letih je bil iskren narodni delavec. Za Slovenstvo je mož žrtvoval vse. Ob izbruhu svetov- DENARNE P0ŠILJATVE V JUGOSLAVIJO. ITALIJO. ' AVSTRIJO, ITD. Naša banka ima svoje lastne zreš. s pošto in zanesljivimi bankami T starem krajn in naše pošifjatve so dostavljene prejemniku na dom aH al zadnjo pošto točno in brez vsakec« odbitka. Na5e cene za pošiljke v dinarjih in B-rah so bile včeraj sledeče: Sknpno s poštnino: 500 — Din..................$ 9.55 1,000 — Din..................$ 18.75 2,500 — Din..................$ 46.75 5.000 — Din..................$ 93.00 10,000 — Din.........?185.00 100 — Lir ................$ 4.45 200 — Lir ................$ 8.55 500 — Lir ................$ 20.50 1,000 — Lir ................? 39.75 Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. mB nad 2,000 Lir poseben popust. Ker se cena denarja čestokrat m»-nja, dostikrat docela nepričakovan«« je absolutno nemogoče določiti cen« vnaprej. Zato se pošiljatve nakaz«}« po cenait onega dne, ko mi sprejm*> mo denar. DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POSTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO. Vse poaUjatve naslovne na—SLQ< VENSKO BANKO ZAKRAjSEK & CEŠAREK 70—9tb AVE. NEW YORK. GVTX "AMERIKANSKI SEOVENEC" IN "EDINOST" ■ Ameriki. Amerikanski Slovenec ustanovljen 1891. Edinost leta 1914. The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America. Amerikanski Slovenec established 1891. Edinost 1914. (shaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek. Issued every Tuesday, Wednesday, Thursday and Friday. — PUBLISHED BY: — Edinost Publishing Company 1849 — West 22nd Street, Chicago, DL Telephone: Canal 0098. Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on aplication. HAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto .................$4.00 Za Zednijene države za pol leta ..................$2.00 Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto.......$4.75 Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta........$2.50 SUBSCRIPTION: For United States per year.......................$4.0C: For United States per half year ..................$2,00 For Chicago, Canada and Europe per year........ $4.75 " For Chicago, Canada and Europe per half year ....$2.50 Entered as second clas matter October 11th 1919. at Post Office at Chi-csgo. 111., under the act of March 3rd 1870. _ _ Predpogoji evropejskega miru. Bivši italijanski zunanji minister in zastopnik Italije na mirovni konferenci v Parizu, Nitti, je napisal dosedaj že štiri knjige o miru. Prve 3 knjige so bile napisane v prvi vrsti za diplomate in politike, o zadnji pa pravi pisatelj sam v predgovoru, da je napisana za celokupni delovni narod, za vse one, ki-so na katerikoli način sodelovali v svetovni vojni proti svoji volji ter za vse one neštete milijone, ki v vojni materijelno niso nič dobili, ampak samo izgubili. V predgovoru svoje knjige Nitti še povdarja: "Napisal sem to svojo knjigo za vse one, ki so bili in so ostali nepoznani in nenagradeni junaki v tem strašnem in žalostnem klanju brez razlike, na to, ali spadajo med takoevane zmagovalce ali pa med premagance." Nitti je finančni in gospodarski strokovnjak ter obsoja tudi svetovno vojno, zlasti iz gospodarskega vidika. V njegovi knjigi se Čita med drugim: "Svetovna vojna je bila strahota nad strahoto, nesreča nad nesrečo. Nobena vojna doslej še ni bila tako strašna ne samo v pogledu izgub človeških življenj, ampak tudi v velikem uničevanju vsega blagostanja in v strašnem porazu vseh moralnih načel, to je vsakega poštenja. Pred svetovno vojno je bila Evropa cvetoča in srečna gospodarska zajednica. Blagostanje se je povsod naglo razvijalo, gospodarstvo je cvetelo in lepo se je dvigala splošna prosveta med delovnim ljudstvom. Evropa še nikdar ni bila na toliki stopinji vsestranskega napredka kot začetkom 20 stoletja. Kes, da je imela Evropa tekom 19. stoletja tudi vojne, a nobena ni bila niti podobna zadnjemu podlemu pokolju. Prejšnje vojne v Evropi so se vodile, da se kak nraod dvigne na novo življenje, ali da si ohrani svojo politično svobodo. Prejšnje vojne so vzbujale celo navdušenje, sramotna vojna od 1914. do 1918. je pa samo rušila in razdirala stoletno delo blagostanja in tisočletno delo naše civilizacije. Vojne do leta 1911. so imele tu pa tam kako svetlo točko, iz njih je vzklilo mnogo požrtvovalnosti in plemenitosti, kj\r je dobro delovalo na narodni čut in na mlade duše. Svetovna vojna pa je mobilizirala nad 60 milijonov ljudi in zasedla fronto na stotine kilometrov. Ta vojna je bila v taki natančno preračunani tehniki, v toliki hladni in preračunani okrutnosti, da je na vse strani "raznesla muke in trpljenje ter se je silno pristudila vsakemu normalnemu človeškemu stvorjenju. V tej hladni preračunani okrutnosti ni bilo nobene lepe črte. Nobeden od nas se ne more spominjati na strelne jarke brez največje groze in ogorčenosti. Od granat pa do strupenih plinov nas vse uverava, da se ni dalo razviti nobeno junaštvo, marveč odvratno divjaštvo, ki meče človeški rod nazaj v barbarstvo. Divjaška in okrutna vojna se je morala zaključiti tudi z barbarskim in nepravičnim mirom, pravi Nitti, ter ogorčeno lezen, da je zlomljen ves organizem in da izgleda, ko da ni več ozdravljenja. Vsaka vojna nastane iz medsebojnega nezaupanja in iz mžnje in za preprečitev bodočih vojn so pred vsem potrebni sledeči predpogoji: 1. Nad bivšimi sovražniki mora prenehati vsaka prisilna kontrola, zlasti pa vsaka vojaška okupacija, ker to samo u-stvarja in vzdržuje nepopisno ogorčenje. 2. V državni politiki morajo odločevati ali vsaj soodlo-čevati široki delavni sloji naroda, ki so sedaj po svetovni vojni povsod in brez izjeme iskreno za mir, ker sami na sebi vidijo in občutijo vse vojne grozote, ki se vedno izključno ali pretežno zvalijo na delovno ljudstvo. Treba se je torej iskreno in pošteno vrniti k demokraciji. 3. Mesto nacionalističnega patrijotizma je treba povsod vzbuditi človečansko rodoljubje. Nacionalistični prenapeti in vedno nasilni patriotizem je nevaren za mir, človečansko rodoljubje je pa za mir blagodejno in koristno, kakor je iskrena vera koristna za kulturo. 1. Samo zvezne evropske države, to je evropska politična konfederalija, lahko rešijo Evropo. Začetek te evropske državne zveze naj bi bila carinska unija ali zajednica onih sred-njeeropskih držav, ki so nastale iz bivše Avstro-Ogrske (Avstrija, Čehoslovaška, Madžarska, Jugoslavija, Rumunija). K tej srdenjeevropski carinski zajednici bi se morale pridružiti polagoma še druge evropske države. Nittijeva knjiga je že prestavljena na 18 jezikov in je začela krožiti po celem svetu. Da bi le mnogo prispevala k demokraciji in miroljubnosti, ki je edina rešitev Evrope. Chicago, 111. Vročina julijskih dnevov je še vedno tukaj. Dnevi so dolgi in noči kratke. Prodajalci ledu delajo dober business tr- pravi napredek storilo. Ko nas že davno ne bo, bo govorila našim zanamcem, kot naš neminljivi spomenik. Zasebni slovenski posestni- govci s premogom in drvmi pa ki v Chicagi so to leto tudi iz-počivajo, da bodo zato pozimi vanredno aktivni. Vse poprav-bolj aktivni. Ljudje odhajajo ya svoje domove, na počitnice, da se odahnejo Mr. Duller na Lincon in 23. od vsakdanjega dela in nekoli-1cesti ravno dokončuje svojo do-ko razvedre v prosti naravi. 