KRANJ, petek, 4. 3. 1983 lil '1U CENA 11 din ^■f 11 WHR ^^PSJSbSi dflSfife i« w8 •-'4 ■ Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek St. 17 LETO XXXVI GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO S skupno ponudbo do tujega gosta Predsednica republiškega komiteja za turizem in gostinstvo Bogomila Mitič na posvetu z gorenjskimi gostinsko-turističnimi delavci — Dozorela zamisel o skupni turistični ponudbi Gorenjske, za začetek le jeseniškega in radovljiškega turizma — Novosti za popestritev letošnjega letnega turizma RADOVLJICA - Razlog, da na evropski turistični borzi Gorenjske ni čutiti, je tudi v njeni neenotni turistični ponudbi. Tako so skupaj s predsednico republiškega komiteja za turizem in gostinstvo Bogomilo Miti-Čevo ugotovili radovljiški in jeseniški turistični delavci, ki so se v, sredo sestali v Radovljici. Namen njihovega posvetovanja je bilo razmišljanje o enotnejšem nastopu na tujem tržišču, da bi bili deležni večjega turističnega priliva. Beseda je bila tudi o novostih letošnje turistične ponudbe ter o številnih dobrih prvinah, ki so za turistične kraje nepre- cenljivega pomena. Spregovorili so o delovnem času gostiln, prodajaln, poštnih in bančnih uradov, o prodaji na ulicah, počivališčih in kioskih ob magistralni cesti, enotni recepciji za zasebne sobodajalce, turistični inšpekciji ter slednjič o oskrbi hotelov in prodajaln v turističnih krajih. V Kranjski gori si od letne sezone ne obetajo tolikšnega deviznega priliva kot v prvem trimesečju, ko je delež tujih turistov porastel za kakih 15 odstotkov v primerjavi z lansko zimsko sezono. Raven tujih turistov bodo sicer obdržali, vendar Etičnega deviznega priliva. - Foto: F. Perdan t- Zelenici kvalitetna prireditev r v litetni ■i _ Smučarski klub Tržič se vneto pripravlja na mednarodno tekmovanje v slalomu in veleslalomu za evropski pokal, ki bo 8. in 9. marca na Zelenici. Posebej zagnani so urejevalci prog, saj jim je odjuga močno stanjšala snežno odejo, sedaj pa jim dodatne preglavice povzroča novoza-Padli sneg. Tržičani upajo, da bosta progi za slalom (od Triangla do Doma na Zelenici) in za veleslalom (Vrtača) od koče do srednje postaje žičnice, nared in kvalitetni. Na progi je vsak dan okrog 50 ljudi, pomagajo pa jim tudi pripadniki JLA. Delajo tudi druge službe. Tržičani so že dobili prijave tekmovalcev in Zvezne republike Nemčije, Avstralije, Avstrije in Jugo-slavije. Spisek prijavljenih še ni popoln. Za obiskovalce bo dobro poskrbljeno. Dom na Zelenici bo stalno odprt, na Ljubelju pa bo dovolj parkirišč. Pripravljena je lična spominska značka, ki jo bo mogoče dobiti na Ljubelju in Zelenici. Pokrovitelj tekmovanja na Zelenici je tržiško združeno delo, kar je nov dokaz povezanosti združenega dela in tržiške smučanje. Vsak zaposleni Tržičan bo prispeval 180 dinarjev in s tem bo združeno delo pokrilo 65 odstotkov sredstev. Zato vstopnine ne boj. V primeru slabega vremena tekme ne bodo prestavljali na druga smučišča. Zato vabimo ljubitelje smučanja v torek in sredo na Zelenico. Oba dneva se bo tekmovanje začelo ob pol desetih. J. Kikel Žirovski Kladivarje v okviru Združenih podjetij strojegradnje nosilec razvoja in proizvodnje industrijske hidravlike in ima dolgoročno predvidenih še vrsto razvojnih in investicijskih programov, ki so vsi izredno pomembni za prestruktuiranje slovenske strojne industrije. Na sliki je MČ stružnica, na kateri preizkušajo pilotno proizvodnjo. Več o Kladivarju, njegovih zanimivih programih in načrtih preberite na 6. strani. — Foto: F. Perdan se bodo morali za to v letni sezoni precej potruditi. Hoteli si bodo porazdelili nekaj novih turističnih prireditev, vendar le takih, ki ne bodo terjali večjih stroškov. Razmišljajo, da bi namesto avstrijskih planinskih vodičev vpeljali domače, ki bi jih usposobila Planinska zveza. Kartografsko so Krtmjsko goro sicer že obdelali, saj obstoji popoln seznam sprehajalnih in planinskih poti, vse to je treba le še ponuditi gostu. Na Bledu vidijo prihodnost v skupinskih aranžmajih in v prodaji paketov uslug. Poleg prenočišča in prehrane bodo gostom omogočili tudi obisk planin, igranje tenisa, golfa, piknike, prireditve. V vsakodnevne prireditve, ki jih kanijo letos pomnožiti, bodo vložili 2 dodatna milijona sredstev. Bled, ki ima obilo naravnih možnosti za celovito turistično ponudbo in jih letos namerava karseda izkoristiti, se tokrat pripravlja na večji naval tujih gostov. Bohinj se na turistični borzi težko prodaja, vendar je nekaj več možnosti za tujce v poletni sezoni. Zakupljenih dni je letos več kot lani, prišlo bo več italijanskih, angleških in nemških turistov.. Tudi bohinjske poletne prireditve kaže popestriti, če želijo kraj obuditi iz turistične omrtvelosti, v katero je bil predolgo pogreznjen. Bled in Bohinj bi se lahko idealno turistično dopolnjevala, ko bi ju združili v enotni turistični ponudbi. Vendar se Bohinj brani občinske turističnoposlovne skupnosti, saj v njej *,ase ne vidi ekonomske koristi. Na posvetu z Bogomilo Mitiče-vo so radovljiški in jeseniški turistični delavci soglašali, da morajo oblikovati skupno turistično ponudbo gornjesavske doline ter Bleda in Bohinja. Na Bledu naj bi bilo središče gorenjskega turizma, uradni nosilec turistične ponudbe pa bi bila Turistično poslovna skupnost Bled. D. Z. Zlebir Sklepčnost in odgovornost Za obravnavo zaključnih računov sredi prvega četrtletja po vseh občinah sklicujejo občinske sindikalne svete. V treh primerih (Škofji Loki, Tržiču in Radovljici) se je te dni dogodilo, da so bili sveti nesklepčni. V Tržiču so ta organ zato znova sklicali, medtem ko je tretjina članstva v ostalih dveh zasedala brez možnosti, da na koncu sklepa. Potrditev sklepov, ki jih sindikalni sveti potrebujejo, saj so odgovorni višjim organom, predvsem pa delavcem, so morali nato zbirati po telefonu ali kakor je pač naneslo ... Ker svetov ne skličejo za prazen nič, temveč le ob prelomnicah nekaj-, krat letno, so odgovorni kajpak sprašujejo, kaj članstvo odvrača od udeležbe. Je morda organ napak sestavljen? Ali pa gre pri tem za neodgovornost ljudi, ki so ob začetku mandata pripravljeni sprejeti zadolžitev, pa se nato vedejo ignorantsko? D. Ž. . Popravilo stare kanalizacije — Po daljšem odlašanju so na Bledu začeli popravljati stari kanalizacijski vod od hotela Toplice do naselja Mlino v dolžini 1.100 metrov. V skoraj petdeset let staro kanalizacijo je namreč že krepko vdirala jezerska voda. Delo, ki ga opravlja mojster Pelko, bodo končali do junija. Delavce smo pred časom ujeli pri polaganju začasne, dodatne cevi, po kateri v času popravila kanalizacijskega voda odtekajo odplake, da jih ne požira jezero. — Foto: F. Perdan POZORNOSTI Zaključni račun Zaključni računi na Gorenjskem bodo zdaj zbrani. Kar dva meseca je potekala vsakoletna akcija, v nekaj dneh pa se bodo na občinskih sindikalnih svetih dokopali do končnih rezultatov. Letošnja obravnava zaključnih računov je bila v vseh osnovnih organizacijah sindikata zrela in pretehtana, vanjo so vključili tudi druge dejavnike, ki so pomembno dopolnili rezultate. Letos so svoje prispevali tudi občinski izvršni sveti, SDK Gospodarske zbornice in ' družbeni pravobranilec samoupravljanja, brez katerih bi bili rezultati precej osiromašeni. Od golih številk so letos napredovali k vsebinski obravnavi gospodarskih in samoupravnih prvin združenega dela. Tudi delavci so letos pokazali več zrelosti kot pretekla leta. saj jih tokrat niso zanimali izključno osebni dohodki, temveč so v razpravah na sindikalnih skupinah rekli marsikatero tehtno o produktivnosti, pomanjkanju surovin, deviznih izsiljevanjih, cenovnih prepadih, skratka, o težavah združenega dela, od katerih je v prihodnje odvisno njihovo delo in kruh. Pa vendar se tudi osebnim dohodkom in drugim oblikam porabe v razpravi niso mogli povsem izogniti. Ostrejši gospodarski položaj je načel delavčev standard, saj smo zaradi stabilizacije gospo-darstvat prisiljeni omejevati porabo, da smo sposobni vsaj enostavne reprodukcije. Delavčev dohodek pa smo mimo tega dodatno obremenili še z novimi obveznostmi, ki jih ima do družbe. Na račun osebne porabe sta si nekoliko opomogli skupna in splošna. Resda sta tudi ti dve v korist delavcu, vendar slednji vendarle ne odobrava takšnega obremenjevanja svojega dohodka. Bolj kot poprej se je ob letošnjih zaključnih računih zaostrilo vprašanje nadaljnje socialne varnosti delavca. Vse več je namreč takih, ki jim osebni dohodek ne dosega niti 9000 dinarjev. Na Gorenjskem, kjer so sindikati pričakovali tudi take primere, se je zato sindikat dogovoril za uvedbo socialnih pomoči najbolj potrebnim. Najboljše zagotovilo za socialno varnost delavcev je seveda dobro delo, toda ob nenehnih zastojih proizvodnje zaradi neredne oskrbe s surovinami tudi produktivnosti ni lahko povečati. Tudi socialne pomoči so le kratkoročna rešitev, saj kasneje brez boljšega gospodarjenja zanje ne bo več polnih skladov v združenem delu in samoupravnih interesnih skupnostih. Veliko besed so delavci namenili tudi samoupravljanju. Čeprav se zavedajo, da čas terja bliskovitih rešitev, te pa praviloma dosegamo po administrativni poti, slednja po njihovem mnenju ne bi smela postati stalna praksa. D. Z. Žlebir V nedeljo ob devetih dupljanski maraton Prijave še uro pred začetkom DUPLJE - Maraton Po poteh Kokrškega odreda bo v nedeljo, 6. marca! Tako so sklenili organizatorji tega množičnega teka na smučeh in določili start za DEVETO uro. Zadnje prijave bodo sprejemali še uro pred startom, to je do osme ure, na startni ravnici, startnina pa znaša za nečlane Smučarske zveze Slovenije 200 din, za člane SZS pa 150 din, pionirji in vojaki pa startnine ne plačajo. Proge bodo dolge 30, 15 in 7 km. Najdaljša proga bo zaradi snežnih razmer nekoliko spremenjena. Obsegala bo dva kroga. Pripravljenih pa bo več smučin, tako da bo tekma lahko nemoteno potekala. Parki- Gorenjska Kurirčkova pošta Jesenice — V torek, 1. marca, je z Jesenic krenila Kurirčkova pošta za področje Gorenjske. V osnovni šoli Tone Čufar na Jesenicah so pripravili prisrčni program, s katerim so zaželeli mladim pionirjem-kurirjem srečno pot po skrivnih gozdnih poteh, mimo spominskih obeležij in drugih pomnikov naše slavne preteklosti. Na proslavi so se poleg številnih pionirjev iz osnovnih šol jeseniške občine ter delegacije pionirjev iz Kranja zbrali nekdanji borci in kurirji, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine Jesenice. Pionirje je pozdravil predsednik občinskega odbora ZZB NOV Jese- nice Jože Ulčar, torbico pa je pionirjem izročila predstavnica Zveze prijateljev mladine Ivanka Mi-lovanovič. Zatem je učenec Dušan Čergič prebral pozdravno pismo predsedstvu SFRJ. Torbico so zatem ponesli v osnovno šolo Jeseni-ško-bohinjskega odreda v Kranjsko goro, kjer je zatem nadaljevala pot skozi gornjesavsko dolino mimo več nekdanjih kurirskih postojank do Jesenic in naprej do Žirovnice, kjer bo počivala do ponedeljka, 7. marca, ko jo bodo pionirji osnovne šole Gorenjskega odreda Žirovnica predali sovrstnikom iz radovljiške občine. J. Rabič rišča so urejena, prav tako pa je vse poskrbljeno za ugodno počutje tekačev. Čaka jih prigrizek po teku, prav tako pa bo vsak udeleženec prejel bilten, brošuro o Udinborštu, značko in priznanje za udeležbo. Najboljši v vsaki kategoriji bodo prejeli kolajne. Borci Kokrškega odreda, ki so ob tej priložnosti vabljeni v Duplje, bodo podelili knjižne nagrade učencem za najboljša literarna in likovna dela na temo maratona in Kokrškega odreda. Na tekmi bodo tekačem na voljo vsi podatki o temperaturi ozračja in snega, prav tako pa nasveti o mazanju smuči. Vse informacije daje organizator po telefonu 47-039! V nedeljo nasvidenje v Dupljah! -jk DANES V GLASU 3. STRAN: Dokončna uskladitev pokojnin O LAS 2. STRAN PO JUGOSLAVIJI 5. SEJA CK ZKJ 4 Najbolj nevaren sovražnik je p nas samih, v naši neaktivnosti. Popuščanje raznim pritiskom, nekritičnost tudi med člani ZK, ko gre za težnje po spreminjanju programa ZKJ, ustave ali zakona o združenem delu, za oportunizem, ki se je vgnezdil tudi v nekaterih organizacijah in organih Zveze komunistov, je ena od zavor, da ne prebijemo kritične faze v razvoju družbe in socialističnega samoupravljanja, so odkrito spregovorili člani centralnega komiteja ZKJ na 5. seji, ki je bila v ponedeljek v Beogradu. Razpravljavci so se strinjali, da ofenziva sovražnih sil ne rojeva plodov zaradi njihove objektivne moči, marveč v prvi vrsti zato, ker zveza komunistov ni dovolj prisotna tam, kjer bi morala biti. V praksi je zato treba še nadalje izpolnjevati načelo demokratičnega centralizma, osnovne organizacije pa morajo postati kraj, kjer se povsem svobodno izmenjujejo različna stališča. Vsi razpravljavci so govorili tudi o gospodarski politiki in stabilizaciji, saj je jasno, da prav tu tičijo glavne determinante zdajšnjega političnega položaja. Slišati je bilo na primer, da so se nekateri pridružili sovražni propagandi, da se za vse gospodarske težave obsoja »sistem«, o ozadju njegovega delovanja pa je težnja po ukinjanju samoupravljanja, federativnega sistema, bratstva in enotnosti. Ce se kritizira ustavo in zakon o združenem delu, je treba natančno povedati, kaj v njiju ni dobro, vendar pa so bile vse dosedanje kritike v tem smislu jalove, ker niti osnovnih načel teh dokumentov še nismo uresničili. Ta tema je sprožila vrsto zanimivih vprašanj od etatizma do tehnokratizma, medrepubliških odnosov in nacionalnih trenj. V razpravi so se zavzeli za analizo, ki naj bi dala odgovor, kjer smo z razvojem samoupravljanja. ZASEDANJE SKUPŠČINE SFRJ V skupščini SFRJ so delegati obeh zborov sprejeli poročilo predsedstva SFRJ o družbenoekonomskem razvoju in uresničevanju politike gospodarske stabilizacije. Delegati so ocenili, da je poročilo predsedstva realna podoba naših notranjepolitičnih razmer in mednarodnega položaja Jugoslavije. Posebej so poudarili, da samoupravljanje ni krivo za težave, marveč je treba izhod iz zadreg iskati v hitrejšem razvoju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. Predsedstvu so izrekli priznanje za njegovo uspešno delo zadnjih let. NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE PETEK, 4. MARCA J VAŠA PISMA Višje oskrbnine v vrtcih V kranjskih vrtcih bo od marca dalje višja oskrbnina, vendar izračunana pravičneje glede na povprečni dohodek staršev — Novost je tudi namensko dodeljevanje denarne pomoči za otroka v vrtcu — Lani je 1500 otrok v vrtcih imelo regresirano oskrbnino Kranj - Skupščina skupnosti otroškega varstva je pretekli teden na svoji zadnji seji sprejela nov način subvencioniranja oskrbnin v vzgoj-no-varstvenih organizacijah. Starši tudi za naprej ne bodo plačevali ekonomske cene za varstvo otroka, ki je za letos v jaslih izračunana na 7466 din, za predšolskega otroka 4637 din, pač pa bo skupnost otroškega varstva to ceno regresirala v višni 35 odstotkov. Tako bodo starši z najvišjimi dohodki na družinskega člana, to je nad 11.000 din, plačali za varstvo dojenčka 4853 din, za predšolskega pa 3014 din mesečno. Za starše, ki pa imajo mesečne Za starše, ki pa imajo mesečne dohodke na družinskega člana nižje je letos napravljena nova, zelo raztegnjena lestvica, za katero pa zneski oskrbnine niso že določeni pač pa se izračunavajo po odstotku od povprečnega osebnega dohodka v razponu od 23,8 odstotka za razred od 4201 do 4700 din, zarazred 7201 do 7900 din na člana je odstotek 40, do najvišjega razreda, kjer se oskrbnina izračuna s 44,1 odstotka od povprečnega dohodka na člana — za varstvo v jaslih. Delež oskrbnine za varstvo otroka od 2 do 7 let pa je ustrezno nižji od 15,7 odstotka za najnižji razred do 27,4 odstotka od povprečnega dohodka na člana, za najvišji razred. Pri tem je treba povedati, da starši, ki imajo manj kot 4200 din dohodka na družinskega člana, ne plačajo oskrbnine. S takšnim izračunom so se oskrbnine v kranjskih vrtcih, veljajo od 1. marca dalje, povečale za približno 20 odstotkov. Nov način izračunavanja prispevka staršev k varstvu otrok naj bi zabrisal razlike, ki so se doslej pojavljale pri plačevanju oskrbnin zaradi togo določenih razredov, saj so nekateri zaradi minimalne razlike desetih ali dvajsetih dinarjev sodili v višji razred. Odstotek od dejanskega mesečnega dohodka na člana družine naj bi vsaj delno omilil takšne krivice, če jim lahko' tako rečemo. Takšen izračun prinaša sicer nekaj več dela, vendar je pravičnejŠ glede na dohodek staršev. Z majem pa bo začela veljati za starše, ki za otroke dobivajo denarno pomoč in imajo otroke v vrtcu, Še ena r\pvost. Starši otrok, ki imajo manj kot 4200 din povprečnega osebnega dohodka na družinskega člana v preteklem letu in so zato upravičeni do otroškega dodatka, le-tega ne bodo dobivali direktno, če imajo otroka v vrtcu, pač pa se bo ta pomoč družini nakazovala vrtcu. Za otroke, ki so tudi upravičeni do denarne pomoči, pa niso v vrtcu, seveda to pomoč starši prejemajo še naprej. V skupnosti otroškega varstva menijo, da bo takšen način prelivanja denarne pomoči v namensko obliko v občini dobivalo okoli 150 otrok. Dodatne subvencije v višini 500 din za vsakega otroka bodo deležni tudi starši, ki imajo v vrtcu po 3 ali več otrok, medtem ko imajo starši za otroke z motnjami v duševnem in telesnem razvoju povsem brezplačno varstvo. ' Za vse oblike subvencioniranja oskrbnin letos namenja skupnost otroškega varstva Kranj okoli 3 milijarde starih din. Lani je bilo deležno večjega ali manjšega subvencioniranja oskrbnin v vrtcu okoli 1500 otrok, kar je nekaj manj kot polovica vseh otrok v vrtcih. To pa pomeni, da je v kranjski občim deležnih družbene vzgoje več otrok staršev z nižjimi osebnimi dohodki. L. M. Skupen program za Vlak bratstva Kranj — O letošnjem prihodu Vlaka bratstva so bili nedavno tega na Občinskem odboru SZDL seznanjeni tudi Kranjčani, ki so bili med vojno izseljeni v Srbijo in ki se vsakič udeležijo Vlaka bratstva. V Slovenijo bo vlak prišel 5. junija. Glavni sprejem za goste iz Srbije bo prirejen v Krškem, za Gorenjsko naj bi bil pa v Kranju na železniški postaji. Stabilizacija je posegla tudi v takšna srečanja in zato bo letos vseh proslav ob prihodu vlaka manj, ne bo obdarovanj in podobnega. SLABA VOLJA NA ČRPALKI Ljudje smo pač ljudje, enkrat boljše, drugič slabše volje. Vendar postajamo v medsebojnih od-nosith vse bolj površni, nevljudni, nestrpni, grobi. To pišem zaradi dogodka na bencinski črpalki v Naklem. Nekaj časa sem čakala, da je uslužbenec (nekoliko starejši je bil) prišel ven, potem ko je opravil nujne pisarniške posle. Vljudno sem ga prosila, če bi lahko napolnil zračnice, saj je pritisk precej popustil. Negodoval je nejevoljen, nazadnje pa je le povedal, da so zaradi mraza rezervoarji z zrakom zamrznili. Prosila sem ga, naj natoči bencin za bon. Ni me vprašal, koliko naj natoči, jaz pa mu zaradi razburjenosti tudi nisem povedala. V rezervoarju se je znašlo za pet litrov preveč* bencina. Imela sem namreč bon za deset litrov. Plačala sem 600 dinarjev in dala bon, pri najboljši volji pa bona za pet »neplaniranih litrov« nisem mogla dati, saj ga nisem imela pri sebi. Prepričevanje, da bona nimam, ni pomagalo: Morala sem pokazati denarnico, če je v njej morda bon. Najbolj pa je nerazumljiva njegova grožnja, da pri njem ne bom nikoli več dobila bencina. Je morda ta črpalka njegova last, sem se vprašala... Na srečo takšni primeri niso pogosti. Prevladuje prijaznost in vljudnost. Menim, da to tudi zaslužimo, saj bencin drago plačujemo in ga nam nihče ne podarja! M*P., Zabnica NAJ STEKLENICE ZMEČEMO V SMETI? V Škofji Loki sem se pozanimal, če v trgovinah ABC odkupujemo steklenice na navoj, pa so mi odgovorili, da ne. Takšno obvestilo oziroma naročilo so menda dobili. Vse skupaj se mi zdi malo čudno, saj po drugi strani steklenino uvažamo, z dobro organizacijo zbiranja pa bi lahko marsikaj zbrali doma. Devize za uvoz steklenine pa bi na primer lahko potrošili za uvoz drugih stvari kot so zdravila ali kave. Kaže, da ne upoštevamo kratic DINOS — dajmo industriji nazaj odpadle surovine. Prosim kakšnega predstavnika trgovske organizacije. da to prek Glasa poja- sm Bralec iz Škofje Loke Organizatorji se ogrevajo celo za to, da sploh ne bi bilo skupnega srečanja vseh gorenjskih izseljencev m gostov, kot je bilo to v navadi prejšnja leta. Gostje iz Srbije bodo gostje posameznih gorenjskih družin. Tudi člani občinskih delegacij naj bi prenočevali po domovih gostiteljev. Vendar se Kranjčani ogrevajo, da bi vendarle morali en dan preživeti vsi gorenjski izseljenci in njihovi prijatelji iz Srbije skupaj. Predlagajo, da bi se dobili v Begunjah in v Dragi in bi tu pripravili srečanje, kajti to naj bo priložnost, da se srečajo tudi vsi izseljenci Qorenjske, ne le posamezne gorenjske družine in njihovi gostje iz Srbije. Pa tudi Srbi, nekdanji gostitelji Slovencev, se tu spoznavajo med seboj. Se večjega pomena pa je to danes, ko tradicija prehaja na mlade, otroke teh družin. Žal prav v teh krajih, kamor so bile v Srbijo izseljene kranjske družine, Kranj nima pobratnegega mesta. Verjetno bo tokrat v Kranj prišla delegacija Kraguievca, s katero pa ima Kranj in Gorenjska številne gospodarske stike. D. Dolenc Predavanja za mlade Jezersko — Krajevna organizacija Rdečega križa Jezersko je v tej zimski sezoni pripravila že več predavanj, ki se jih je udeležila predvsem mladina. Doslej se je zvrstil ciklus predavanj, ki jih je vodila prof. Slava Pelko in sicer o odnosih med'mladimi in starejšimi, o odnosu do dela in družbene lastnine ter o spolni vzgoji. Višja med. sestra Zorka Zorko je predavala o zdravem življenju v varnem domu. O pripravah na skupno življenje in o pro-— blemih mladih v sedanjem času pa se je preteklo soboto z mladimi pogovarjal psiholog Janez Rojšek. M. Skuber ■ Oi .o »h*wi,<> Uonforonce SZDL Jesenice. Kranj. Radovljica, Skofja Loka In Tržić — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj o LAS U9,jrV' faSlESi rođakom, urednik Jože Košn ek - Novinarji: Leopo.dina Bogataj, Danica Dolenc, Du*an Humer, Helena _ Glavni uredn.k Igor Slavec Odgovorn ^^ ^ ^ Andrej ^ jn Danjca Z|ebjf _ Fotor9porter Ffan_ pefdt)n C LA9 ^ VTInnr «ilavec - Odaovorni urednik Jože KoSn eK - Nov.narj! i-eopoia.na oogmoj, u»n.