Pošlnina plačana v gotovini. Posamezna štev. stane Din 1.— Hmeljarski vestnik v Glasilo Hmeljarskega društva za Slovenijo v Žalcu Izhaja mesečno enkrat — v hmeljski sezoni tudi večkrat v neobveznem obsegu Člani Hmeljarskega društva plačujejo naročnino s članarino Štev. 1. Žalec, dne 1. januarja 1935 Leto II. UREDNIŠTVO »HMELJARSKEGA VESTNIKA« želi vsem članom Hmeljarskega društva SREČNO IN VESELO NOVO LETO! Sodba o naši današnji hmeljski trgovini Bivši dolgoletni inozemski hmeljski nakupovalec nam piše: »Čital sem Vaš dopis, v katerem izražate željo, da bi se povrnile v hmeljsko trgovino zopet zdrave, predvojne razmere. Prav rad razumem to Vašo željo! Da, v tistih časih je imel opraviti nakupovalec direktno s producentom, kar je rodilo medsebojno zaupanje in nikdo se ni mogel pritoževati. Tekom let pa se je položaj popolnoma spremenil v škodo producenta in pošteno mislečega nakupovalca. Ako se hoče pomagati pošteni predvojni trgovini zopet na noge, se mora pojasniti kupcem, ki so se pojavili pri Vas v povojnih letih, kakšnih metod sc smejo posluževati pri nakupovanju hmelja. Najhujše zlo je, da kupec sploh ne pride več v dotiku s producentom, ampak jo nastopilo pogubno verižništvo! Vedno bolj se potiska producenta v ozadje. Brezvestne pijavke so pridno na delu, da iztrgajo kmetu plačilo za njegovo težko delo in da mu dajo za njegov trud in stroške smešno odpravnino. Bojim se, da bo ostal Vaš poziv hmeijskim kupcem brez uspeha, ako ne bodete z energičnimi ukrepi zatrli delovanja teli zajedalcev! Kakor Vam je znano, so gospodje postali pre-komodni,, da bi se potrudili in šli nakupovat direktno k producentom. Sedijo lepo udobno doma v sobi, nimajo nobenih stroškov pri nakupovanju, kajti »tekač«, ki so ga naščuvali na kmeta, jim prinaša blago brez stroškov v hišo. Za svoj trud pa pohaše tekač v svoj žep ogromen dobiček. Tekač, ki dobi od hmeljskega trgovca naročilo za nakup hmelja po gotovi ceni, pa lahko s hmeljem tudi malo »pošpekulira«, da vtakne v žep eventuelno še večjo diferenco pri ceni. Da pa spravi hmelj lažje in za višjo ceno v denar, vzorec malo prebere in ko pripelje kmet na ta vzorec prodani hmelj, ga kupec noče prevzeti. Za kmeta pa je itajvečji moralni in duševni poraz, če mora naložiti hmelj zopet na voz in ga peljati domov! Raje popusti v takem slučajn še toliko na ceni, samo da ne gre tako osramočen domov. Kakor vidite, je hmeljar izročen tekaču na milost in nemilost in če bo šlo tako naprej, čaka savinjskega kmeta še žalostna usoda! Ugotovilo se je, da so zaslužili letos tekači na diferenci pri ceni deset in tudi več dinarjev pri kilogramu. Zelo značilen je sledeči dogodek: Žena nekega hmeljarja se napoti s hmeijskim vzorcem v Žalec, najde tam kupca, ki kupi od uje hmelj po 15.— Din. Ko pa se vrne domov, izve od moža, da je že sam prodal hmelj nekemu, tekaču po osem dinarjev. In kdo je temu kriv? Morda pošten trgovec? Ne! Mogoče niti ne toliko tekač, kolikor tisti kupec, ki je te verižniške metode uvedel! Pri tem so mišljeni predvsem oni hmeljski trgovci, ki v predvojni dobi še niso kupovali hmelja v vaših krajih. Med trgovci pa. so tudi takšni, ki so sicer že kupovali hmelj pri vas pred vojno, ki pa se takih nakupovalnih metod radi poslužijo. Krivdo za padanje iimeljskih cen nosi torej predvsem tekač, ki z vso silo tlači cene navzdol, z njim istočasno in v mnogo večji meri pa tisti kupec, ki zaposluje celo krdelo takih tekačev! Ne bo Vam treba mnogo iskati, da najdete prave krivcsl V Vaši moči je, da jim odvzamete pravico za nakupovanje, oziroma da jim oblastveno prepovete bivanje v državi! Odstranite nevarnost, ki grozi hmeljski trgovini v Savinjski dolini z nezaslišano korupcijo, ki Vam lahko uniči Vaše hmeljarstvo — edini vir dohodkov iu blagostanja savinjskega kmeta! Toda hitite, da ne bo prepozno!