2jdano in prenov ljeno hišo. Tako se umiče dan dnevu — le-1 af*r Leo Jurjovec si je dal na to se je že preobesilo in pote- novo prekriti svojo hišo na nov ka nam že druga polovica sve- način, ki zgleda, kakor bi bila tega leta 1925. Naši chicaški rojaki so letos ci. Žalujočim starišem naše globoko sožalje! Joliet, 111. Kot poročajo tukajšni bančni zavodi se prosperiteta v našem mestu in okolici dviga. Pravijo, da so bančne vloge v mesecu juniju nad 500 tisoč večje kot mesec prej. Srečni ljudje, ki so ta denar vložili. Iz delavskih vrst, ga je najbrže malo prišlo, ker razmere so vedno še nekako na nizki stopnji in pred jesenjo ni pričakovati kaj večjega obrata v inudstriji. So pa na dnevnem redu po trgovinah v mestu velike živahne razprodaje. Izkušeni trgovci ti znajo dobiti denar tudi iz takih žepov, kjer ga je prav malo. S svojimi dobro zamišljenimi reklamami omamijo vse in business gre naprej. Policija v našem mestu je dobila nalogo, da išče in pazi na zločinca, ki sta umorila slovensko dekle Mary Sajovic v La Salle. Zločinca sta utekla neznanokam. Poročila pravijo, da sta utekla skozi Joliet v Chicago. Na strehi hiše Frank Vršča-ja 702 — No. Ottawa st. je zadnji pondeljek izbruhnil o-genj. Prihitela je na lice mesta požarna bramba, ki je o-genj pogasila. Škoda ravno ni velika. Dolgokljuna štorklja ne va-suje samo po drugih naselbinah,ampak se pogostokrat u-stavi tudi pri nas. Pri družini Mr. in Mrs. Matth Gabrian je pustila za spomin krepkega sinčka. Čestitamo! Poročila sta se te dni v slovenski cerkvi sv. Jožefa nevesta Jennie Smolich s ženinom Raymond Siefert. Poročne obrede je opravil Rev. M. Butala pomožni župnik cerkve sv. Jožefa. Novemu paru želimo vse najboljše v novem stanu! Srebrno poroko sta obhajala vseh priljubljena. Naj v miru počiva. Soprogu in otrokom naše sožalje. — — Dne 2. julija je zatisnila oči Mrs. Ivana Ko-čevar, ena izmed prvih nase-Ijenk, po daljšem bolehanju. Med obilno udeležbo smo jo pokopali dne 5. julija na isto pokopališče. Tudi pri njej se je smrt prezgodaj zglasila. N. v m. p. Vsekako prezgodaj se je pa smrt javila v družini F. Ko-šaka jn pobrala v kratkem času že drugega otroka, pa ji ni preveč zameriti, saj je šel med angelčke. -- Pri Mr. Val. Stepisnek in soprogi Dijoniziji roj. Fisher se je zglasila štorkl j-a. Fantička smo krstili na ime Artur Mihael. -- Nesreča baje nikoli ne počiva. Naš dobri organist je izgubil soprogo. Nesreča je pa hotela, da se mu je pri povrat-ku iz dela splašila kobila. Ko je skočil iz voza, je tako nesrečno padel, da si je zlomil v gležnju nogo in se zdaj zdravi v bolnišnici. Drugi dan je na Johnyhillu v majni padlo kamenje na Johna Percela in mu tudi zdrobilo nogo nad gležnjem. Oba bolnika se pa dobro počutita, dasi nobena bolezen ni dobra.-- Veselo je pa bilo, ko smo po preteku več ko okroglega leta imeli dne 28. rožnika prav domače ženitovanje. Vrli Hrvat Eli Jakič je vzel Slovenko Jo-sefino Ponikvar za ženo. Pri Antonu Bostu so se mnogoštevilni gostje vrteli menda še drugi dan. Zakonskima želimo obilo sreče v novem stanu. -o- mm krita z opeko. i i * L-f * * l L- - 1 ^ • Mr* Joe Kukman J'e sv°Je — MU puroKo sta ounajaia bolj aktivni, kakor so se kedaj prostore, katere je kupil od Mr. in Mrs. Martin Bluth na prej bih Na 22. cesti in Lin- Mr. Nerada na 22. cesti že po- U09 _ North Center street coin se dviga krasno poslopje polnoma prenovil v nove nvo- ** ----- slovenska šola sv. Štefana, kateri zidajo naprej drugo nadstropje. Vsak dan se pomakne zid višje in vsak dan dobiva lepše lice. Dozidana do vrha bo deme in jako prijazne trgovske prostore. Mr. John Terselič barva od znotraj svojo hišo. Nova sestrska hiša poleg POZOR!! — POZOR!! kmalu, a znotraj bo vzelo dlje župnišča je že skoro vsa pre časa, da se bo vse izdelalo in novi jena. Sobe so lepo prebar-pripravilo za uporabo. vane, katere so barvali ob pro- Slovencem v Chicago ne mo- stem času farani, ki so delo remo drugega, kakor priporo- prav lepo izvršili. Veranda za čati, da pridno podpirajo to de- Nursery je že tudi zgotovije-lo, vsak kolikor največ mu m o- na in bo kmalu vse y redu. ka-goče. Sola je v korist cele na- kor hitro pridejo sestre, da se Chicago, III. — Ker je bila v „ »"Glasilu K. S. K. J." priobče-Slavnosti so se udeležili števil- na notica, da ima društvo Mani prijatelji, sorodniki in znan- rije Pomagaj svojo sejo na jsti ci. Želimo, da bi zdrava obha-jvečer, kakor je bila sklicana jala še zlato poroko! ustanovna dramatičnega kluba —-o-----dne 16. julija. napada antanto radi njenega postopanja z bivšimi sovražniki r 1 rejsnjim vojnam je sledil pravi mir in so zmagovalci in pre- r maganci v najkrajšem času zonnt nhnnvili ____ _______ , - laj kraj sem času zopet obnovili popolnoma normalne medsebojne odnošaje. Sedaj pa mine leto za letom pa se ne povrne ne prejšnje medsebojno žaupanje, ne prejšnje bla-gostanje. J Vsaka vojna je bolezen, pravi Nitti, ali vse prejšnje vojne so bile male bolezni, po katerih se je bolnik hitro opomogel, svetovna vojna je bila pa tako strahovita in tako kužna bo- selbine in nas vseh, zato pod-pirajmo, kolikor največ nam vsakemu dopuščajo gmotne razmere. Šola bo kras naše slovenske naselbine v Chicagi. Občudovali jo bodo vsi, ki bodo nas kedaj obiskali z drugih naselbin. Mi pa bomo lahko z Nursery začne. Verando, kjer bo prostor za male otroke za čez dan je zgradil in postavil Mr. Matt Gorjanec, ki je delal do predkratkem na farmi oo. frančiškanov pri grajenju samostana in cerkve. Jutranja zvezda. Napisal H. Rider Haggard. Iz angleščine prevel Peter M. Čemigoj. Zadnjo sredo je bila pokopa-ponosno kazali našo slovensko na iz slovenske cerkve sv. Šte-šolo svojim prijateljem in fana deklica Mary Veber sta-znancem in drugod, kot rezul-jra 10 let, katero je doletela ne-tat našega delovanja in žrtvo- jsreča, kakor smo že poročali na vanja za napredek naselbine 4. julija, ko jo je povozil av- in naroda. Slovenska šola v Chi- tomobil "yellow cab" in ji za-______ llrtOC cerKveno caKi je največje delo, kar se dal tako hude poškodbe, da je j pokopališče IIolv Cross io no L* je dosedaj se v resnici za |podlegla kmalu nato v bolnišni- kazal, kako je bila rajna pri Leadville, Colo. Zdaj