<_a uo.enc, uusan nuimer, Helena - (3|8vnI U,eed,ni^9c„rJ krinka Sedei Marija Volćjak, Cveto Zaplotnik, Andrej Zalar in Danica Žlebi, - Fotoreporter Franc Perd«n Jelovćan, Lea Mencinger, Stojan Saje. Dar.nRa seoei j ^ ^ |gQr Koka|j _ u„ jzhaja od ohtobra 1947 kot tednik od januarja 1958 _ Tehnični urednik Marjan Ajdovec - Obl kovaicL loj* i« pottednlh ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih - Stavek TK kot poltednik, od januarja 19b0 trik«l tedensko o«i janua I * e (js(a Kranj, Mo4e Pjja6eja t - Teko* račun pri SDK v Kranju Številka Gorenjski tisk tisk ZP Ljudska pravica Ljubljananbsio ^ g 21,.860 odgovorfM urednik 21-835. tehnični urednik 21-835, komerciala propa- 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in giavni urea. ^ oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 - Polletna naročnina ganda, računovodstvo 28-463. mali oglasi, naročnina w k Svet v tem tednu Optimizem in zvestoba izvirnim načelom V ponedeljek, 7. marca, se bo v indijskem glavnem mestu Nevs Delhiju začela sedma konferenca neuvrščenih na vrhu - V Indiji živahne priprave na začetek konference -Zvezni sekretar za zunanje zadeve Lazar Josov ze v Indiji našo delegacijo pa bo vodil predsednik predsedstva SFRJ Petar Stambolić Indijsko glavno mesto New Delhi že živi v znaku shoda predstavnikov neuvrščenega sveta, sedmega po vrsti in prvega brez velikega sooblikovalca gibanja, našega pokojnega predsednika Tita Naš predsednik je še na zadnjem vrhu v Havani bistveno prispeval k uspehu konference, tokrat pa bo gibanje zborovalo brez velikega voditelja. Vendar je tudi v indijskem glavnem mestu spomin na našega predsednika živ in tudi trajno obeležen. V New Delhiju so po našem predsedniku Titu poimenovali eno od ulic! Zadnie priprave na vrhunsko srečanje, ki bo trajalo od 11. marca, so že mimo. Veleposlaniki okrog 90 držav so že v začetku tega tedna dosegli soglasje o bistvenih vprašanjih dnevnega reda m pa se soglasja o udeležbi delegacije Kampučije. Gre za dilemo, ali naj na konferenci sodeluje zakonita vlada princa Narodoma Sihanuka (le-to je kot zakonito priznala tudi Organizacija Združenih narodov) ali pa vlada Henga Samrina. V Havani je bil na primer kampucijski sedež prav zar radi nesoglasij med obema blokoma prazen. Kako bo to na sedmem vrhu v New Delhiju, še ni znano. Gibanje neuvrščenih se je pred konferenco okrepilo z nekaterimi novimi člani, vedno več pa je držav, ki bi želele sodelovati kot opazovalke ali gostje. Zanimivo je, da bi kot gost želel sodelovati v New Det-hiiu Luxemburg. Povedati je prav tako treba, da so na pripravljalnih sestankih predlagali jugoslovanskega predstavnika za predsednika političnega komiteja konference. Za zdaj je znano, da se bo v Delhiju zbralo kar 54 državnih poglavarjev, prav tako pa najmanj 10 ministrskih predsednikov. , . . Sodeč po dosedanjih pripravah na konferenco veje v gibanju pred delhijskim srečanjem optimizem, prežet z zvestobo izvirnim načelom neuvrščenega gibanja, kar pomeni popolno samostojnost gibanja brez povezave z enim ali drugim blokom oziroma vojaško zvezo. Vendar bo vseeno delhijska konferenca soočena s problemi današnjega sveta. Gre za primere nasprotovanja med posameznimi clanicami gibanja, za primere, tesne povezanosti držav z enim ali drugim blokom, za očitna nasprotja, ki so prerasla v vojno, kot na primer spopad med Iranom in Irakom za nesoglasja med nekaterimi arabskimi m afriškimi državami itd. Že danes je mogoče pričakovati ostrejso razpravo na primer o kraju naslednjega, osmega srečanja. Veliko držav je predlagalo iraško glavno mesto Bagdad, kjer bi morala biti ze zdajšnja konferenca, pa Iran s svojimi zagovorniki temu že sedaj ostro nasprotuje. Ton zasedanju bo brez dvoma dajal tudi vedno slabši gospodarski položaj nerazvitega in manj razvitega sveta, zapiranje razvitih držav, izsiljevanja na tehničnem in vojaškem področju, dolgovi, ki jih nekatere države skoraj ne morejo plačati itd. Kljub temu ze priprave na srečanje v Delhiju kažejo, da je neuvrščeno gibanje trdno in enotno v svojih usmeritvah ter voljno še naprej hoditi po začeti poti. j KoŠnjek V Skrb za večjo varnost v Železniškem gospodarstvu Ljubljana na vseh področjih samoupravne organiziranosti v zadnjem času posvečajo povečano skrb varnosti v železniškem prometu. Bolj poglobljeno ocenjevanje vzrokov za poslabšano varnost v tej sestavljeni organizaciji sta posebno spodbudila zadnja izredna dogodka konec leta na Verdu in letos januarja v Borov- nici. V različnih dosedanjih razpravah so temeljito ocenili uresničevanje sprejetih ukrepov : za zagotovitev večje varnosti v železniškem prometu, ki so bili sprejeti novembra 1976. leta in dopolnjeni junija 1980. Ugotovili so, da kljub izredno zaostreni disciplinski odgovornosti in izrečenim disciplinskim ukrepom v Železniškem gospodarstvu Ljubljana ne dosegajo zaželenih rezultatov. Vzroki so v kadrovskih težavah in izredno veliki fluktuaciji delavcev, ki sodelujejo v železniškem prometu in imajo hkrati neposreden vpliv na varen in pravilen železniški promet. Največja fluktuacija je med pre-mikači in znaša kar do 45 odstotkov. Na postojnskem območju se'je na primer lani zamenjalo celotno osebje premikačev. Velika fluktuacija pa je tudi pri šefih postaj, kretnikih in 350,— din- vlakovodjih. Tako lani, kljub w slenosti v Sloveniji, slovenski „ ničarji niso uspeli nadomestiti vilnih odhodov premikačev kov, vlakovodij in šefov postaj glede na to pa so v dosedanih pravah in ocenjevanju stanja rili, da je treba pri slehernem t cu Železniškega gospodarstva bljana zaostriti odgovornost boljšati odnos do dela. Druga težava pa je nad modernizacije zaradi okrn,„ vesticijskih sredstev. Lani so železničarji porabiti 17 m narjev za enostavno i Tolikšen znesek pa je o: praktično vse investicije, ki ___ pripomogle k zmanjšanju tako i«* novanega subjektivnega faktor?« ' zmanjšanju potreb po manjkajoč kadrih. Pri zelo okrnjenih investicc skih vlaganjih pa imajo še ved* prednost investicije, ki največ spevajo k varnosti prometa: avtostc* naprave in elektrorelejno zavarev* nje postaj. Pomembne so v žek>i^ škem prometu tudi naprave razumevanje. Prav zato žel opozarjajo, da investicijska za te namene ne bi smela njena. ^ Upokojenci zboroi Podnart - Ob koncu - meseca so se v domu kultore i nartu na programsko-volihu 1 renči sestali člani Društva u Cev Podnart. V društvu je » 86 Upokojenk in 84 upoi^, šestnajst jih je starej^hod Tokrat so izvolili nov izvrsni Za novega predsednika «) iz™ rila Vidica, za tajnico Maro in za blagajnika Franca Fi) sedanji dolgoletm predse Treven bo poslej častni p* nfkonferencisougotmdH „i zato so predlagali, n« se planuo v njihov . , Velika pridobitev za krajam V Medvodah nov zdravstveni doni ga grade poleg nove os- in cd voške kodnu bo nori sdra^lv^\r°:mionov dinarjev, ki jih bc-novne šole na Svet ju. Dom bo veljal lb'jfan!d bo prihodnje leto -do črpali i sredstev samoprispevka-Foto:-fr PETEK, 4. MARCA 1983 NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE 3. STRAN GLAS Obsežno delo rezervnih starešin Radovljica — V ponedeljek, 21. februarja, je bila programska konferenca Zveze rezervnih vojaških starešin v Radovljici. Na njej so razpravljali o delu v minulem letu in sklepali o programu bodoče dejavnosti članstva. V preteklosti so posvetili največ pozornosti varnosti in družbeni samozaščiti, o čemer so se seznanjali prek predavanj o oblikah in načinih delovanja notranjega in zunanjega sovražnika v miru, izrednih razmerah in neposredni vojni nevarnosti, o protidiverzantskem in protiterori-stičnem delovanju po zamisli splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite pa okupatorskem sistemu v sodobnih razmerah, o oceni varnostnih razmer v domovini, o osnovnih značilnostih mednarodnega vojaško političnega položaja ter o oblikovanju blagovnih rezerv v miru pa za potrebe oboroženih sil in prebivalstva v vojni. Lani so imeli tudi zbor vseh starešin, na katerem jih je generalpolkovnik Rudolf Hribernik-Svarun seznanil z izkušnjami NOB, spoznali pa so tudi moč protioklepnega orožja. Občinska konferenca 2RVS je uspešno izvedla partizanski tabor Heroj Tonček za učence sedmih razredov osnovnih šol v občini in tekmovanje Po poteh narodnega heroja Lojzeta Kebeta. Kot so naglasili na konferenci, je bila lani uspešna tudi informativno založniška dejavnost, dejavnost z mladino, Športna aktivnost starešin in drugo. Lani, ko so praznovali 30-letnico ustanovitve svoje organizacije, so starešinam podelili več priznanj in pohval za delo. Program bodočega dela je še obsežnejši od dosedanjega. Pri usposabljanju starešin za njihove naloge bodo poskrbeli za večjo aktivnost po krajevnih organizacijah in aktivih 2RVS v združenem delu. Številne druge naloge načrtuje vseh pet komisij pri občinski konferenci 2RVS. Na zboru so sprejeli tudi finančni načrt za letos, ki predvidela enako porabo kot lani, potrdili Statutarni sklep o ustanovitvi m *4elu medobčinskega sveta ZRVb Oorenjske ter odobrili pravila ZRVb Občine Radovljica. Ciril Rozman Dokončna