« Anketa Dne 15. decembra se je vršila v pisarni Hmeljarskega društva v Žalcu anketa, ki jo je sklicalo na pobudo Hmeljarskega društva sresko načelstvo v Celju v svrho pogovora, kako bi se postavilo hmeljsko trgovino zopet na reelno podlago. Na anketo so bili razven zastopnikov Hmeljarskega društva vabljeni tudi vsi hmeljski nakupovalci in komisijonarji. Vabilu pa so se odzvali gg. Oto Zeckendorf, Josip Aubrecht, Franc Goričan, Ivan Marovt, Vilko Senica, Josip Steiner, Ivan Virant, Štefan Zagode — vsi iz Žalca, nadalje Fran Oset, Vransko, Stanko Oset, Sv. Peter, Maks Cukala, Tabor, Josip Tiršek, Polzela, Josip Plave, Celje, Adalbert Sulzer, Letuš. Poleg imenovanih gospodov kupcev so bili navzoči na anketi g. župan Rudolf Lorber iz Žalca, za gremij trgovcev g. Viktor Pilih, sreski kmetijski referent g. L Wer-nik in kot zastopnika Hmeljarskega društva gg. inž. Jeschounig in poslovodja Anton Petriček. Posvetovanje jo vodil g. sreski podnačelnik dr Svetina, ki je uvodoma pozdravil navzoCega državnega poslanca g. Ivana Prekorška. Prvi se je oglasil k besedi poslovodja g. Anton Petriček, ki je razpravljal o razmerju med produkcijo in trgovino vobče. Župan g. Rudolf Lorber je kot podpredsednik Hmeljarskega društva ožigosal nekaj prav eklatantnih slučajev nereelne hmeljske kupčije ter zahteval radikalno remeduro. Izmed zastopnikov hmeljske trgovine so se zglasili k besedi gg. Oset, Tiršek, Cukala, Goričan, Senica, Steiner in drugi. Ker razpravljanje ni dovedlo do merodajnih sklepov, se je na predlog g. Oseta sklenilo prepustiti vso zadevo v svrho temeljitega razmotrivanja in končnoveljavnih sklepov 10-članskemu odboru, ki ga naj določita Združenje trgovcev in Hmeljarsko društvo. Sklepi posvetovalnega odbora pa se bodo potem predložili vnovič sklicani anketi v odobrenje. Državni poslanec g. Ivan Prekoršek je izjavil, da bode drage volje podpiral vsako prizadevanje za odpravo nereelne trgovine. Ker se nihče več ni zglasil k besedi, se je predsednik zahvalil navzočim za udeležbo ter zaključil anketo. Poročilo Narodni banki v Beogradu o hmeljarstvu v letu 1934 za hmeljski okoliš Savinjska dolina in sosednji kraji Produkcija hmelja v kampanji 1934 je znašala 10.000 meterskih stotov napram 11.000 v letu 1933. Kvaliteta hmelja pa je bila v splošnem mnogo slabša kakor druga leta. To dejstvo je pripisati vremenskim neprilikam. Izredna vročina začetkom aprila in maja je povzročila, da je hmelj cvetel že sredi maja. Enakega pojava ne pomnijo niti najstarejši naši ljudje, pa tudi ne hmeljarji v dingih državah. Na oni in isti njivi je hmelj v presledkih večkrat cvetel. Posledica tega je bila neenakomernost kobul. Pretežna večina teh kobul - četudi so ostale nekatere zelene — je bila vsled debelega vretenca slabše kakovosti. V mescu juniju, juliju in avgustu smo imeli večkrat dež in takoj nato solnce, kar je povzročilo rjo in je pretežna večina nasadov imela več ali manj lisasto kobule. Prima hmelja je bilo letos zelo malo in sicer niti 5% napram 70% v letu 1933. V letu 1933. je bil izvožen ves naš hmelj 11.000 meterskih stotov, le 100 met. stotov je ostalo še do danes neprodanih. Povprečna cena za letnik 1933. je znašala, okrog 70.— Din za 1 kg. Od letnika 1934 je bilo izvoženih doslej 8000 meterskih stotov. Povprečna cena za letnik 1934 znaša do danes približno 25.— Din za 1 kg. Neprodanih pa je še okrog 1.300 met. stotov v rokah producentov, okrog 700 stotov pa leži v Hmeljarni v Žalcu, kateri hmelj je sicer prodan, pa še ni izvožen iz države. Ljudstvo je dobilo za prodani hmelj v letu 1933......................Din 77,000.000,— v letu 1934..................... . » 21,000.000.