je menda tudi pri nas zime konec. Ni bila ravno huda, a sitna, ker je pač ni hotelo biti konec. V dveh mesecih se bomo malo zgreli, potem bo pa treba zopet gledati, če je kaj za v peč. — Skozi "vigred" je nas precej .8. uri zvečer. Da pa ne bo nikakih nepri-lik kakor pri društvu Marije Pomagaj tako pri ustanovni seji dramatičnega kluba radi tega bo ustanovna seja kluba ne v četrtek kakor je bilo oznanjeno v zadnji številki tega lista pač pa v sredo dne 15. j'ulija ob nadlegovala zahrbtna "faulen-ca." Zdi se, da je z zimo odšla. Srečno pot in ne hodi več nazaj. Malo se je pa le nad nami zmaščevala in nam poslala svojo zvesto sužabkinjo_ smrt. Po daljši bolezni za vodenico je preminula v Glon-vvood Springs, kjer se je zdravila, soproga našega organista Antona Korošca, Mrs. Angela Korošec, veliko prezgbdaj za moža in za otroke. Pogreb dne 21. rožnika na naše cerkveno Toliko v blagohotno obvestilo. Toraj na svidenje v sredo večer v cerkveni dvorani, in ne v četrtek. Albin Zakrajšek. Te dni se je ustavila dolgokljuna ga. Štorklja tudi v Indianapo-lisu, Ind. in sicer pri družini Mr. in Mrs. Martin Cesnik ter mu pustila za spomin brhko hčerko. Vrli družini iskreno čestitamo ! 41 Ah, Eames," je dejala Asti, "tvoja mati, ki te je rodila, prav ona, in z njo ženska, ki te ljubi nje kraljevsko srce sedaj prav tako kakor nekoč in ki je dve leti mesec za mesecem kljubovala nevarnostim puščave in hudobnih ljudi, dokler je ni slednjič njen oče Amen varno pripeljal k tebi. Ali sedaj verjameš?" "Ah," je odgovoril Rames, "verjamem. "Tedaj sprejmi, zvesti kapitan," je rekla Tua, "ta dar od egipčanske kraljice, ki si ga malo prej odklonil, in bodi njegov lastnik in moj gospod !" Dvignila je biserni diadem, okrašen s kraljevskim urejem, in mu ga dala na čelo, kakor nekoč ob jutranji uri, ko se mu je zaobljubila v Thebah. Bila je noč in ženski sta povest o svojih čudnih doživljajih končali. "To je najina zgodba, moj sin Rames," je rekla Asti, "in težko boš našel drugo, f. Saksarjevi hlapci bi se radi oprali velike blamaže, ki so jo te dni vlekli po lastni zaslugi. Še noben slučaj, odkar ti liberalni pajaci igrajo razne sramotne komedije jih ni pokazal v tako čisti luči, kot prave hinavce, zavajalce, lažnjivce in škodoželjneže, kot jih je slučaj zadnjih dni. Afera, katera je razkrinkala te podle ljudi je znana vsej slovenski javnosti in nobenega dvoma ni, da sedaj narod predobro ve, kako velikim zava-jalcem in lažnjivcem je sledil, ko je sledil brezvercem na Cortlandtu. Le kaj še ni švigašvagarski list Gl. Narobe poskusil v A-meriki, da bi-uničil nekatere delavne slov. duhovnike in nekatere katoliške lajike. Vse, kar si pač more najbolj podlo in najhudobnejše človeško sK ce zamisliti, to so že poskusili framasonsko navdihnjeni liberalci. Zadnji slučaj, hotel je porabiti navadno dopisnico in z njo udariti katoliškega lajika, našega najuglednejšega katoliškega moža perdsednika katoliške jednote. In sedaj pride hinavsko izza vogala, češ, kaj je bogokletnega v besedi "puh-loglavec." Rad bi iz blamaže prišel, rad bi se izkopal iz blata, da bi ga ljudstvo ne videlo zašmiranega z raznimi grehi in čini. Toda zastonj je, njih preteklost fe tako zašmirana in zamazana, da jo mora odkloniti in pljuniti na njo vsak, ki i-ma še količkaj dostojnosti. Ali ni skrajno hudobno naprtiti drugim ljudem dopisnikom tak čin, v katerem po krivici blati in laže o poštenem in najuglednejšem našem laji-kom ? Ali more kaj takega storiti kak pošten človek, ki drži kaj na svojo čast in poštenje? Vsak pameten človek bo priznal, da ne, ampak, da kaj takega je zmožen samo kak tak človek, ki konkurira v zlobi z satanom samim. In taki so Saksarjevi hlapci, ki ne poznajo več nobene meje "dostojnosti, ampak divjajo naprej v svoji zaslepljenosti, s svojimi zavitimi lažmi, kako da bi škodovali katoliškemu prepričanju, katoliškim lajikom, vspeliom katoliških župnij, katoliškim dru-štvam in jednoti. Taka taktika in take metode pa zaslužijo na jod ločne jše- ga obsojanja I * , » * In zakaj ne objavi gospodi-ne Molek, tistega dogodka, kakor sem mu namignil. O dogodku dobro ve, samo rdeči ma-garc ga zakriva, a zakril ga ne bo, bomo že skrbeli da ne! O drugih bi pokveka lagala, a o grehih svojih pristašev, molči kot grob. ki^bi ji bila enaka. Sedaj še ti svojo po- "Moja je kratka, mati," je odgovoril. "Poslušen poveljem njenega veličanstva," je rekel in se priklonil Tui, ki je sedela ob daljši strani mize, za katero so jedli," sem potoval po Nilu do tega mesta. Ko me je stari kralj, oče princa iz Keša, hotel u-moriti, sem ga sam prvi napadel s pomočjo svojih Egipčanov in njegovih lastnih podložnikov in — no, umrl je. Prav nihče ni žaloval za njim, ker je bil slab kralj, in jaz sem stopil na njegovo mesto in sem potem urejeval vladne zadeve, kakor je bilo treba. Že zdavnaj bi se bil hotel vrniti v Ijjgipt in poročati o vsem, toda moji vohuni so mi sporočili, kaj se je tamkaj zgodilo. Sporočili so mi na primer, kako so Abi in njegovi tovariši s čarovnijo umorili faraona ; sporočili so mi dalje, da je faraonova hči, Amenova zvezda, na vse pozabila, pozabila na prisego, ki mi jo je bila. prisegla, in da je poročila svojega starega strica Abija, da si reši življenje in prestol." "In ti si jim verjel, Rames?" je vprašala Tua očitajoče. "Kako bi jim ne verjel, gospa, ko. so vohuni prisegali, da so sami videli tvoje veličanstvo na prestolu v Memfidi in drugod in da Abi teka kakor psiček sem in tja, ter izvršuje vsa tvoja povelja? Kako bi bil mogel vedeti, da se je tvoj Dvojnik poročil z Abijem in ne ti sama ?" "Mislim, da Abi^tlanes to že ve," je odgovorila Tua, "in zdi se, da Ka ni nikomur dobra žena. A kajinaj storimo sedaj?" "Ali bi se ne hotela najprej poročiti z menoj, gospa?" je predlagal Rames. "Potem lahko premišljamo." "Poročila se bom s teboj, kakor sem obljubila," je odgovorila, "pa samo na e-nem mestu, v Amenovem templju v Egiptu. Najprej mi zopet pridobi prestol, potem pa me zasnubi." "To bom- storil," je odgovoril, "čeprav ne vem kako, ker že nekdo drugi sedi na tvojem prestolu in se morda ne bo rad poslovil od njega." "Sporočilo ji pošljemo, sin," je rekla Asti. "Sedaj pojdi, medve morava spati." "Katerega sla pošlješ, mati?" je vprašal Rames odhaja je. "Toliko let me poznaš, moj sin, in še ne veš, da imam služabnike, ki jih ne mo- reš videti?" je odgovorila Asti. Bila je polnoč in Asti pa Tua sta v svoji sobi Ramesove palače klečali druga ob drugi v molitvi k Amenu, očetu bogov. Ko sta končali, je Asti vstala in je zopet kakor nekoč v ogelnem stolpu memfid-skem, izustila tiste mogočne besede, ki jih ji je svoj čas povedal duh Ahure, božanske gospe v Osirisu. Zašepetalo je, zašumelo je kakor šum mahajočih kril. Glej, v senci za svetilko