uskladitev pokojnin Lani so se pokojnine med letom povečale za dobrih 22 odstotkov, dokončno pa naj bi se uskladile z rastjo osebnih dohodkov v preteklem letu s povečanjem še za 2,9 odstotka od 1. januarja letos Sredi tega meseca se bo sestala skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije, da bi razpravljala in sklepala o dokončni uskladitvi pokojnin v preteklem letu, obenem pa določila nove zneske denarnih dajatev za to leto. Pokojnine se namreč usklajujejo z gibanji nominalnih osebnih dohodkov vseh delavcev, zaposlenih v republiki, in sicer tako, da se v začetku vsakega koledarskega leta povečajo za odstotek povečanja nominalnih osebnih dohodkov v preteklem letu, ugotovljenem po uradnih statističnih podatkih. V preteklem letu so se v Sloveniji pokojnine nekajkrat uskladile že med letom in sicer skupno za 22,43 odstotka. Tako so se 1. julija lani povečale za 10 odstotkov, 1. oktobra za 66 odstotka, s 1. januarjem letos pa še za 5 odstotkov. Glede na to, da je bil po uradnih statističnih podatkih Zavoda SRS za statistiko ugotovljen čisti osebni dohodek delavcev v združenem delu v preteklem letu 14.365 din, kar je za 26 odstotkov več kot leto prej, se morajo pokojnine torej uskladiti še za razliko do 26 odstotkov. To pomeni, da jih je treba za dokončno uskladitev z rastjo osebnih dohodkov v preteklem letu povečati še za 2,9 odstotka in sicer od 1. januarja letos. Predlagana je tudi nova odmera za pokojnino borcev NOB. Ta se izračuna od 1. jaunarja dalje tako, da se povprečni osebni dohodek vseh zaposlenih v republiki v preteklem letu poveča za 17,6 odstotka. Zajamčena pokojninska osnova v letu 1983 bo poslej za borce NOV pred 9. 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943 znašala 16.893,24 din. Skupščina bo določila tudi mejni znesek najnižjih pokojninskih -prejemkov v tem letu. Tudi ta naj bi se povečal za 26 odstotkov glede na lansko leto in bi znašal letos 7740,20 dinarjev. Pravico do varstvenega dodatka k pokojnini pa naj bi imeli upokojenci, pri katerih letni dohodki na upokojenca oziroma družinskega člana ne presegajo 85.953 din oziroma mesečno 7162,75 din. Obremenjeni osebni dohodki Radovljica — Kaže, da so radovljiške izkušnje lanskega gospodarjenja ugodne vsaj kar zadeva obravnavo zaključnih računov in ugotovitve letnih članskih sestankov sindikata. Radovljiško združeno delo je sicer v glavnem zadovoljno, sindikalne organizacije pa imajo nekaj pripomb v glavnem k samoupravnim odnosom in dohodkovnim razmerjem. V manjših organizacijah združenega dela, kakršen je na primer kro-parski UKO, se držijo še »klasičnega« sindikata, ki je odgovoren le za izlet in ozimnico, zato tam zaključni račun še nima pravega mesta. Vendar so se delavci kljub temu oglasili in to v zvezi z novimi obremenitvami osebnih dohodkov, toda na njihov dopis občinskemu svetu ZSS Radovljica še ni odgovora. Pripombe so imeli tudi na sodelovanje s slednjim, ki je omejeno v glavnem na občne zbore. V tem vidijo tudi razlog, da TUDI T O SE ZGODI V torek, 1. marca, bi se moral sestati svet skupnosti za cene tr-iiške občine. Na dnevnem redu so bili med drugim tudi predlogi podražitve storitev avto šole, režijskih ur družbenega sektorja, Podražitve cen gostinskih in turi- stičnih storitev ter frizerskih in šiviljskih storitev v zasebnem sektorju. Seja sveta je zaradi nesklepčnosti odpadla in je ponovno sklicana za ponedeljek, 7. marca. Ni kaj reči. Lepa čestitka članov sveta skupnosti za cene v Tržiču za dan žena, saj bo ponedeljkovo po-lepšanje pri frizerju za torkov praznik veljalo še po starih cenah. A. Ž. sindikat v majhni organizaciji ne zaživi tako, kot bi moral. Delavci iz Žita so govorili o pomanjkanju surovin, negodovali nad nepravično cenovno politiko, se zaskrbljeno spraševali, kdaj bodo obstali brez dela (tudi zdaj zastoji niso redki), skrbe jih tudi nizki osebni dohodki. Čeprav v proizvodnjo vlagajo veliko dela (a tudi veliko stroškov), se pri dohodku to ne pozna, saj dosegajo borno povprečje 11.000 dinarjev, veliko delavcev pa zasluži samo 9000 dinarjev. Kljub vsemu kaže, da bodo proglašeni za kršitelje, kar je ob tako nizkem povprečju seveda smešno. Nejevolja delavcev Žita se najjasneje odraža na sodiščih združenega dela. Tudi iz LIP Rečica je bilo obilo pripomb. Tu je vsaj pričakovati povečanje osebnih dohodkov, ki so prav tako na repu občine. Teži pa jih še nekaj drugega. Do delavcev namreč zahtevajo boljše rezultate v kvaliteti in kvantiteti, vendar zlasti kvaliteti ni tako lahko zadostiti. Zaradi slabega materiala trpi kvaliteta izdelkov, tako da morejo prodreti na tujem trgu. Razen na objektivne gospodarske razmere, ki jih ni moč spreminjati od danes do jutri, je bilo veliko pripomb na dohodkovna razmerja. Pri sindikatu se boje primerov, kjer je osebni dohodek nižji od 10.000 dinarjev, kajti za socialno ogrožene delavce bo treba poiskati kak vir socialne pomoči. V času, ko je vsak dinar dvakrat obrnjen in vsi skladi le za silo napolnjeni, bo to seveda težko. D. Ž. NAŠ SOGOVORNIK Vladimir Silič, predsednik radovljiškega občinskega sindikalnega sveta Zahtevna socialna politika Radovljica — Čeprav v radovljiški občini do danes še ni bilo opaziti negodovanja in slabe volje delavcev, so pri sindikatu vendarle zaskrbljeni. Pa ne zato, ker bi jih skrbelo, ali je delavec še vedno na njihovi strani, temveč zaradi okrnjenega delavčevega samoupravnega in tudi gospodarskega položaja. O sedanjem, za delavca težkem obdobju, je predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Radovljica Vladimir Silič dejal: »Če bodo stroški še vedno naraščali in standard padal pod razumne meje, verjetno ljudje tega ne bodo več mirno gledali. Pogoji pridobivanja dohodka so v današnjih razmerah določeni vnaprej, nanj vplivajo cene, izvozne stimulacije in še kaj, zato delavci nimajo vpliva na oblikovanje in razporejanje dohodka. Močan poseg v samoupravne pravice delavca so tudi administrativno sprejete obremenitve dohodka (na primer za skupno porabo), navsezadnje pa tudi neustrezno pripravljeni strokovni predlogi, ki jih delavec dobi v odločanje, krne možnost njegovega dejanskega odločanja. Tudi socialni položaj delavca je težak. Ker realni osebni dohodki kar naprej padajo, moramo biti pozorni do tega, kdaj bo delavec z najnižjim osebnim dohodkom socialno ogrožen. V običajnih razmerah bi morali tudi najnižji osebni dohodki jamčiti za socialno varnost, ob današnjih gibanjih pa to ni več zanesljivo. Naša organizacija bo ocenila, koliko delavcev zasluži manj kot 9000 dinarjev, nato pa naj osnovne organizacije presodijo, kako ob posameznih primerih socialne ogroženosti ukrepati. Socialne pomoči bomo morali verjetno oblikovati iz sklada skupne porabe ali pa poiskati možnosti pri SIS za socialno varstvo.« Področje socialne politike je v tem obdobju gotovo specifično, toda z doslednim gospodarjenjem in z nagrajevanjem po delu bi se dalo tudi pri osebnih dohodkih marsikaj napraviti. V Radovljici so že pred časom razmišljali o nagrajevanju po delu in prišli dlje od načela »bolje vrednotiti ustvarjalno in proizvodno delo«. Uspeli so najti pot, kako vrednotiti delo. »S parolami si ne moremo kaj dosti pomagati, zato smo tudi poiskali način, kako do ustreznega sistema nagrajevanja. Naša naloga je dokončati družbeni katalog del, ki bodo vsem služila za vodilo pri oblikovanju sistema delitve po delu. V prvi fazi moramo razčleniti dohodkovna razmerja v neki tovarni, saj moramo v prvi vrsti vsem delavcem zagotoviti enako startno osnovo za osebni dohodek. Stimulacija po kvaliteti in količini ima smisel le v enaki startni osnovi. V drugi fazi bi izdelali normative za količino in kvaliteto, v tretji pa bi preverjali, kako se v tovarnah sistem uresničuje. Seveda mora pred uvedbo vsaka sindikalna organizacija presoditi, ali tak sistem nagrajevanja sodi v njene razmere. Najdlje smo glede tega prišli v Veriginem tozdu Vijakarna.« Sindikat posega tudi na druga področja gospodarjenja, zlasti nad planiranje in nadzorovanje, kako se plani uresničujejo. »Sindikat sodeluje že pri nastajanju planskih dokumentov in resolucij, zato je odgovoren tudi za njuno izvajanje. Zasledujemo predvsem, kako se realizira planiran dohodek, izvoz in uvoz, zlasti kar zadeva konvertibilni trg, povečanje kmetijske proizvodnje, posebne pozornosti je vredno zaposlovanje (s tem v zvezi pa tudi nadzor nad nadurnim in pogodbenim delom upokojencev), pa stanovanjska izgradnja. Naša pozornost velja pogojem dela (torej varnosti na delovnih mestih) in tudi varstvu okolja. Posebej budni smo do gibanja cen in življenjskih stroškov ter delavčevega standarda, o čemer je že bila beseda.« D. Z. Žlebir Ml PA NISMO SE UKLONILI Med partizani v Gorskem Kotaru lica Držak — mala Ankica * S Šenturške gore je doma Anica 1936Meta ^ za starši odšla v Mrkopalj v Gorskem Kotaru kjer so ti našli delo na žagi. Hitro se je vzi-Sla v tamkajšnje življenje. Ko se je začela Vojna, ji je bilo štirinajst let. Oče je že od vse-ta začetka sodeloval s prvoborcema Veljkom ^vovačevičer- in Viktorjem Bubnjem *er . lk- torjem Krašovcem, Notranjcem, doma od Loža, poznanim ostrostrelcem, ki je bil strah in trepet Italijanov. V svoje delo so vpletli otroke, tako da ti sprva niti vedeli niso za to. Ko so v Delnicah ubili župnika, izdajalca iz Sun-garja, je Krašovec v Sungar poslal Anico in malo Božo Tijan, da sta ob krsti jokali, obenem pa poslušali, kaj so govorili. Zvečer sta mu poročali o vsem, kar sta slišali in videli. Drugič spet so Italijani na trgu v Mrkoplju tepli ujetega partizana. Spet so tja poslali Anico. »Idi, balavica!« so jo podili, pa se je na drugi strani spet pririnila v njihov krog. Doma pri Anici, njihova hiša je bila nasproti žandarmerije in Italijanov, so za partizane klali prašiče, sušili klobase, pekli kruh, pripravljali mleko in sir. Oče je kmalu odšel. Otrokom so rekli, da je šel v Slavonijo po ko- ruzo... . , , 19. marca 1942 pa so mami prišli povedat, da naj se hitro umakne, ker ustaši iščejo par-tizanske družine -in koljejo ... Klali so in v klavnici vse obesili na kavlje. Mama je potegnila otroke iz postelj. Bosi, brez oblek so utekli k partizanom v gozd. Anica se je priključila 1 četi Primorsko-Goranskega odreda. Ze v prvi večji bitki, ko je četa napadla oklopni vlak na progi Zagreb - Split, je bila ranjena v prsi. V partizansko bolnico v Dreznici, danes Partizanski Drežnici, so jo poslali in tu je ostala kot bolničarka. Imeli so že dve Anki pa Ankico, vendar Anica je bila najmlajša in najmanjša in prijelo se je je ime »mala Ankica«. Bolnico v Drežnici smo spoznali v televizijski nadaljevanki Kapelski kresovi. Prav v tej je bila Anica. Tu je skrbela za ranjene borce, jim šivala, skrbela za njihovo perilo,.da je slo na žngo v parenje, da so uničili asi. Dr. Kraus, Žid iz Mrkoplja, je bil tu glavni zdravnik. Nič kolikokrat ji je posebno težko ranjene borce zaupal z besedami: »Mala Ankice, Mario je u tvojim rukama . .. Branko je u tvojim rukama.