—. V letu 1934. je bilo za 20% na 300 hektarjih več nasajenega hmelja kot v letu 1933. Producenti so povečali nasade vsled dobre cene v letu 1933. Ostanek letošnjega pridelka po 1.300 meterskih stotov bo prodan, kakor'je razvidno iz povpraševanja, tekom prihodnjih mesecev. Izvoz hmelja, pridelanega v usmerjal približno takole: letu 1934. se je v Belgijo . 3.000 meterskih stotov v Anglijo . 2.100 » » v Ameriko . 2.000 » » v Nemčijo 700 » » v Čehoslovaško .... 200 » /> v Francijo 100 » » Hmelj, ki je bil izvožen v Nemčijo in Čehoslo-vaško, pa ni ostal v teh državah, ampak se je gotovo od tam izvozil v zapadne države. Izgledi na visoke cene v letu 1935. niso več tako ugodni, kakor so bili leto popreje. Dobra cena se bo dosegla le pri mali letini, pri normalni 'letini pa bomo imeli mogoče še nižje cene kot so bile v prošli sezoni. V Nemčiji in Čehoslovaški je bila površina hmelj-skih nasadov zakonito določena na podlagi stanja v letu 1933. Že v letu 1934. se niso smeli nasadi razširjati, v kolikor pa so nastali novi nasadi, so se morali v isti meri opustiti stari nasadi. Vsled sklepa naših hmeljarjev na zadnjem občnem zboru Hmeljarskega društva, da se naj z zakonom omeji vsako nadaljnje širjenje hmeljskih nasadov v Jugoslaviji, so delegati našega Hmeljarskega društva glasovali na mednarodni konferenci v Ža-tcu meseca maja pr. I. za omejitev hmeljskih nasadov v naši državi na bazi 1934. Tozadevna vloga Hmeljarskega društva je bila odposlana Ministrstvu poljoprivrede, žal pa. do danes ni še rešena, dasi-ravno bi bila omejitev hmeljskih nasadov pri nas bolj potrebna kot kje drugje, da ne bo pozneje zopet, toliko bridkega razočaranja, kakršno smo doživeli v letih 1928 do 1931. Z omejitvijo nasadov bi bil obvarovan okoliš, ki pridela kakovostni hmelj, kakor tudi novi producent pred investicijskimi izgubami. Pri sklepanju trgovinskih pogodb je polagati v bodoče večjo pažnjo na to velevažno panogo našega gospodarstva in doseči kompenzacijskim potom kou-tingente po znižanih carinah, kakor je dosegla na primer Čehoslovaška kontingente v Nemčiji po carinski tarifi RM 70.— in v Franciji po Fr 200,— za 100 kg, medtem ko moramo mi plačati v teh dveh državah carino RM 150.— in Fr 400.— za 100 kg. Ravnotako je uvozna carina za naš hmelj v Angliji in Ameriki mnogo previsoka, ker znaša skoro 20 Din za 1 kg. Ti dve državi sta v normalnih letih naša najboljša odjemalca hmelja in bi se moralo stremeti za tem, da se tudi v teh dveh državah dosežejo ugodnosti za uvoz našega hmeja. Položaj na hmeljskem trgu pri nas in drugod Žalec, dne 30. decembra 1934. V mesecu decembru se je prodalo pri nas 1.500 kvintalov hmelja po skoraj nespremenjenih cenah Din 12.— do Din 18 — za slabo blago, Din 20,— do Din 25.— za srednje, Din 35.— do Din 40.— za najboljše blago. Pred prazniki je povpraševanje zopet oživelo, ker so došla nova naročila. Izgleda, da bo zanimanje za hmelj trajalo dalje in da bo prodan ves naš hmelj v najkrajšem času. V celoti je do danes prodanih okrog 17.500 kvin-talov letošnjega hmelja, neprodane zaloge pa se cenijo na 2.000 kvintalov. Celokupni pridelek našega okoliša se torej lahko računa na skupno 20.000 kvintalov. Bačka. V preteklem mesecu se je prodalo precej hmelja po nespremenjenih cenah Din 10.— do Din 40.— za 1 kg. Neprodane zaloge se cenijo na okroglo 2.000 kvintalov. čehoslovaška. V decembru so cene na žateškem trgu nekoliko popustile, pred prazniki pa so se vsled močnejšega povpraševanja zopet popravile, tako da notira danes žateški hmelj Kč 2.000.— do Kč 2.200. , to je Din 72.