se je zbirala meglica, ki se je počasi razsvetljevala in oblikovala, dobivala postavo kraljevske ženske, oblečene v opravo in okrasje egipčanske kraljice, in nje obraz je bil kakor obraz Neter-Tue, le še bolj ponosen in nadzemski. Molče je stala pred njima, opazujoč ju s svojimi bleščečimi očmi. "Odkod prihajaš, o Dvojnik?" je vprašala Asti. "S tistega mesta, kjer me je tvoj u-kaz zalotil, o gospa skrivnosti, iz Theb, iz hiše Al^ijeve, ki na videz vlada kot faraon," je odgovorila postava s svojim hladnih glasom. ' "Kako se godi Abiju in Egiptu, o Dvojnik?" ^^ "Abiju se slabo godi; v mukah in strahu in neizpolnjenih željah hira in nima nobene srečne ure. Egiptu pa se godi dobro. O silna gospa, nikoli ni bila država mogočnejša, nego je danes, zakaj v vsem sem izvršila povelja, ki sem jih prejela in sedaj si želim počitka v prsih, iz katerih sem prišla," in je pokazala na Tuo, ki je stoje opazovala prizor. >y "Še ne moreš počivati, o Dvojnik, še je dela zate, potem pa pojdi k pokoju do dneva zadnjega zbujenja. Čuj me! Vrni se v Thebe in spelji Abija in njegove so-tovariše. Reci, da se je Egipčan Rames, ki se je polastil vlade v Kešu, oklical za egipčanskega faraona, sklicevaje se na pravico svojega rodu, in za tvojega soproga, sklicevaje se na obljube tistega, ki je vladal pred teboj m ki ga je Abi umoril. Pregovori Abija, da zbere veliko armado in odkoraka proti jugu, ter obračuni z Ramesom Po tihem pa pnšepeči generalom te armade farao«> ki je odšel, resnično te obljubil s tvojim privoljenjem RameSu v zakon, in sicer na ukaz Amena, očeta gov. r 'AHEWKANSKI SLOVENEC* IN "EDINOST" tm Tvoj nedeljski tovariš. Rev. J. C. Smoley. TEDENSKI KOLEDAR. 7. po biilk. — O lažnjivih prerokih. Mat. 7. 19 Nedelja — Vincenc de Taul. 20 Pondeljek — Jeronim. Marjeta. 21 Torek — Praksedija, dev. 22 Sreda — Marija Magdalena. 2:J Četrtek — Apolinar, muč. 21 Petek — Kristina. 2") Sobota_Jakob, apostol. SEDMA NEDELJA PO BIN-KOŠTIH. Varujte »e krivih prerokov, ki prihajajo k vam v ovčjih oblačilih, znotraj pa so grabežljivi volkovi. Mat. 7, 15. — - .'» Gospodov nauk, njegov evangelij je evangelij ljubezni. Ka-»tera je največja zapoved v postavi, je vprašal Kristus Gospod in odgovoril: "Ljubi Gos-. poda svojega Boga iz celega srca, iz vse svoje duše." In druga zapoved: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe." Kdo pa je naš bližnji? Kristus Gospod pravi: Vsak človek, tudi ta, ki ni naše vere. Da bi to ložje razumeli, nam je povedal priliko o usmiljenem Sama-- rijanu, ki se je zavzel za ranjenega Juda, torej drugover-ca, in je dostavil: "Pojdi, in tudi ti tako stori." Sedaj pa primerjajmo to s tem, kar smo slišali v današnjem evangeliju, ko pravi Gospod : "Varujte se krivih prerokov, ki prihajajo k vam v ovčjih oblačilih, znotraj pa so grabežljivi volkovi." Krivi preroki so drugoverci, ki imajo drug nauk, kakor je Gospodov nauk, njihov nauk ni Gospodov nauk. So sicer tudi naši bližnji, toda Kristus nas svari: "Varujte se krivih prerokov," imenuje jih grabežljive volkove. Zakaj je storil to Gospod? Odgovor je lahak: Radi prevelike škode, ki jo delajo ti kri' vi preroki. Tudi med nas prihaja veliko krivih prerokov. Opozoriti vas hočem danes na škodo, ki jo ti krivi preroki povzročajo, in na znake, po katerih lahko krive preroke spoznamo. deže? Ali je zastonj ustanovil Cerkev kot edino učiteljico svojih resnic in rekel: "Kdfor čas posluša, mene posluša?" Kdor je bil zapeljan, nima izgovora, poslušati bi bil moral Gospodovo svarilo. Kako bomo pa krive preroke spoznali ? Kristus je dejal: "Prihajali bodo k vam v ovčjih oblačilih." To se pravi: Na prav nedolžen | način, da vas bodo toliko ložje goljufali. Zato pa treba, biti oprezen in čuječim, treba paziti na njihovo ofčjo obleko in na druga znamenja. Ovčja obleka, v kateri prihajajo ti preroki k nam, so njihova gesla, da hočejo poučiti ljudstvo, mu pomagati, ga osvoboditi itd. S takimi gesli so prihajali krivi preroki že v prvih časih krščanstva. Že takrat so vstajali krivi preroki. Nek Menander se je pričel naziva-ti Mesijo. Drug se je poslužil Balsaamovega prerokovanja, da bo izšla zvezda iz Jakoba (na podlagi tega prorokovanja so prišli trije Modri iz Jutrovega sti človeka k Bogu, k pokorščini do Boga. Kristus je ustanovil svojo Cerkev kot učiteljico njegovih naukov in rekel: "Kdor pa cerkve ne posluša, naj ti bo kakor pogan in očiten grešnik." Krivi preroki, če tudi pošteno žive, navajajo ljudi v prvi vrsti k nepokorščini do Cerkve, k nepokorščini do Boga, in Kristus je rekel: "Kdor vas posluša, mene posluša; kdor vas zaničuje, pa mene zaničuje." Nadalje pa krivi preroki nimajo nikake edinosti v veri, bojujejo se med seboj, edinole sovraštvo do katoliške cerkve jih drži vkup, kakor to opažujemo Ufrhko dan za dnem. Najhujši sovražniki med seboj, sovraštvo proti Cerkvi jih pa zopet združi. Tak je njihov sad. In po tem sadu bomo krive preroke lahko spoznali. Zato si jih oglejte skrbno in dobro, ko k vam prihajajo. Poznali jih boste po njihovih sadovih, ne dajte se goljufati z ovčjim oblačilom. 0 L0CITYI NARODOV. Rev. Paul Podbregar. (Konec.) V četrti redovni tabli je ločitev narodov vedno večja. Pri Jafetidih izhajajo od Gomerje-vih sinov Askemez, Rif^fc, To-garma; nova nemška, keltska armenska ljudstva. Tu lahko omenimo germanska izročila o Tuistu, njegovem sinu Manu, in vnukih Ingevo, Hermino, Marsu in drugih. O tem tudi poroča rimski zgodovinar Tacit v svoji knjigi "Germania." Začetnik Grkov je Jarans in njegovi sinovi so Elisa (Eolci), Tarnis (Etruščani), Ketim (Gr-ki-otočani), Dodanim (Dardan-di) ali Ilirci okolici Dodene). nje, in po tej poti, po Kristusu boste tudi vi dospeli v večno zveličan je. Amen. -o—:— k novorojenemu Zveličarju), nazval se je "sina zvezde" (Bar Po1 dveh Popoldne je nad Kr-Kochba) izdal se je za Mesijo, ško dohno divjala huda nevih-ki jih bo osvobodil rimskega ta- Med strašnim bliskanjem in jarma. Judje so res njegovim grmenjem se je vlila močna plo-besedam verjeli, celo rabini so ha- nato se Je Pa vsula debela mu skazovali čast kot Mesiju, toda kako zelo so bili goljufa- ni Varujte se jih ! Oklenite se ,Regma in Nimroda. Poslednji je pa toliko trdneje Kristusa, on [ustanovil slavno kraljestvo Baje edina pot, resnica in življe- ibilonov v senarski deželi. Tu je prva zemljepisna točka žive tradicije, ki se ujema z besedilom sv. pisma. Od Babilona se je dejansko kultura enakomerno širila na vse strani, dokler se nista v letih 1492 po Kristusu združili v Ameriki. Pri Sem iti h je Arfaksad oče Sala, ki je začetnik Ilebrejcev. V petem redovnem razvoju se je izvršila takozvana ločitev narodov in jezikov, ali kot nam pismo o lih vseh narodov. Vse to nam zopet potrjuje, kako jasno nas o tem obvešča sv. pismo, četudi