« Za vse je skrbela kot sestra in mati hkrati. In če je kdo od njih umrl, je bila njena žalost neizmerna ... To si moral doživeti, da razumeš. Poleti 1942 se je zgodilo najstrašnejše: ustaši so izvedeli za bolnico, izvedeli tudi, da bo tisti dan manj zaščitena, pa so udarili tako iznenada, da se jih je rešilo le nekaj, ki so bili sposobni bežati. Naenkrat so se prikazali in isti trenutek že klali.. . Anica se je zapodila v gozd, se zarila v neki grm in se od vse grozote, od divjanja ustašev, od vpitja ranjencev, od krvave klavnice v bolnici, onesvestila. Tam so jo kasneje našli partizani, ki so pregnali ustaše. Doživela je hud živčni zlom. Niti mame ni poznala, ko je ta prihitela k njej z žage. Bilo je" strašno. Še danes se ne sme spomniti tistih dni. To je bil eden najstrašnejših pokolov ustašev v tistem koncu. Pa jeseni leta 1943 v Otočcu, ko so ustaši vdrli v civilno bolnico in so jim nune s prsti kazale, kateri so partizani... Nikoli ne bo pozabila tistih šestnajst krst, poravnanih ena zraven druge ... Po pokolu v njeni bolnici si je Anica počasi opomogla. Toda kmalu je zbolela za pljučnico in potem še za pegavim in trebušnim tifusom. Uboga je bila. Že tako je bila majhna in drobna, potem se je pa vsa posušila. Izgubila je lase, nohte. Bolničarju Klementu, ki je bil doma iz Grobiščine pri Reki, se ima zahvaliti za življenje. Skrbel je zanjo, kot je ona prej skrbela za svoje ranjence. Pital jo je, jo nosil na spomladansko sonce ... Kako so si želeli sonca tisto spomlad! Nad bolnico je bil gol hribček, kamor je sonce posebno toplo sijalo. Tja so se vlekli nekega dne Andrija z eno nogo, Franček z eno nogo, Kar-lina brez obeh nog in Ankica po vseh štirih. Kot martinčki so bili. Toda na hribček se je odlično videlo tudi iz aviona, ki je vsak dan preletaval njihov gozd. Odvrgel je bombe, toda k sreči ni zadel ne njih ne bolnice.' Komi-sarka Mira bi jih tisti dan skoraj postrelila ... K mami jo je vleklo. Na žagi, ki je delala le ponoči, je bila mama z njenima mlajšima bra- toma. Nekega dne se je čez polje vlekla k njej. Slabotna je bila, da ni mogla niti dobro hoditi. Tudi sredi tega polja jo je opazil avion. Tifus ji je pustil posledice: ni slišala, slabo je videla. Da padajo bombe, je čutila šele, ko jo je zagri-njala zemlja. Takrat je prišla do mame, toda vsi so se bali tifusa. Morala je nazaj .. . Ko je ozdravela, so jo poslali v Otočac na bolničarski, politični in vojaški tečaj pri glavnem štabu Hrvatske. Potem se je spet vrnila v bolnico, kjer je ostala skoraj do osvoboditve. Lani je obiskala Partizansko Drežnico. Na "mestu, kjer je bila njihova bolnica, stoje spomeniki in kostnica z ostanki padlih borcev, umrlih ranjencev. Ko kostnica še ni bila do konca urejena, je pokukala vanjo. Na eni od lobanj je spoznala kite bolničarke Bosiljke ... Zjc*r.ala se je ob kostnici, kajti zdaj se je spominjala obraza za obrazom, borca za borcem, ki so padali, umirali, ki jih je poznala tako od blizu. Drvar, ki skrbi za ta spominski park, je v njej prepoznal malo Ankico. Skupaj sta potem oživljala spomine. Še vedno stoji tu košata smreka, kjer je nekoč stala stražarnica in kjer je bila spomladi 1942 Anica sprejeta v SKOJ. Na mestu, kjer je stala nekoč njena bolniška soba, raste mogočen brin. Izruval ji je nekaj korenin in posadila jih je doma na Senturški gori. Do konca življenja jo bo spominjal Drežnic, njenih borcev, Katice, Dim-ljačarjeve sestre, s katero sta skupaj kuhali mast za srbečico, dr. Krausa in vseh tistih čudovitih ljudi, ki so skrbeli za bolnico.. Sedemkrat so bile požgane Drežnice. Partizanske Drežnice so bile res partizanske. Od otroka do starca, vse je živelo in dihalo zanje. Nikoli jim ne bomo mogli poplačati, kar so pretrpeli, razmišlja Anica. Posledice vojne čuti Anica še danes. Živčni napadi, ki so se začeli z ustaškim klanjem tistega strašnega poletja 1942, so se ponavljali tudi po vojni. 60-odstoten invalid je in dobro pozna tegobe invalidov. Dvajset let je bila predsednik ali blagajnik odbora ZWI pri Vodovodnem stolpu v Kranju, zdaj pa je predsednik invalidske sekcije na Kokrici. Pomoč sočloveku je zanjo prva naloga. Tako kot nekoč ... D. Dolenc 4. STRAN GOSPODARSTVO PETEK. 4. MARCA Delu primerno plačilo Radovljica — Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je letos postavil za temeljno nalogo nagrajevanje po delu. Že davno pred republiškim priporočilom so se pri radovljiškem sindikatu ukvarjali z delitvenimi razmerji, zato jim zdaj ne bo težko delati naprej. Svoje energije tako ne bodo izgubljali za ugotavljanje stanja v tovarnah, saj jim to /-daj £e mora biti jasno. V Radovljici pa samokritično ugotavljajo, da so kljub večletnim prizadevanjem, da bi dosegli pravi-, čno delitev (za približno enako delo približno enako plačilo), še vedno precej daleč od- zastavljenega cilja. Se vedno je namreč osebni dohodek delavca bolj kot od zahtevnosti njegovega dela ter količine in kvalitete le-tega odvisen od delovne organizacije. Priča smo visokim osebnim dohodkom, ki so rezultat visokega dohodka v organizaciji združenega dela, ta pa ga ni nujno dosegla z dobrim in produktivnim delom, temveč lahko tudi z visokimi cenami. Tako delavci na enakih delih dobivajo tudi stoodstotno različne osebne dohodke. Čeprav imajo ponekod izdelane vzorne sisteme delitve, izgrajene tudi sisteme svobodne menjave dela, v prakso še niso prodrli. Problem delitve torej ni le v ustvarjanju teoretičnih sistemov, temveč v spreminjanju razmer in ustvarjanju pogojev, ki bodo omogočili uveljavitev deklariranega v praksi. Stvari se je treba lotiti sistematično, postopno, predvsem pa strokovno, saj vsaka kampanjska akcija lahko več škodi kot koristi. To je še posebej pomembno zdaj ko padanje realne ravni delavčevega standarda in okrnjen osebni dohodek terjata trdno rešitev. Najprej kaže oceniti, katere naloge s tega področja je sindikat sposo- NA DELOVNEM MESTU ben uresničiti. Začeti velja pri usklajevanju osnov, ki izvirajo iz zahtevnosti dela. Pri tem bi moral biti v pomoč družbeni katalog tipičnih del, ki bi opredeljeval razmerja med posameznimi deli, tako kot ustrezajo sedanji družbeni stopnji razvoja. Hitrih uspehov seveda ne moremo pričakovati, marsikaj pa je moč doseči v korist težkega dela v proizvodnji, dela v težkih razmerah, ustvarjalnega in strokovnega dela. Tak katalog so v Radovljici že izdelali in ga v praksi preizkusili. Veljati pa bi moral tudi drugje, če želijo večjo uspešnost. Šele nato kaže postavljati standarde za količino in kakovost dela, zlasti za tista, ki doslej še niso bila ovrednotena. Kljub težkim gospodarskim razmeram bi to delo morali opraviti, saj bi ustrezno nagrajevanje spodbudilo k boljšemu delu posameznike in skupine in hkrati k večji produktivnosti. Z nagrajevanjem po delu je povezano tudi področje svobodne menjave dela. Brez tega se ne da izpeljati nagrajevanja po delu v tistih okoljih, kjer pridobivajo dohodek s svobodno menjavo dela med TOZD in delovno skupnostjo skupnih služb. Tudi administrativno delo namreč kaže realno ovrednotiti. V Radovljici imajo že izdelane sisteme svobodne menjave dela, vendar jih nedosledno izvajajo. Strokovnjaki, poslovodni delavci in družbenopolitične organizacije, predvsem sindikat, imajo v zvezi z delitvijo po delu odgovorno nalogo. Resda je »fazno zaporedje« nalog s področja delitve videti skromno, toda več kot toliko si namreč sindikat ne more zastaviti. Preobilje v programu zapisanih, a neuresničljivih nalog namreč nima nobenega smisla. Včasih me je kar sram »Če se ne rpotim, ste vi novinar,« me je ustavil neznanec. »Poglejte, kakšno je tu okrog Globusa, pa tamle pri vhodu v Savino trgovino in v stavbo ter okrog nje. Rekel sem že, da bi morda tudi zaposleni iz Globusa in Save lahko malo počistili okrog vhodov in stavbe, pa nič. Kot da smo se nekako navadili, da smeti pred svojim pragom sploh ne vidimo. Ko smo bili lani na Poljskem, so nam takoj padle v oči smoti in onesnažene ulice in ceste. In šele, ko smo prišli domov v Kranj, smo se nenadoma zavedli, da pri nas pravzaprav ni nič drugače.« Tako mi je razlagal neznanec in ko to pišem, se še vedno ne morem znebiti njegove poštene pripombe o smeteh pred svojim pragom. Pa vendar, le tako radi pometamo najrazličnejše smeti pred tujim pragom. In zelo radi vsak hip druge umivamo v žlici vode. Toda vrnimo se k bolj oprijemljivi stvari. Čistoča v Kranju. Kaže, da se vendarle vse bolj zavedamo, da je mesto zares uma- -zano. Pa se res dovolj zavedamo? »Pred tremi,- štirimi leti sein imel na obisku svojce in vsi so govorili, kako čistejši je Kranj v primerjavi z nekaterimi drugimi mesti. Takrat nas je bilo zaposlenih v Komunalnem obrtnem in gradbenem podjetju v Kranju še deset čistilcev. Danes smo le še štirje. Žal nimam nobenega drugega poklica, da bi lahko to delo pustil. 49 let sem star, imam ženo in štir; nepreskrbljene otroke, ki jih moram spraviti do kruha m deset let sem že čistilec v Kranju. Čeprav imam 15 let delovne dobe in vem, da bom težko dočakal pokojnino, nimam več izgledov, da bi se izučil za drug poklic.