— do Din 78— za 1 kg. Zaloge neprodanega hmelja so se znižale doslej na 7.000 kvintalov. Tako male zaloge v žateškem okolišu ob tem času že ni bilo skozi 10 let. Oznamovanih je bilo do sedaj okrog 85.000 kvintalov hmelja. Celokupni letošnji pridelek žateškega okoliša se ceni sedaj na 97.000 kvintalov. Razpoloženje je mirno in čvrsto. Nemčija. Zaloge hmelja letošnjega pridelka so le še neznatne. Cene se gibljejo v uradno določenem okviru za halertavski hmelj za domačo uporabo RM 263 — do RM 283.—, to je Din 93,— do Din i00.— za 1 kg, za gorski hmelj pa RM 220.— do RM 235.—, to je Din 78.— do Din 83.— za 1 kg. Za eksport pa so cene nižje in notira halertavski hmelj RM 200.— do RM 205.—, to je Din 70.— do Din 72.— za l kg, gorski hmelj pa RM 170.— do RM 180.—, to je Din 60,— do Din 03. za 1 kg. Zaključno razpoloženje je mirno, cene so čvrste. Francija. V Alzaciji in Burgundu ni bilo skoro nobenih sprememb v kupčiji. V rokah producentov se nahajajo le še neznatne količine hmelja. Anglija. Hmeljska kupčija za letošnji pridelek se še ni razvila, ker se klasifikacija kvalitet še ni popolnoma izvedla, To zamudo je povzročila močna gosta megla. Definitivna določitev cen se je morala radi tega preložiti, računati pa je s tem, da bodo cene v kratkem določene. Amerika. V mesecu decembru so hmeljske cene na ameriškem trgu zopet popustile za 2 centa pri ameriškem funtu, tako da notira danes ameriški hmelj od 11. do 21.— centov za ameriški funt, to je Din 12.— do Din 23.— za 1 kg po provenijenci. Razpoloženje na hmeljskem trgu je nadalje zelo mirno. Ponudbe trgovine za izvoz v Belgijo so se zopet znižale in sicer na Din Ki. za 1 kg franko belgijske pivovarne. Cene so računane po klirinškem tečaju. I' ----- ---- ----------1----------- HMELJ ARNA ŽALEC I. jugosl. zavod za vkladanje in konzerviranje hmelja r* z* z o« z* se priporoča za strokovno pripravljanje in basanje hmelja na vse načine (bale, balote, cilindre, zaboje), nadalje za vkladanje in lombardiranje (posojevanje proti zastavi) hmelja in za trgovsko in prometno posredovanje, vse to z jamstvom kulantne in solidne postrežbe in stroge diskrecije. Obratna naprava je najmodernejše urejena, ima 10.000 m2 skladiščnega prostora, 16 kurilnih žveplam s skupno kapaciteto 400 stotov dnevno pri enkratnem vporabljanju. timeljarna je tudi opremljena s tremi električnimi dvigalniki, 10 stiskalnicami in z modernimi rešetalnimi stroji. Na zalogi drži nove lahke in težke vreče ter vsakovrstna umetna gnojila. isEEsEEsESEjSisEEEESsl&ssEsEEEEssEjEsI ^jjsssjssssssjSBBiaM^ l——»sssss— Ogla suj t e v „Hmeljarskem vestniku'*! Umetna gnojila, krmila, travna in detelj na semena, galico, žveplo, vsa sredstva za pokončavanje škodljivcev na drevju in hmelju, sadjarsko in vrtnarsko orodje, kmetijske stroje, cement in vse druge kmetijske potrebščine oddaja najceneje KMETIJSKA DRUŽBA r. z. z o. z. Skladišče v Celju Aškerčeva ulica (nasproti cerkve sv. Maksimiljana) Celjska posojilnica d. d, v Celju v lastni hiši Narodni dom Glavnica in rezerve nad Din 14,000.000 Kupuje in prodaja devize in valute Izdaja uverenja za izvoz blaga Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za nje popolno varnost in ugodno obrestovanje Podružnici: v Maribor, Šoštanj Najpripravnejše umetno gnojilo za gnojenje hmelja je NITROrOSML I. IZ TVORNICE Z/1 DUŠIK V RUŠ/IH Naložili boste Vaše prihranke najboljše in najsigurnejše HRANILNICI DRAVSKE BANOVINE ker jamči za zavod ne samo znatna rezerva, ampak tudi dravska banovina z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo Podružnica v Celju, Cankarjeva ulica 11 nasproti pošte Izdaja Hmeljarsko društvo za Slovenijo, predsednik Franc Boblek, veleposestnik v Žalcu. — Za uredništvo odgovarja: Anton PetriCek, nadučitelj v p. v Žalcu. — Tiska Zvezna tiskarna v Celju : predstavnik Milan Cetina v Celju.