nemoremo natančno dognati časa kedaj se je to zgodilo. V dopolnilo svetopisemske redovne table nam služi iransko izročilo, ohranjeni v spisih Tirdusa. Tu so našteta razna i-mena, ki so podobiia imenom sv. pisma' in obenem iznajdite-lji raznih poklicev in umetnosti, kot tam. — Še eno vprašanje, čemu je Bog dopustil, da so se ravno pri zidanju babilonskega stolpa ljudje morali na vses trani raziti. Prav gotovo je Vsemogočni hotel poostriti osnovno postavo o božjem gospodstvu in prepovedati brezmejno svetno tiranijo. Tedanji prevzetni Po grški tradiciji je imel Pro- mogočnjaki so hoteli ljudstva motej (sin Derkalija, ki je oče zasužnjiti in jih uporabljati v Grkov), sledeče otroke: Dore- bahaške stavbe. Posledica pa je sa, Ksutosa, Eolca. Ksutosu sta bila ločitev ljudi, zmešnjava je-bila sinova Ahajos in John (A- zikov. hajci in Jonci.) Pri Kamitih so. Vsekakor bo svetopisemska bili Kušovi sinovi zopet očetje redovna tabla vedno ostala v in sicer: Saba, Hevila, Sabata, časti, dočim se razne teorije o ločitvi narodov izpreminjajo vsak čas. POZOR! Gg. zastopnikom (cam) in naročnikom (cam) naznanjamo, da sti sedaj upravi 'Amerikanskega Slovenca — Edinost in Ave Maria popolnoma ločeni. Uprava našega lista je v. Chicago, a u-prava lista Ave Maria, je v Lemont, 111. Razdalja med obema mestoma je 26—28 milj. Zatorej je važno, da gg. zastopniki (ce) in naročniki (ce) to vedo in da v zanaprej 'naslavljajo svoja pisma in vse pošiljatve posebej n avsako podjetje, kateremu želijo poslati. S tem prihranite mnogo dela obema upravama, zraven dobite hitrejšo postrežbo pri naročilih in vladala bo boljša točnost. Prosimo vse, da bi se zanaprej držali tega reda. Uprava A. S. — Edinost 1849 West 22nd SL, CHICAO, ILL. Phone: Canal 4340. VINKO ARBANAS Edini slovenski cvetličar v Chicagi. 1320 W. 18th Street, CHICAGO, ILL. Vence za pogrebe, šopke za neveste in vsa v to -troko spadajoča dela izvršujem točno. Po naročilu dostav ljam na dom. Cene zmerne. NA PRODAJ farma 22 in pol akrov, 15 a-krov lesa in 7 in pol akrov iz-čiščene dobre zemlje. Na farmi nova poslopja, v bližini Chicago, 111. Ena milja od chica-go-jolietske državne ceste. Prodati se mora takoj. Pojasnila daje John F. Seiler Box 340. Lemont, 111. Iz Krške doline. V četrtek dne 18. m. m. ob toča, ki j*i v par minutah uničila ves letošnji pridelek. Tudi vihar je bil tako hud, da je pre- natančno opisuje sv. Eksekucija dveh sovjetskih generalov. Moskva, Rusija. — Bivša generala sovjetske rdeče armar de Belavin in Ivanov, kakor tif- Kako naj se list imenuje v bodoče? GLASOVNICA di dva sodnika Vlasov in Sko-*za «lasovanie» imena tega lista. Izrežite ta kupon in ga pošljite z°1>e lokov so bili v Kijevu usmrte-ni na podlagi obdolžitve, da so vohunili v prid Poljske. John D. prodal posestva sinu. New York. — John D. Rockefeller je prodal svoje štiri na uredništvo. KAKO HOČETE, DA SE TA LIST IMENUJE? 'AMERIKANSKI SLOVENEC' In še danes vstajajo taki kri- vrml k°zolce» razkril več hiš [babilonski zmešnjavi. Bilo je hiše svojemu sinu za svoto nad vi preroki, ki pravijo, da hočejo ljudi razsvetliti, jim pomagati, privesti jih do prosvete in napredka, osvoboditi jih rimskega jarma; oblačijo se v ovčja oblačila. Osvoboditi hočejo in podov, razun tega pa izruval mnogo dreves s koreninami vred. Po toči so najbolj prizadete vasi: Videm, Gmajna, Krška vas, Gabrovčec, Podbukov-je in Znojila. Ljudstvo je na- veliko preseljevanje narodov, $3,000.000. Pridržuje si pa pra- ki je vplivalo na ves svet. Bilo vico, da je on še istih gospodar, je versko politično gibanje, či- oziroma, da lahko v njih pre- gar sledove zaznamo v izroči- biva do svoje smrti. ljudi, da jim ukradejo vero, da ravnost obupano. Popolna tihota je zavladala na Mirni. Ni več rudarjev, ni več male železnice — vse je tiho, vse je odšlo, premog pa počiva pod zemljo i in čaka, da postane črn. Delo krivih prerokov je ze lo pogubonosno in škodljivo. To grozdje? Vsak< dobro drevo pa v dvojnem oziru: Samo na|rodi dober sad, slabo drevo pa ni nebes, da ni življenja po spir-ti, da je s smrtjo vsega konec itd. Prijatelji, ne dajte se s takim besedičenjem goljufati! Znotraj so taki ljudje grabežljivi volkovi. Edina resnica, e-dina pot k zveličanju je Kristusov evangelij; nikdo ne pride k Očetu kakor-po Kristusu. „ ........... . ... . V vročih dneh mora imeti vsaka i li Krivi preroKi imajo pa go- gospodinja led, da hladi z njim pija- tova znamenja, po katerih jih če, da meso ne zadiši, mleko ne skisa, moremo spoznati. Katera so pa *• ^ , .. . , ^ • Chicaske slovenske gospodinje ku- ta znamenja . pujejo led od slovenskega ledarja. Ka- Gospod sam jih je označil : tera ga od slovenskega ledarja še ne "Po njihovih sadovih jih boste *uPuPe nV*° ®*ori: PoIfneite "a te,c- .. ... . . , . ton: Canal 2686 in v prasajte za: spoznali. Ali nabirajo s trnja LED! LED! LED! sebe in v svojih posledicah. Škodljivo je samo na sebi. Vsako ponarejanje povzroča rodi slab sad." Po njihovih sadovih jih bomo torej spoznali. Njihov na- škodo. Ponarejajo živež, pona- uk rodi slabe sadove. rejajo pijačo, tako da mora za- Pruski kralj Friderik II. se kon ljudstvo pred takim pona- je enkrat norčeval iz vernega rejanjem svariti in varovati. Ponarejajo denar, ponarejajo u-metnine. Najdragocenejša stvar pa, ki jo imamo na svetu, je beseda božja, Kristusov nauk. On edini nam podaja resnico, on edino nam kaže pravo pot v srečno večnost. "Jaz sem pot, resnica in življenje," je rekel Gospod. In kdor kvari božjo besedo, Gospod, evangelij, ne povzroča li ogromne škode ? Ni li tako delo, tako počenjanje škodljivo in pogubno ? Škodljivo je pa tako delo v svojih posledicah. "Jaz sem pot, resnica in življenje," je rekel Gospod in dostavil: "Nikdo ne pride k Očetu, razun po meni."-To sei pravi: Edino le Kristusova beseda, edinole njegov nauk nas bo pripeljal k zveličanju. Kdor pa ta nauk ponareja in ga kvari, kdor zapeljuje ljudstvo od Kristusovega nauka, ta ga zapeljuje od večnega zveličanja, vodi ga v večno pogubljenje. Ni li grozno delo? Naj se nikdo ne tolaži s tem, češ da je bil zapeljan. Ali ni Gospod jasno svaril: "Varujte se krivih prerokov?" Ali ni povedal, da bojo vstajali krivi preroki, ki bodo delali celo ču- in pobožnega generala Schmet-taua. Norčeval se iz vere. General pa je kralju odgovoril: "Vaše Veličanstvo stef večji ša-ljivec, kakor sem jaz. Razun tega ste moj kralj. Vendar mi vere ne morete vzeti. In če bi se vam to posrečilo, bi škodovali meni in sebi." Kralj je jezno pogledal na generala: "Kaj, sebi bi škodoval? Kako naj to razumem, general?" in mirno je ta odgovoril: "Vaše veličanstvo je prepričano, da sem dober in zvest vojak, in u-pam, da se v tem ne goljufate. Če bi mi pa vzeli vero--bi bil jaz trst, ki ga veter sem-intja maje, na me bi se zanesti ne mogli, ne v miru ne v vojni." Kralj, se je zamislil, in od te dobe se nikoli več ni norčeval iz vere. In resnica je to! Kje najde človek temelj svojemu poštenju, ako ne v veri ? Edinole vera ga bo držala po koncu. Slabo drevo rodi slab sad. " Pa morda kdo poreče: "To se brezverstva ne tika." Vsaj 30 tudi drugoverci, ki nimajo Kristusovega nauka, pa vendar pošteno žive! Koliko je raznih sekt po Ameriki, pa vendar nahajamo* med njimi poštenjake! Na to pravim: Vera ima ve- JOHN TERSEXICH SLADOLED - SLAŠČICE - SMODKE - CIGARETE IN ŠOLSKE POTREBŠČINE. Priporoča svojo trgovino, katero vodi v bivših prostorih Mrs. II. Kušar. ZA DOBRO POSTREŽBO JAMČI. 