« Tako mi je razlagal Peter Dja-ković, doma iz Sanskega mosta v Bosni, zaposlen kot čistilec v Komunalnem obrtnem gradbenem podjetju Kranj. Rad opravlja to delo. In prav nič se ne jezi, če nekdo tik za njim, ko je ravno po-metel, odvrže cigaretni ogorek ali papir. In takšnih ni malo; posebno mladi, če se opijejo, smetijo m razgrajajo vse naokrog. Peter ve, da je njegovo delo in dolžnost čiščenje. Vsak dan. Pozimi od sedmih do treh, poleti od šestih do dveh. Ob sobotah pride včasih tudi na vrsto. Zdaj. ko je take»malo čistilcev, veliko bolj pogosto. Po 20 kilometrov na dan prehodi po starem delu mesta, v severnem delu Ki ama. gre potem na >naUco Peter Djaković, čistilec, zaposlen v Komunalnem obrtnem gradbenem podjetju Kranj na Primskovo, od tam pa spet na Planino ali pa na Zlato polje, v Stražišče. Pa vendar bi bilo tudi zanj laže in mesto bi bilo čistejše, če ne bi smetili kar vsevprek in če bi včasih tudi sami malo počistili pred svojim pragom. »Včasih me je kar sram. Na mesec zaslužim okrog milijon dve sto starih tisočakov bruto. Ko mi odtrgajo malico, stanovanje v samskem domu in sindikat, mi ostane 800 do 900 tisočakov. Za januar sem dobil 960 tisoč dinarjev. Zase obdržim za mesec 200 tisoč, ostalo pošljem ženi in otrokom, ki hodijo v šolo. S tem denarjem se moram preživeti čez mesec in nič kolikokrat se počutim kot revež, ki z metlo in vozičkom prosi naokrog. Tako malo je cenjeno in vrednoteno naše delo, da v mrazu, dežju ali snegu (pa revma se oglaša) človek skorajda zgubi voljo. Bili so časi v Kranju, pred dvajsetimi leti (takrat sem delal eno leto), ko so bili čistilci zares dobro plačani. Z veliko večjo voljo in veseljem smo delali. Vedeli smo, če bomo slabo pometali, bomo slabo plačani. Vsak se je oprijemal dela, da ga ne bi izgubil. Danes pa je redko kdo pripravljen prijeti za to delo; ker ni primerno nagrajeno in zato tudi necenjeno pri ljudeh.« Se torej res že dovolj zavedamo, kako umazano mesto imamo? Najbrž še ne dovolj. Nedvomno pa nas bodo razmere slej ko prej prisilile v to. Takrat pa bomo vsi skupaj radi znatno več prispevali za opravljanje takšnega dela; takrat bomo tudi laže dobili čistilce, bolj bomo cenili njihovo delo, najbrž tudi sami raje včasih vzeli v roke metlo in počistili pred svojim pragom. In takrat bomo tudi upravičeno bolj kritični do najmanjše nesnage v mestu. A-Zalai Kako zaslužiti več deviz v turizmu V radovljiški občini so izdelali načrt, kako bi letos s tujskim turizmom zaslužili več deviz — Splošno izboljšanje preskrbe in materialnega položaja turističnih organizacij seveda ni v njihovi moči, zato pa lahko s številnimi podrobnostmi izboljšajo izvenpenzionsko ponudbo Turizem je posebej zavoljo želje po večjem deviznem iztržku vse bolj v središču pozornosti. V radovljiški občini se kar vrste sestanki in razgovori, izdelali so poseben načrt, kako bodo obogatili izvenpenzionsko ponudbo. Seveda pa bodo morali posebej na Bledu vsi skupaj potegniti turistični voz, če bodo delali vsak zase, gostje tudi poslej ne bodo imeli veliko možnosti za prijetno bivanje. — Foto: F. Perdan Radovljica — Turizem in gostinstvo sta pomembna veja gospodarstva radovljiške občine, ki se z Bledom in Bohinjem uvršča med najbolj turistične gorenjske občine. Zato ni čudno, da se zdaj kar vrste sestanki in posveti, kako v turizmu iztržiti čim več, posebej deviz. Tako za privabljanje domačih gostov snujejo predstavitev gorenjskih turističnih krajev v Beogradu. Da bi iztržili več deviz, pa je občinski komite za družbeno planiranje in gospodarstvo izdelal poseben načrt, ki se nanaša predvsem na obogatitev izvenpenzionske ponudbe. Pri snovanju načrta so sodelovali Turistična poslovna skupnost Bled, Občinska turistična zveza in delovne organizacije HTP Bled. Lanska turistična letina, posebej devizna je bila slabša, število tujih gostov je posebej upadlo v kampih in privatnih turističnih sobah radovljiške občine. Prvi podatki zdaj govore, da agencijska prodaja blejskih hotelskih zmogljivosti dobro teče in posebej cene so za tuje goste zelo dostopne. Vprašaj pa je postavljen ob obisk posamičnih gostov, ki se za dopust pri nas vse te- žje odločajo zavoljo slabe preskrbe bencinskih bonov, čakanja na mejnih prehodih. Turizem pesti vr sta neurejenih problemov, ki niso v moči radovljiške občine, saj so vsesplošni. Neurejena preskrba, nepovezanost turizma, slab materialni položaj turizma in gostinstva, ki se odraža v kadrovski problematiki. Vseh teh zapletenih problemov sami v radovljiški občini vsekakor ne bodo mogli rešiti, zato se načrt za večji devizni priliv nanaša predvsem na obogatitev izvenpenzionske ponudbe, ki pa je seveda namenjena vsem gostom, ne zgolj tujim. Med tujimi pa so najboljši lzven-penzionski potrošniki posamični gostje, saj za svoje skupine skrbe agencije same, natančneje, seme skušajo čim več zaslužiti z izleti in drugimi organiziranimi oblikami dopustovanja. Načrt vsebuje niz nalog, ob katerih je zapisano, kdo jih mora uresničiti. Tako bodo občinski uprayni organi z izvršnim svetom poskrbeli, da bo središče Bleda in Radovljice vsaj občasno zaprto za promet, saj popolnoma prometa ne morejo prepovedati, ker bi se sicer še bolj odprlo vprašanje pomanjkanja parkirišč. Delovni čas trgovin, gostinskih lokalov, turističnih ager. cij, menjalnic, bank, pošte in obrtnih storitvenih delavnic bode : odlokom bolj prilagodili potrebar turistov. Izboljšali bodo delo trine ga, davčnega in sanitarnega :r špektorja in posebej orgar.iziri-inšpekcijo za prijavljanje in odja vijanje gostov v zasebnih sobah Oddajanje zasebnih turističnih seč bo potekalo preko turističnih ager- I cij, če to ne bo urejeno preko turističnih društev. Da bo preskrba poletni sezoni boljša, bodo občar ske blagovne rezerve do junija m polnili, da jih bodo nato lahko čn* li ob morebitnih zastojih. Dokaj zanimiva je opredelitev o svobodner oblikovanju cen gostinskih star tev, s čimer naj bi dosegli bo!;š ponudbo. Koliko bo to moč storije še težko reči, vsekakor pa iahfc pozdravimo opredelitev, da boi gostinci lahko z dobro kuhinjo v*, zaslužili kot zgolj s prodajo pijač:: kuhanjem kavic. Prav tako še -povsem jasno, kakšne bodo cers mesa in mleka ter drugih subver cioniranih prehrambenih i zde Le v trgovinah, kjer bodo kupoval: r-turisti. Gostinske in turistične organ:- cije in društva se bodo morali bo potruditi za izboljšanje svoje p" nudbe, predvsem vključiti več rustičnih prireditev in možnosti prijetnejše bivanje gostov, kar ^ veda pomeni tudi večji turističn; tržek. V turistične aranžmaje r lahko vključili možnosti jahar.;-igranja golfa, tenisa, jadranja z V tali, z jadralnimi deskami, polet : lahko postavili stojnice na pr: stem, posebej ob priložnostnih rr reditvah, prirejali slikarske--^ ve v hotelih, omogočili orga lov in planihske ture, prirej zne festivale, športne turni tem bolj izkoristili pokrite dvorane. Možnosti je obilo, volje in zagnanosti bo treba, blejski turistični utrip krt* da se gostje ne bodo le vozili nami na blejski otok, s ko jezera ali metali hrano r, račkam in labodom v jezero Večjo pozornost bodo m svetiti organizaciji oddaj sebnih turističnih sob ter čnim informacijam. Turisti pridejo predvsem v stik z -gostinstvu in turizmu in njujejo po njihovem delu i, šanju. Prav izobraževanju cev bodo zato morali posvi pozornosti. Uvesti namera vezne seminarje pred p sezone, na katerih bodo p^, je spoznavali kraj, v katerem jo in živijo, se učili bontona turnega obnašanja ter stro" opravljanja svojega dela.__ pa bodo morali bolj kot doslej z nagrajevanjem spodbujati delo. M. Volčja* Več kot polovica programa v izvoz V Iskrini delovni organizaciji Električnih orodij se poleg dobrega poslovanja v preteklem letu že kažejo tudi učinki lam začete reorganizacije — Izvoz ostaja tudi letos prva naloga, saj bodo izvozili več kot polovico proizvodnega programa — Del starih izrabljenih strojev bodo letos nadomestili z novimi usmeritev pa za ta 600-članski kolektiv velja tudi za letos. Lani dosežen celotni prihodek v višini 1,6 milijarde din nameravajo letos povečati za okoli 25 odstotkov, kar od še povsem nejasnih pogojih gospodarjenja v začetku marca ne bo ravno lahka naloga. Planirali 15-odstotni povečan obseg proizvodnje nameravajo doseči brez povečevanja zaposlenosti, pač pa so si m „d delovne cilje zapisali nadaljnje iskanje notranjih rezerv. To pomeni večjo izrabo materiala, boljšo orga- ___/ Kranj — Če bo primanjkovalo reprodukcijskega materiala na domačem trgu vse leto tako, kot se to dogaja že prve mesece, bodo morali letos v Iskrini delovni organizaciji Električna orodja za nakup uvoženega repromateriala odšteti še okoli pol milijona dolarjev. Oskrba s kabli in pločevino je bila sicer motena tudi v preteklem letu, po novem letu pa se je tako poslabšala, da se utegne to drastično poznati tako pri planu izvoza kot tudi v delu proizvodnje, namenjene domačemu trgu. V tem letu ima delovna organizacija Električna orodja že sklenjene pogodbe za izvoz svojih izdelkov v višini 8,2 milijona dolarjev, večino na konvertibilni trg, kar je skoraj 9 odstotkov več kot lani. Lani so izvozili okoli 60 odstotkov celotne proizvodnje, ki obsega takoimenovane hoby stroje, profesionalne stroje in stroje iz posebnega programa. S prodorom na tuje zahtevne trge so v tej Iskrini delovni organizaciji lahko zadovoljni, saj so uspeli s kvalitetnimi izdelki in s spoštovanjem dobavnih rokov v mednarodni konkurenci v državah, kot so Francija, Zah. Nemčija, dežela Beneluxa, Velika Britanija. Svoje izdelke so pošiljali v svet prek Iskrine tržne mreže in svojih dveh tovarn v Švici in Ekvadorju. Kljub temu da trenutno cene takšnih proizvodov na svetovnem tržišču pa-dajo, pa je bil poslovni rezultat v preteklem letu zadovolji«. To velja tudi za prodajo doma, kjer so ob stalnem naraščanju stroškov neugodna cenovna razmerja reševali z večjo produktivnostjo. Taksna nizacijo proizvodnje, hitrejše čanje zalog pa tudi večji izkor*-*! delovnega časa. Takšna us:rt:" pa bi bila seveda ob tako domji" strojih, med njimi so nekateri ^ i tudi 30 do 40 let, manj uspešna,; bodo letos kupili deset novih. ; od domačih izdelovalcev, druge >v | uvozili ter tako odpravili tudi ; katera ozka grla v proizvodnja Letošnji izvozni program se Električnih orodjih prilagodili -htevam tujega tržišča, ki postaji sičeno s programom izdelkov p prosti čas, zato povečujejo __fsoinnalnih in DOSeDIUh bodo ti izdelki tuai za | kupce, Čeprav vsemu po> bo mogoče ustreči. * U Isk rina delovna orqan\:acvja f.JViržišče ■tvojih izdelkov pretežno na ' . , In n J uvozila nua _____ A Kranjska zborovska revija 1983 Bera slabša od pričakovane Koncerta letošnje pevske revije sta bila 19. februarja v Predosljah in 26. februarja v Cerkljah. V obeh krajih so se organizatorji z ZKO Kranj potrudili, da je vse dobro potekalo. Kratki nastopi zborov sicer ne omogočajo pokazati vsega, kljub temu so te revije zanesljiv vsakoletni pregled ravni zborovstva v občini. Tudi letos jih je spremljala ko- j misija povabljenih glasbenikov, katerih vtisi naj bi dirigentom pomagali pri njihovem odgovornem strokovnem vodstvu. Od moči le-tega je namreč v marsičem odvisno, kako se zbori predstavijo, ko zapojejo v javnosti. Kadar so na odru naši najstarejši pevci, združeni