1847 West 22nd Street, Chicago, 111. Phone: CANAL 2115. ALI 'EDINOST." □ □ (Naredite križec poleg imena za katerega želite oddati vaš glas) Ime Naslov Mesto in država: Volite in povejte z glasovnico svoje mnenje! JOE P A P E S H 1825 — West 22nd St. CHICAGO, ILL. On pripelje led na dom, prodaja in razvaža premog. les in prevaža tudi pohištvo ob času selitev. Rojakom sc toplo priporoča. Ali bomo živeli 150 let. Ali pride čas, ko bo normalna starost človeka znašala o-krog 150 let. Sir Donald Ross, ki je postal slovit radi svojih raziskovanj malarije in spalne bolezni, pravi, da bo to mogoče, ko hitro vemo nekoliko več o raznih klicah. Večina živali živi 5—8 krat dalj, kot je potrebno za dosego polne živ-ljenske starosti.. Človek pride v moško dobo s 24-tim letom, in potemtakem bi človek lahko živel 120 do 192 let. Med tem časom pa je najboljše doseči visoko starost, če se ohranita želodec in čreva čista. Če so čista, potem telo lahko premaga in se ubrani pred bakterijami, ki povzročajo bolezni in vnetja. Trinerjevo zdravilno grenko vino je zdravilo, ki pripravi želodec, čreva, obisti in jetra, da delujejo normalno. Isto odstrani slabo prebavo, slab tek in slične želodčne neprilike. Isto vas nikoli ne razočara. "Trinerjevo zdravilno grenko vino mi je še vselej pomoglo," tako nam je pisal pred nekaj časom-Mr. Paul Dudash iz Porth Griffith, Pa. Vaš lekarnar ali trgovec z zdravili ga ima v zalogi za vas, če ne, pišite na Joseph Triner Company, Chicago, 111. » 1 ŠTEVILKE GOVORE! Kranjsko - Slovenska Katol. Jednota S SEDEŽEM V JOLIET, ILL. je že izplačala od svoje ustanovitve do 1 marca 1925. skupnih podpor v znesku: $2,489.511 Slovenci in Slovenke! Pristopajte torej v PRVO NAJSTAREJŠO IN NAJVEČJO slovensko kat. podporno organizacijo v Ameriki! Za ustanovitev novega krajevnega društva zadostuje 8 članov (ic). Nagrada za ustanovitev takega društva znaša $20.00. Za pojasnila in drugo se obrnite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR-JA, 1004 N. Chicago Street, Joliet, 111. Izšel je v tretji izdaji M0LITVENIK ZA AMERIŠKE SLOVENCE SPISAL REV, P. KAZIMIR ZAKRAJŠEK, O. F. M. Založila in izdala JOSEPH PAVLAK PRVI SLOVENSKI POGREBNIK IN EMBALMKF V CHICAGI. Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za grebe, krste in ženiiovanja. — Qznc zmerne. Chkftio. KNJIGARNA EDINOST 1849 W. 22nd St. Chicago, III. Vsem onim, ki so povpraševali po tem molitveniku, sporočamo, da ga sedaj lahko dobe v štirih različnih vezavah in sicer: Navadno črno platno, zlata obreza............$1.00 Usnje, prožne platnice, zlata obreza.......... 1.25 Usnje, vatirane platnice, zlata obreza........ 1.50 Bele koščene platnice z sliko, zlata obreza.-1.50 Pri večjem naročilu damo znaten popust. ^ MOLITVENIH ZA AMERIŠKE SLOVENCE JE ZELO PRILJUBLJEN, KAR DOKAZUJE VELIKO POVPRAŠEVANJE PO NJEM. PRIMEREN JE ZA OD-RASTLE, KAKOR TUDI ZA MLADINO. ZLASTI BO UGAJALA NOVA BELA KOŠČENA VEZAVA, KATERE NAM DO SEDAJ NI BILO MOGOČE DOBITI NITI TUKAJ, NITI V STAREM KRAJU. NAROČITE GA TAKOJ! v tošMium 'AMERIKANSKI SLOVENEC" IN 'EDINOST* J S , ,.*..: Gladiatorji Zfbdovintki roman iz leta 70. po Kristusu. — Angleški spisal G. J. Whyte Melville. Prevedel Paulus. Medtem pa ko je visela usoda sveta v negotovosti in se je borilo judovsko ljudstvo za svoj obstanek in se je zbirala nevihta, da se razlije z vso svojo največjo silo ravno nad cesarskim mestom, — je srce uboge Mariam-ne tlačila le ena velika skrb, — da je videla tisti dan stopati nekega barbarskega sužnja proti borbeni šoli rimskih gladiatorjev —. "Je torej res," je boječe vprašala, "da se Italiji bliža meščanska vojska, kakršno smo videli doma? Da bodemo imeli sovražnika v kratkem pred mestnimi vrati V' "Žal da vse preveč res!" je odgovoril Kalha. "In rimsko ljudstvo se ne zmeni za vse to, pije in kupuje, prodaja in naslaja svoje o-či na krvavih igrah v amfiteatru--,f Mariamna je pobledela in se stresla, ko je Čula zadnje besede. "Ali ne delajo zopet novih priprav za i-gre —?" je strahoma vprašala. — "Ali ni pravil oče onidan, da zbirajo gladiatorje, in — in celo nekateri plemenitaši so vpisali svoje germanske in — britanske sužnje med gladiatorje in jih pripravljajo za igre —!" "Utegnilo bi biti," je odgovoril nalahko Kalha. "Pa od sužnja je težko pričakovati, da se bo pogumno boril za stvar, ki le še tesneje sklene njegove verige. — Za gladiatorje, te igre v človeški podobi, zanje pa bi bilo mnogo bolje, da bi padli v vojski, ko pa da se trgajo med seboj na kosce v areni —. Pa tudi gladiatorji imajo neumrjoče duše —!" je zamišljeno pridjal. "Seveda jih imajo!" je vzkliknila in oči so se ji zabliščale. "In nihče jim ne pokaže niti žarka prave luči! Ti ljudje gredo v smrt kakor mestjani na svoj posel ali pa v kopel — in kdo je odgovoren za njihovo kri, kdo je odgovoren za njihove neumrjoče duše?" Kalhi so se bliskale oči, ko je govorila Mariamna. In dvignil je glavo, kakor vojščak, ko zapoje bojna trobenta. Kalhi so se bliskale oči, ko je govorila Mariamna. In dvignil je glavo, kakor vojščak, ko zapoje bojna trobenta. "Ce imam vodnjak na dvorišču in če o-nemore človek pred mojim domom, kdo je odgovoren? Gotovo da sem jaz odgovoren za kri svojega brata, če mu ne ponudim vrča hladne vode —. Ali naj ti le ljudje gredo v smrt in jaz bi naj niti s prstom ne zganil, jaz bi naj dopustil, da se vekomaj pogubijo — ? Mariamna, meni se zdi. — tu je delo zame, ki ga moram storiti —!" Nikakor ga ni hotela ovirati v njegovem sklepu. Ženska velikodušnost njenega mehkega srca je bila na vso moč vneta za take plemenite žrtve, ki so tako pogosto vzklile na tleh nove vere. Pa negovala je še tudi bolj sebične na-de —. Tisto jutro je namreč videla krepko postavo britanskega sužnja korakati v borbeno šolo. Nemir se ji je zbudil. — Ce bi šel Kalha med gladiatorje, bi utegnil vsaj novic prinesti o Eski —. "Morebiti ga še pregovori, da ne bo stopil v njihovo družbo!" je pomišljala. "Pa _ če ima upanje, da si pribori svobodo —!" Srce ji je močno udarilo, ko je premišljevala, da mu je morebiti radi nje svoboda postala tako ljuba —. "Morebiti mu je njegov gospodar obljubil, da mu podari svobodo, ako zmaga, in 011 v ponosu svoje moči in svojega poguma sploh ne misli na nevarnost in na smrt__Pa — oh, če bi se mu kaj pripetilo — zavoljo mene —! Kaj bo iz mene — ? Rajši bi tisočkrat umrla, ko pa da bi ranil meč njegovo belo kožo —." "Tamle v bližnji ulici se vadijo__" je pravila Kalhi. "Ce grem po vodo, čujem njihove strašne udarce —. Udarci v šali in za vajo so to--; kaj še le, če udarijo za resnico —'!" "Ne gre izgubljati časa!" je dejal Kalha. "Igre v čast Cereri se bodo kmalu začele in Rimljanom so take igre predolgočasne, če ne pade par sto gladiatorjev. Dete, jutri jih obisčem, smejali se mi bodo, pa nazadnje bodo le poslušali —! In če pridobim le enega, in če bi bil tudi najnižji in najbolj zaničevan v celi družbi, bi bilo to zame večje veselje ko tisoč zmag, in njegovo izpreobrnjenje bi bilo več vredno, ko vsi zakladi Rima !" "Jutri — bi utegnilo biti prepozno —!" je obotavljajo se dejala in stopila po sobi, da bi skrila svoj obraz. "Danes je šola polna. In — in zdi se mi, da — da sem videla tistega — barbara, ki je bil pred par dnevi pri nas —. Šel je v gimnazij, nekaj ur bo temu —." "Britanec —?" je vzkliknil Kalha in skočil po koncu. "Zakaj mi nisi tega povedala prej —?! — Hitro, dekle, prinesi mi obleko in sandale —. Koj, brez odloga grem k njim!" Z radostno naglico mu je pomagala. V par trenutkih je bil Kalha pripravljen in je odšel. Gledala je za njim in ko je zavil krog ogla, je sklenila roke in zahvalila Roga, da se ji je njena zvijača tako dobro posrečila.— Starec pa je pogumno stopal proti gim-naziju, zaupajoč na svoj čisti namen in na pomoč od zgoraj. — "To me nič ne briga!" — teh besed prvo krščanstvo ni poznalo. Sveža v njegovem spominu je še bila prilika o usmiljenem samaritanu in Kalha ni hotel biti farizej. ki je šel mimo--. XVIII. Šel je sejat dobro seme —. Gladiatorji so počivali od napornega dela. Njihove zaraščene rjave prsi so se mogočno dvigale, globoki glasovi so se smejali, robate šale so vršale na vse strani, mišičaste roke so počivale na mečih in kopjih in nudile prelepo sliko moške moči in sile. Eska in njegov nasprotnik sta si brisala pot z vročega čela in se zamišljeno gledala, kot da bi že kar spet nanovo rada začela z udarci —. Ilirpin je odložil težke ročke in si zadovoljno oddahnil. Nobena nevajena roka bi ne bila dvignila teh ogromnih uteži, on pa se je i-gral z njimi kakor s trstitkami. Vkljub temu je milo tožil, da se njegovo orjaško truplo debeli in da mora "delovati" s takim težkim in prav nič zanimivim orodjem, ako hoče ostati sposoben za areno. "Pri Herkulu!" je tarnal, "hotel bi biti takale napol sestradana opica, kakršen si ti, moj dragi Lutorij ! Le glej, s kakimi težami se moram pečati, in zahvali bogove, da ti e-na ura tiste tvoje otroške igre z mečem in ščitom zadostuje, pa ostane tvoje vitko telesce mršavo in suho kot treska,'" "Kaj —? Otroška igra —-?" se je hudo-val Lutorij. "Le poskusi! V četrt ure boš pri tej igri brez sape ležal v pesku! Otroških iger ne bo, dokler ne mine Cererin praznik ! In šola se bo tudi nekoliko posušila, če se ne motim ! Koliko parov je obljubil konzul Slišal sem razglašalca na ulici kričati, koliko nas bo, *pa sem pozabil." "Najmanj sto, samo za meč in za ščit. In dvajset jih bo iz naše družine,!" je razlagal Euhenor z zlobnim nasmehom. Kot borec s pestmi ni prišel toliko v smrtno nevarnost, pa rad je klical tovarišem v spomin njihov ne verni posel. ZA DRUŠTVA cerkvena, podporna ter razne slav-nosti. Svetinje, gumbi, trakovi z napisi, regalije znake itd. CLEVELANDČAN JE! kadar potrebujete pogrebnika se spomnite redno na prvi slovenski pogrebni zavod GRDINA IN SINOVI 1053 — E. 62nd St. CLEVELAND, OHIO Primite za bližnji telefon in pokličite : Randolph 1881 ali 4550. Pečati, stampilje in druge potrebščine naročite pri A. S. & EDINOST LOUIS STRITAR se priporoča rojakom za naroČila premoga, katerega pri po Ijarn na dom. Prevažam pohištva ob basu selitev in vse kar spada v to stroko. Pokličite me po telefonu! 2018 W. 21st Flace CHICAGO, ILL. Phone: Rosevelt 8221. Nesrečo v Trstu. V kamnolomu pri Sv. Ivanu je vrtal 25 letni K. Kale luknjo za mino. Zagrmel je silen pok in Kale je obležal nezavesten, vržen par metrov daleč. Pri vrtanju je bil zadel na mino, v skali že poprej pripravljeno. Prenesli so ga v bolnico. Velika nesreča! se je zgodila v ladjedelnici sv. Marka. Na motorni ladji "Esquilino', sta delala E. Giorgiutti in J. Hofer. Dvigalo v oddelku za stroje se je pokvarilo in zvrnila se je z dvigala težka plošča, ki je stisnila k steni oba delavca. Nevarno je poškodovan Giorgiutti. Uitirli so v Ljubljani: M. Veronika Tavčar, uršu-linka, hišna upraviteljica, 53 let.—Josip Kervina, sin tovarn, delavke, 4 mesece. — Terezija Mihelič, bivša kuharica, hiral-ka, 56 l£t. . .......... ......iu......................A............................. IS^ŠIRITE A. S. & EDINOST. JAZ MARY STALGER CLEVELAND, SLOVEČI UMETNIŠKI Neru^ceK 1439 W. 18th St. IZDELUJE NAJBOLJŠE SLI-KE! SVOJ POKLIC VRŠI 2E S 3Q-LETNO IZKUŠNJO! ^PISANCrPOLJEj^ _J. M. Trunk* -—® ^ ..................'..•■..I....................................."'"''''t..................................... .................... O. sem rabila Wahci-cevo Alpentinkturo za lase. ker so mi strašno odpadali tako. da bi bila vse rabila Wahciceve Alpentinkture, od katere so mi lasje takoj prenehali odpadati in dalje lfra-sno in gosti rastejo tako. da imam sedaj en jard in tri palce dolge lase za-kar se g. Wahcicn lepo zahvalim. Imam pa še več drugih zdravil, katere bi morala imeti vsaka družina pri rokah v slučaju potrebe, kako so moške, ženske in otročje. Za rane, opekline, kraste, grinte, bule. turove, srbečo kožo, prahute na glavi, zoper sive lase, revmatizem, kostibol in trganje, kurja očesa bradovice itd. Pišite takoj po cenik, ga pošljem zastonj. JAKOB WAHCIC 1436 E. 95th St. CLEVELAND, OHIO. Kar počenja Gl. Sv. z bibli-Izdaj skrbi tudi Glas Sv. Skoda, jo, oz. sv. pismom, so stare baj-jda gg. tega dela ne morejo i ke. Drugi narodi so vse to že davno preživeli, Slovenci morajo šele tisoč in več let prikre-cati za njimi. Vsi krivoverci so se sklicevali na. sv. pismo, a so takoj zanikali "besedo božjo," ko je pričala zoper nje. Poznamo se. Nič novega pod solncem. SEVEDA FOREST CITČANI TJ/ Vedo, da se kupi naj-boljšo vsakovrstno že-leznino, ki se jo potrebuje bodisi pri grajenju domov, garaž ali karinegakoli poslopja, kakor tudi najboljše raznotero pohištvo po najnižjih cenah pri znanem trgovcu BENJ. EICHHOLZER Trgovec z vsakovrstno železnino 527 — Main Street. Forest City, Pa. (T.) Za dobro pohištvo 4 4 4 4 <> 4 4 4 SE obrnite vedno na staro poznano veletrgovino. Ake hočete Vaše domove opremiti s trpežnim in dobrim ter lepim pohištvom, tedaj pojdite tja, kjer se tako pohištvo prodaj «u Ako hočete imeti v Vaši kuhinji dobro peč, dobro kuhinjsko posodo tedaj pojdite isto kupiti h W. SZYMANSKI VELETRGOVINA Z RAZLIČNIM POHIŠTVOM. 1907 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL + t 1824 W. 22nd Place Phone CANAL. 7130 Chicago, 111. kusiti, kakoi' se n. pr. lahko skusi delo s krampom. Stavim, da bi niti 24 ur ne vzdržali na moji fajmoštriji. "Malo se Trunk pa le zareče," pravi Glas Sv. glede starosti zemlje. Jaz sem navedel namenoma, kaj piše o tem Dr. F. Lampe ... Se je moral to-raj tudi on žareči. Kje pravi biblija, da je Bog ustvaril svet pred nekako 6000 leti ? ? ? Kje ? Pa kje si Glas Sv. lasti pravico, da sme razlagati biblijo? In razlagati se mora tako, kakor on, Glas Sv., hoče. Sest tisoč let je star svet, tako pravi biblija, in tako pravimo mi pri Glasu Svobode . . . punktum, konec, vse drugo je zavijanje... in ker je svet že miljone let , star, je biblija laž. Tako hoče- je to razumnost, svobodno vanymo bagta gaj gefn rekel in de, navadni ljudje imenujejo to —,ja,. ygaka beseda bi bUa bob y duševna ošabnost. So bili moz~. t je n. pr. J. J. Rouseau, Voltaire/ . . . ki so strmeli nad veličast- "Jasno je," pravi Gl. Sv. oz. člankar, — to mora pripoznati tudi učeni?? župnik Trunk — da noben razumen človek (kje pa ste možgane pustili??) ne more verovatf, da je biblija beseda božja . . ." Potemtakem je "učeni" Trunk — nerazumen, in nerazumni so vsi, ki niso člankarjevega mnenja. Člankar mora imeti kak patent na razumnost, on je gora, vse drugo je močvirje. Če mislite, da i vom sv. evangelijev. Ilaeckel, Straus, Dodel so pisali, da so misli sv. pisma veličastne, vz višene . . vse te možakarje porežejo. Res škoda, da se svet za nas Slo- "Na katero stran boste stopili?" P. Koloraba je zelo radoveden in navidezno tudi ve- ... I sel, ker že gleda, kako se bo-. slovenski modrijani , 44~. . ..,, . , . . „ . _ !do fleckajnarji in posvetni imaziljenci med seboj zlasali. Z radovednostjo ne bo nič in vence tako malo zmeni, ko ima- L A■ , , ' . , , v. , „ * , !tudi veselje bo splavalo po vo mo duševne luci, kakršnih svet:,. Xr. , , di. Ni treba mi prav ničesar pri Se ni imel. Bržkone bo pa svet \krivati v najbo]jših hffiah se sodil, da imamo bahace m gof- ' včasih Iače, kakršnih ni, zato gre pre- ko nas na dnevni red. Obupno, ko goflači nimajo veljave. Svet je pač nehvaležen, ker ne pri-pozna goflaških talentov, zato moramo pa tem bolj kričati, in kričimo v vsaki številki nad biblijo na vse kriplje. Mnogi vas malo skavsajo, a radi i tega se hiša še ne podere. Ker j smo tudi duhovniki slabotni i ljudje, se pojavljajo tudi med nami človeške slabosti. Zgodo-jvina kaže, da je med posvetno j in samostansko duhovščino od-, nekdaj tlel majčken domači u v , , .Prepir, pogostoma iz prav pohvalijo, ne vem pa, ce bodo vas s. .. „ ., .. , * 1 no. , „„ ______:__stenih nagibov ali nedolžne ne- voščljivosti, a cerkev je te sla- vsi, ko bo prišlo na resnico. zabredli--preklinjajo. To je povsem vaša zadeva, i ♦ # * KADAR HOČETE prodati Vašo hišo, naznanite to meni. Ce ste se namenili kupiti hišo oglasite se pri meni in jaz Vam bom postregel v Vašo zadavoljnost. ZAVARUJEM hiše proti ognju, tornado. Ravnotako zavarujem pohištvo, automobile proti vsaki nesreči. To se pravi, kar kdo drugi zavaruje, tudi jaz zavarujem. Kadar potrebujete kako notarsko delo, vedite da iste tudi jaz izvršujem. Za vse se občinstvu toplo priporočam. Joseph Zupančič PRODAJALEC HIŠ IN ZEMLJIŠČ, ZAVAROVALNI URAD IN NOTARSKA PISARNA Čuje se, da vas ze zdaj neka- unc,K , . ^ , . . . bosti lahko prenesla. Čudo ni ten, ki vidijo, kam so skozi vas U-, *, , . M , 01 __ ____rllG' b? bi med Slovenci ne pošlo do nobene praske, saj svet t ve, da smo zelo jezasti in pre- • • -ti pirljivi. Razkola med katoliča-Zarkometarju je moja kolo-i ■ ... . , . j , U, o t_ im radl te£a ne zato tudi na predolga. Glasu Svob. pre- Q , „ + , . *.. XT .v j , . meni ne bo treba stopiti na no-počasna. Ne pisem, da b. «os-|beno ^ ker ^ pod, ugodil. Kam se pnde a- v hi5j KoIoraba pet , ,P ko sostarj. . . razpravljajo de starj veter, o strogo znanstvenih stvareh a- RAZNO. li o bibliji, o tem podaja žar-kometar prav regimenten dokaz v lastnem žarkometu iz 23. or-junija. Celo debelo tiskano je ^ Prefngan, tatovi. tam. Šolski odbor v Lencastru,! New Orleans. — }Ied tem ko Pa., je vzel 1. 1826. kot "šo-;so se domači družine Frank-Star" biblijo v roke in zapisal Cappenberga na 1401 Baronne gorostasnost, "da je železnica S*- nahajali v zadnji sobi, so satanova iznajdba , . Da !Pri^li neznani tatovi in odpelja- se morete tolikokrat kar na isti strani sami sebe udariti po zobeh !" Vsakdo ima pravico do kritike, pravi žarkomet, pa naj bo dobra ali slaba . . Njegova je zelo slaba, ko se samega pobija. Dr. Mayo je rekel: "Ridiculous . . . smešno." * * * Starokrajsko "jutro" je prišlo Gl. Sv. na pomoč, da reši — — Jupitra. Soha sv. Petra je stari Jupiter, to taji samo le župnik Trunk, "drugi duhovni sami tega ne tajijo." Pa če bi tako bilo. Katoličani niso tako zarukani, kakor svobodnjaki, katerim je Bog "starca, ki sedi pri mizi z dolgo brado . . . in angeli okoli njega . . ." So li s prve sobe piano, stol in 18 rol za piano.-Znati se mora. Zopet potres na Japonskem. Tokio, Japonsko. — Iz Na-goya poročajo o silnem potresu, ki so ga, občutili v celem okraju. Veliko je tudi človeških žrtev. Nagoya je eno velikih japonskih mest, ki leži na Hondo otoku. To mesto je bilo silno prizadeto po potresu leta 1891. Iz Vipave. Na gradu grofov Lantieri, ki so sedaj v moškem kolenu, izumrli, so odkrili spominsko ploščo v spomin na pesnika ha je v vsakem slučaju soha. Gold°nija, ki se je leta 1726. Ako zdaj predstavlja sv. Petra, potem počaste romarji sv. Petra, ne pa sohe. "Jutrov" dopisnik bi bil pač najraje "kuš-nil" kakega hrvaškega kebrč-ka" ... Ne Jupiter, Venera, Venera to bi bil kip . . (hardinohamol). * * * Glas Sv. se ne more pomiriti, da jaz nekako "oficielno" či-tam brezverske časnike. Ko bo moje kolone konec, jih ne bom čital več, kvečemu kakor kotiček, ki ima napis: "Za smeh in kratek čas." Za kaj drugega niso. * ♦ ♦ Moja "fajmoštrija" v Lead-villu je zelo skrbela Prosveto, tam mudil. Navzoča sta bila tudi hčerka zadnjega Lantierija' in njen mož. -o—_ V Ozeljanu blizu Gorice so proslavili 20 letnico obstoja "Bralnega in pevskega društva" na primeren način z lepo uspelo prireditvijo. Siavnostni govor je imel g. A. Kozman kot odposlanec Zveze prosvetnih društev iz Gorice. Sodelovali sta društvi z Vo-grskega in iz Loke ter Pevsko in glasbeno društvo iz Gorice. Društvo v Ozeljanu bo tudi nadalje uspešno delovalo. -o- Bedak najde vedno še večjega bedaka, ki ga hvali. •