v zborih upoko- j, jencev, se nam vedno vzbudi občudovanje nad voljo, ki jo še zmorejo za zavzeto sodelovanje v ljubiteljski kulturi. Da ne bo pomote — ne i gre zgolj za družabnost! Tudi ti zbori še stremijo za dobrim in novim. Za to morajo« delati. Hkrati si ohranjajo vitalnost, bogatijo svoj vsakdan in ostajajo prisotni v družbi. Nastopala sta dva moška pevska zbora upokojencev, iz društev Predoslje in Kranj. Oba je to pot vodil Vencelj Sedej. . Zanimivo bi bilo vedeti, zakaj je bilo na letošnji reviji toliko zborov, ki so v primerjavi z lansko pokazali manj. Jih je nastop prehitel? So bile vaje motene? Se ni posrečila izbira pesmi? Se je spremenila za- ; sedba med pevci? Moški pevski zbor DPD Svoboda Stražišče z dirigentom Ludvi- i kom Česnom letos ni uspel ogreti poslušalcev. Najtrši oreh je bil Jere- j bova pesem Pelin roža, posebej v kromatiki zadnjega dela. Če pa ve-mo, da je zborovodja samouk, potem je njemu in zboru za tisto, kar po-kažeta, treba dati kakšno zasluženo besedo priznanja več. Moški pevski zbor KUD Triglav Duplje z dirigentom Francijem Šarabonom lani ni zadovoljil, pa tudi sam ni bil zadovoljen z ocenami komisije. Letos se je popravil. Njegov zvočni razpon sicer ni posebno velik, a sta z njim pametno povezani izbira in interpretacija pesmi. Te so bile po izrazu močno podobne, očitno pa dirigentu in z njim vred zboru take najbolj ustrezajo. Na lanski reviji se je odlikoval Ženski vokalni oktet MOSS — To- j mo Zupan Kranj, ki ga vodi Marinka Mihelčič. Podobno je bilo tudi le- j tos, čeprav je verjetno kdo pričakoval še kaj več, a so menda malo po- ; nagajale menjave pevk. Vsaj intonančna čistost se je nekoliko zrahljala, zato pa je bilo dosti muziciranja,"bolj občutenega kot pri večini drugih skupin. Slehernemu zboru se dogaja, da v želji po napredku kdaj pa kdaj seže po skladbah, ki jim ni kos. Pesem noče in noče zažveneti, ostanejo pa izkušnje in brez dvoma še kaj koristnega Nekaj takega se je tokrat z Gallusovo in Ajdičevo skladbo primerilo Moškemu zboru KUD Bela, ki ga vodi dirigent Alojz Ajdič, vendar lahko pričakujemo, da bo njegovo petje na prihodnji reviji drugačno. Čeprav se zboru noviteta ni najbolje posrečila, je volja po novem vredna pohvale. EG (nadaljevanje prihodnjič) ___) KRANJ — V Prešernovem gledališču v Kranju bodo uprizorili v petek, 4. marca, in v soboto, 5. marca, ob 19.30 delo J. Vošnjaka - DOKTOR DRAGAN. V ponedeljek, 7. marca, ob 18. uri bo proslava dneva žena. V sredo, 9. marca, ob 16. uri in 19.30 ter četrtek, 10. marca, ob 16. uri bodo prav tako uprizorili delo J. Vošnjaka DOKTOR DRAGAN. RADOVLJICA - KUD Rado vljica Linhartov oder prireja v soboto, 5. marca, ob 19. uri v Mali dvorani KUD Radovljica pesniški večer Mihe Cenca. V soboto, 5. marca, ob 15. uri bo gostovalo v Radovljici Amatersko gledališče Toneta Čufar-ja z Jesenic z delom Jeana Ano-uilha ORKESTER. BOHINJSKA BISTRICA - V petek, 4. marca, ob 19.30 bo v Boh. Bistrici gostovalo Amatersko gledališče Toneta Čufarja z Jesenic z delom J. Anouilha ORKESTER. BOHINJSKA ČEŠNJICA -KUD Triglav Srednja vas bo uprizorilo v nedeljo, 6. marca, ob 20. uri v Boh. Češnjici delo Pepina Defilipa — Saj ni res, pa ne verjamem. JESENICE - Amatersko gledališče Toneta Čufarja z Jesenic bo uprizorilo v ponedeljek, 7. marca, in torek, 8. marca, ob 19. uri delo J. Anouilha ORKESTER. KRANJ — Inex — Potovalna agencija je tokrat povabila v goste priznani ansambel turške RTV. V Kranju bo gostoval v po- KULTURA nedeljek, 8. marca, ob 19. uri na Sejmišču. V njem so zastopani najpopularnejši solisti in orkestri, ki prihajajo iz Istanbula, mesta, ki edini na svetu leži na dveh kontinentih, v Evropi in Aziji. ŠKOFJA LOKA - Komisija za kulturo v krajevni skupnosti Stara Loka Podlubnik vabi krajane na proslavo ob dnevu žena s prijetnim kulturnim programom', ki bo v ponedeljek, 7. marca ob 16. uri v prostorih krajevne skupnosti — trgovski center. NAKLO - V domu Kokrškega bataljona v Naklem bo jutri, v soboto, 5. marca ob 19. uri predavanja o Egiptu. Predavatelj -mag. Rado Kočevar z Jesenic bo v sliki in besedi predstavil to deželo, prebivalce ter številne zanimivosti. KRANJ — V Prešernovi hiši sta odprta Prešernov spominski muzej in Jenkova soba. V galeriji Prešernove hiše je na ogled izbor lanskoletnih novih pridobitev Kabineta slovenske fotografije pri Gorenjskem muzeju v Kranju — kolekcija fotografij Stojana Kerblerja, Janeza Ma-renčiča in Toneta Stojka. V galeriji Mestne hiše v Kranju so na ogled risbe slišateljev Akademije za likovno umetnost v. Ljubljani, v Mali galeriji pa si lahko ogledate likovne mape slikarjev Avgusta Černigoja, Metke Krašovec, Živka Marušiča, Janeza Mateliča in Miroslava Suteja, ki so jih izdale Obalne galerije Piran. V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je na ogled stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji. V galerijskih prostorih v I. nadstropju si lahko ogledate razstavo del slikarke Mare Kraljeve. , RADOVLJICA - V Šivčevi hiši v Radovljici je na ogled razstava Ekspresionistična grafika. Odprto je vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure. V torek, 8. marca ob 18. uri odprta razstava slik in grafik akademske slikarke Alenke Kham-Pičman. ŠKOFJA LOKA - V loškem muzeju — galerija Škofja Loka, bo v petek, 4. marca ob 18. uri otvoritev razstave »Ljubiteljska likovna ustvarjalnost v občini Škofja Loka«. JESENICE - DPD Svoboda Tone Čufar Jesenice — odsek 5. STRAN O LAS za ročna dela organizira v počastitev dneva žena razstavo »Tkani izdelki za vsakdanjo rabo« in sicer v soboto, 5. marca ob 17. uri s krajšim koncertom vokalnega okteta Žirovnica. DOVJE — Kulturno-umetniško društvo Jaka Rabič iz Dovje-Moj-strana bo organiziralo v okviru praznovanja dneva žena razstavo ročnih del. Otvoritev razstave bo v nedeljo, 6. marca ob 15. uri v sobi Kmečke zadruge na Dovjem. Razstava bo odprta vsak dan od 15. do 19. ure do nedelje, 13. marca. ADERGAS - V nedeljo ob 16. uri bodo člani Kulturno, umetniškega društva Velesovo uprizorili v dvorani v Adergasu poetično igro v dveh delih »Srečanje v parku«. Igro bodo prizadevni člani iz Adergasa poisvetili ženam za praznik. - m . . nicah _Jeseniško mesto je pred tednom dobilo novo, lepo in sodobno urejeno Nova knjigarna DZS na^e?e založbe Slovenije. Pravijo celo, da je to zdaj najlepša slovenska knjigama, knjigarno in papirnico lJrzavn ic£ v središču mesta, poleg poslopja carinarnice. Prostor meri 319 kvadra-Uredili so jo v pritličju nove s v prist0pnejš0 ponudbo knjig. Kupcem so na voljo slovenske knjige, povpra-tnih metrov, kar omogoča pose t'p• narodov in narodnosti ni veliko, zato jih kupcem preskrbe po potovanja po knjigah drugih Jugoslovana sebnem naročilu. - Foto: F. Perdan _ v pesmi »Zunaj je sonce«; želje po svobodi, ki je daleč zunaj za žičnimi ograjami. To sonce zunaj jim je sredi te žalosti dajala vero v sVo-bodo, dajalo jim je moč, da so se ohranjale. In potem molitev. Presunljiva prošnja, naj ljubi bog da moč vsaj tistim, ki se zdaj bojujejo v gozdovih. Prošnja prihaja od daleč, spremlja jo odmaknjeni zbor. Spet delo v tovarni. Z zvočnimi efekti ga prikaže orkester. Ropotanje strojev, vmes medklici kapojev: »Arbeiten! Arbeiten!.:.« Ves zbor se oglasi! Presunljivo, trdo, prava blaznost...« Tu nastopi trenutek Rusinje. Katja Špuro-. va mu je pripovedovala o Rusinji, ki se je iz te svoje nemoči po nekem napornem brezupnem dnevu zjokala pred sojetnicami. Kliče mater, kliče hčerke ... izpoved najgloblje človekove bolečine. Ta del, se mu zdi, je najbolj občuten, najbolj čustveno izpovedan. Štefka Drolčeva je tako prepričljivo znala izpovedati to Rusinjo. Vrhunec dela je prav tu. In potem »Zima 1944« To je žarek upanja Katarine Miklave. Kot bi se od daleč nekje slišalo nekaj svetlega, občutek svobode. Žarek upanja. Zima, mrzla zima odhaja, vigred se glasi s trobenticami in travniki po vsej Le-peni so že zeleni... A še vedno je tu kruta resničnost, ki izniči ves ta optimizem. Zaključek kantate je zelo mogočen. Ni posvečen svobodi. To je obsodba vseh teh strahot, da se ne bi nikoli več ponovile .. . Kmalu po prvi oddaji so ga tovarišice iz Ravensbriicka povabile, da bi skupaj poslušali to glasbeno delo. Največje priznanje, pravi danes tovariš Ajdič, so bile solze v očeh teh žena, ki so v tej skladb! podoživljale taborišče. Vesel je nagrade in pravi, da je prišla o pravem času. Dobil je impulz za novo ustvarjanje. Alojz Ajdič postaja v slovenskem glasbenem svetu pravzaprav znan šele sedaj, Če- prav je že veliko napisal. Veliko ima orkestralnih skladb, pa niso bile nikoli uresničene. Ni bil naravnost odklonjen, toda ni bilo orkestra, ni šlo v program, ni bilo solista ... Tudi za to delo je imel probleme in le tovarišicam od odbora se ima zahvaliti, ker so bile odločne in niso odnehale ... Njegova glasbena govorica je moderna, pravi, čeprav govori na osnovah, ki so jih mnogi že umetniško obdelali. Njegovo delo, ki ga sam zelo ceni »Vizija barv«, koncertino za rog in orkester, čaka že pet let, da ga posnamejo ... Kaj kratkega že vzamejo, kaj večjega xa ne. V pripravi ima spet eno orkestralno delo. Čuti, da mora ustvarjati. Tudi opere bi se lotil, če bi dobil ustrezen libreto. Zadnje čase se ukvarja tudi s skladbami za zbore. Le časa ima malo. Ideje se porajajo same od sebe in če jih zapišeš tisti trenutek, ostanejo, drugi dan so pa misli že drugačne ... »Kdaj bomo kantato Ravensbrtick lahko spet slišali? Morda bo kmalu spet na radiu. Maja, ko se bodo taboriščnice iz sedemnajstih evropskih držav srečale v Bruslju, jim jo bodo predvajali. Pa za 29. novembra jo bodo vnesli v program proslave v Cankarjevem domu. Velik oder zahteva, saj sodelujeta dva pevska zbora, kranjski Akademski pevski zbor in radijski komorni zbor in še Simfonični orkester ter recitatorji. Na Gorenjskem ga bomo težko slišali. Se pa na televiziji že dogovarjajo, da bi kantato priredili za televizijo. Ta bi nam jo lahko še najbolje približala. Malokateri skladatelj v svetu se je lotil tako težkega dela, kot je prikaz življenja in strahot v taborišču. V glasbenem svetu je znano le eno tako ime: Ime Poljaka Penderecke-ga, ki je napisal skladbo »Auschvvitz«. Zdaj se mu bo pridružilo ime slovenskega skladatelja Alojza Ajdiča s kantato Ravensbriick, Iz trpljenja je bila rojena. Veliko, mogočno delo, ki bo poneslo v svet ime Slovenca, mladega človeka, ki skoraj ni poznal vojne, a jo je znal tako polno doživeti v glasbi. p Dolenc PETEK, 4. MARCA 1983 Kulturni koledar TRŽIČ — V okviru praznovanja dneva žena bo razstava ročnih del, ki so jih- izdelale upokojenke iz tržiške občine. Otvoritev bo v petek, 4. marca, ob 18. uri v domu Petra Uzarja v Tržiču. Nastopili bodo moški pevski zbor društva upokojencev in recitatorji mladinskega gledališča. V paviljonu NOB Tržič od 4. marca dalje razstavlja olja in akvarele akademska slikarka Dora Plestenjak. Razstavo odpirajo v počastitev dneva žena v petek, 4. marca, ob 17.30, na ogled pa bo do 3. aprila vsak dan, razen ob ponedeljkih, med 16. in 18.uro. ŠKOFJA LOKA — Centralni odbor žena zadružnic organizira razstavo ročnih del in izdelkov domače obrti v sejni sobi zadruge na Spodnjem trgu v Škof j i Loki. Razstava bo odprta 5., 6., 7. in 8. marca. 13. marca pa bo ista razstava v Zadružnem domu Češnjica. Pevski zbor LUBNIK Škofja Loka prireja v nedeljo, 6. marca 1983, ob 16. uri koncert v kinodvorani na Češnjici. V knjižnici Ivana Tavčarja v Škof j i Loki prirejajo v petek, 4. marca, ob 18. uri in torek, 8. marca, ob 17. uri'Uro pravljic: LIKOVNA PRAVLJICA - Edi Sever. V sredo, 9. marca, ob 18. uri pa prirejajo večer z diapozitivi: ČEŠKA MESTA IN GRADOVI — dr. Cene Avguštin. V___— pesnica- pripovedovala o trpljenju žena v Ra-vensbriicku. Njenem in o trpljenju taboriš-čnic vseh narodnosti. Še v Mariboru je razmišljal,odo več gojili pogodbenega m na- durnega dela in če bodo odpirali nova delovna mesta. Viri za nove zaposlitve so namreč tudi v novih investicijah. V radovljiški občini imajo v begunjskem Elanu zgleden primer, kako je nova investicija lahko pomembna tudi s kadrovskega gledišča. Strukturno nezaposlenost bi lahko blažili tako, da bi mladi šolani ljudje za začetek sprejeli kakršnokoli zaposlitev. Kasneje bi seveda imeli prednost pri zasedbi strokovno ustreznejšega dela. Morda kaže raz-misHti tudi o delovnem razmerju s krajšim delavnikom. Nikakor pa ni rešitev v delu za določen čas, saj leto ne zagotavlja socialne varnosti. Velike rezerve so še v kmetijstvu, terciarni dejavnosti, turizmu, saj le prestrukturiranje industrije ne bo kos vsemu bodpčemu prilivu. Današnja družba zahaja v protislovja. Na eni strani govorimo o razvoju na temelju lastne pameti, na drugi pa združeno delo izreka potrebe po proizvodnih delavcih ozkega profila, kar lastnemu tehnološkemu razvoju ne obeta veliko. Na radovljiški okrogli mizi so odprli tudi ta problem. Ko je bila beseda o pripravnikih, ki naj se oprimejo kakršnegakoli dela, so mladi podvomili v smisel izobraževanja, niso pa oporekali kratkoročni rešitvi. Ko so kritično pretresali potrebe združenega dela in tožili nad brezkončnimi vrstami mladih za delo, niso mogli mimo kadrovskega problema v gostinstvu. Na skupnosti za zaposlovanje je namreč prijavljenih tudi nekaj iskal' jv zaposlitve z gostinsko šolo. Gostinske ustanove bi • jih sprejele odpftih rok, saj jih tare pomanjkanje dobrih gostincev, toda želje teh iskalcev so drugačne. Vsi bi raje v proizvodnjo kot v gostinstvo, saj ima delavec za strojem še vedno ugodnejši status kot gostinec. Čeprav je razprava navrgla obilo znanih dejstev, pričakovanj mladih verjetno ni potešila. Mladi namreč poleg besedovanja pričakujejo tudi spoštovanje načel, ki v raznih dokumentih stojijo v prid njihovega zaposlovanja. D. Z. Žlebir Strežne naprave delno mehanizirajo delovne operacije in nekako na pol poti do robotike. »V bistvu se komponente avtomatične strege lahko vgrajujejo prav v vse stroje, od stojev za obdelavo kovin, nekovin, lesa, do montažnih naprav in sistemov. Končna komponenta je nekje v prihodnosti prav gotovo robot, ki bo vse posamične komponente združil ali nadomestil. Vendar naše gospodarske razmere ter izdelovalne in uporabne možnosti še niso na tako visoki ravni, zato se bo s posamičnimi komponentami proizvodnja delno avtomatizirala. Skratka razvoj strežnih naprav mora biti postopen, ker proizvodnje robotov še ne obvladamo, ne v proizvodnji in ne v potrošnji.« Kaj pa področje fluidne tehnike? »To je še bolj pomembno, ker se komponente za razvoj avtomatizacije strege razvijajo na področju fluidne tehnike. Industrijska hidravlika v svetu spodriva klasične sisteme pri prenosu velikih moči, na primer pri delovnih in obdelovalnih strojih. Industrijska hidravlika je namenjena obdelovalnim strojem, za delovne stroje pa pride v poštev mobilna hidravlika, ki bo naš raz-vojno-raziskovalni program naslednjih nekaj let.« Kladivar je fclan Združenih podjetij strojegradnje. Kakšna je njegova vloga? »V okviru Združenih podjetij strojegradnje smo zadolženi kot nosilci razvoja in proizvodnje industrijske hidravlike, vendar vseh potreb strojnih tovarn v okviru združenja še ne pokrivamo. Skozi predložene programe se zato trudimo, da bi prišli do prepotrebnih investicij. Veliko industrijske hidravlike se pri nas še vedno uvaža in torej imamo še velike možnosti razvoja, čeprav •nikakor ne bi bilo smotrno, da bi prav vse komponente delali doma. Vsekakor si bo treba v mednarodni delitvi dela zagotoviti potrebno specializacijo.« Kladivar je ena redkih delovnih organizacij, ki ima dobro znane dolgoročne možnosti razvoja? »Do leta 2000 imamo v viziji predvidenih dovolj razvojnih in investicijskih akcij, glede na potrebe, ki jih danes poznamo, tako da bo večji Croblem, kako jih doseči, kot pa je ilo cilje postaviti. Prostorsko in kadrovsko smo namreč omejeni in razvoj si zamišljamo tudi izven našega prostora v specializiranih obratih, ki bodo omogočili visoko produktivnost ter svetovno kvaliteto in ceno. Ves proizvodni program pa je takšen, da lahko pomaga slovenski industriji k prestruktuira-nju.« L. Bogataj Cene se ne menij za inšpekcijo j Zviševanje cen kljub zamrznitvi, slabša kakovost ij pičla založenost trga, vse to je le nekaj značilnosti, 1 jo za naše tržišče v preteklem letu. Občani so se zara spoštovanja cen več pritoževali inšpekcijam, katerih kovitost pa manjšajo predvsem prenizke mandatne 1 Kranj — Med najpogostejšimi zahtevki za intervencijo ini m ______ ja so bili v preteklem letu pri Upravi inšpekcijskih služb za Gorenjsko prav klici občanov zaradi neupravičenih podražitev. Kljub temu da solani pri Upravni ukinili dežurno telefonsko številko - pa ne zato. di ne bi imeli preveč klicev, pač pa zaradi drugačne organizacije, — inšpektorjev z vse Gorenjske opravilo več dela kot leto poprej. T"1 samo pri kontrolah cen. To je bilo lani le eno od področij, za k?** bi lahko rekli, da gre za veliko zmešnjavo. Nekateri so se pac manj upravičeno hoteli okoristiti na škodo potrošnika. To, da so : ne proizvodov in storitev mimo potrjenih cenikov, sporazumov, vorov itd., je kljub možnim ukrepom puščalo inšpekcijlobčutek kovitosti. , x , »Kljub zamrznitvi cen so lani le-te rasle tako za proizvode ritve« ie povedal dipl. ing. Boštjan Jocif, načelnik Uprave in: ^ skih služb »Razen tega so se lani pogosto spreminjali predpisi, oteževalo tako poslovanje delovnih organizacij kot tudi nadz nad njihovim spoštovanjem. Pogostne so bile spremembe stopei metnega davka, pri čemer so se nekajkrat pojavile nejasnosti t mačenju, za koga spremembe veljajo in za koga ne.« Še posebej težavno je bilo ravnanje inšpekcije glede samo* nih sporazumov in soglasij, ki so mimo odloka določali višje katerim izdelkom. Primer za to je meso, za katerega so v dri -------- sektorju zaradi teh sporazumov lahko veljale višje cene. Seveda je tržna inšpekcija načela to vprašanje, vendar ga pri nas ne moremo razrešiti pač pa naj se o tem, ali so takšni samoupravni sporazumi zakoniti ali'ne, odločijo javno tožilstvo in druge za to pristojne institucije,« V boju zoper nespoštovanje cen inšpektorji pravzaprav nim»» -rokah učinkovitega orožja. Če na primer v mesnici prodajajo sL namesto po 60 din za kilogram kar dvakrat ali trikrat dražje, je datna kazen še vedno izredno nizka in prodajalca ne odvrača od vne samovoljne podražitve, občani pa spet lahko le telefonirf špekciji. Seveda so sLtakšno nedisciplino in neočbutljivost za m ne kazni privoščili tudi drugod, ne le v mesnicah. Temu se je pi la še poslabšana kakovost izdelkov, tako da se potrošnik upr£__w počuti izigranega. Lani ob večjem pomanjkanju določenega blaga ^ ob potrošniški mrzlici vseh devet tržnih inšpektorjev na Gorenjskem s svojim nadzorom in ukrepanjem ponekod ni moglo vplivati na urejene prodajo Tudi Samoupravni nadzor ni bil v posebno pomoč mšpeko™ Po drugi strani pa spet zavest potrošnikov še ni tolikšna, da bi bil hov vpliv na sedanjem neurejenem, pomanjkljivo zalozenem xn nekort-kurenčnem tržišču učinkovit. L. M. Boljša sklepčnost in večja aktivnost Predsednik krajevne konference SZDL Cerklje Božo Janež: govorili smo se za stalno evidentiranje in poživitev dela v društvih.« Cerklje - V krajevni organizaciji socialistične zveze Cerklje je okrog 900 volivcev, v naseljih Cerklje, Vasca in Pšenična polica pa okrog 1500 krajanov. Na zadnji volilni konferenci socialistične zveze oktobra lani je bil za predsednika krajevne konference izvoljen Božo Janež. »Ena od nalog, ki smo jih zapisali v program, je povezava in oživitev dela v vseh društvih na območju naše krajevne organizacije socialistične zveze. Poleg organizacij ZK, Telefoni zvonijo v prazno »Ej burazerume je nagovoril prijatelj z juga, ki je prišel zadnjič po poslovnih opravkih v Kranj in se je nastanil na Bledu, »šta je to sa vašom Creinom? Je li zatvorena? Zvao sam je sedmicu dana, a ništa. Prije bi boga oca dozvao nego jednog recep-tora sa šaltera u Creini!« Ni zaprta, kakor vem, vem pa, da je res marsikdaj recepcija prazna in da tudi telefon zvoni v prazno. In menda imajo v recepciji tako centralo, ki ne zvoni vedno, temveč le lučko kaže. In če ima receptor slučajno stranko in ne bulji v lučko, sploh ne ve, da nekdo sili noter. Tisti na oni strani v svoji nemoči potem poskuša vse mogoče. Vrže se na vse druge telefonske številke, ki so v telefonskem imeniku nanizane pod »Alpetourom«, pa kliče vse od avtobusne postaje, turistične agencije in celo do frizerskega salona nekje zgoraj. In potem iz teh služb, seveda, če le morejo, skačejo »budit« recep-torja, naj vendarle za božjo voljo dvigne slušalko... Ne vem, koliko je zasedena Creina, vendar vem da bi'bila lahko še bolj, če bi se oglasili vsaj na vsak tretji telefonsku klic. In toliko denarja ima Creina zagotovo, da bi opremila telefon z zvoncem, kot se spodobi. Kaže, da se zvonjenje v prazno kot kuga širi po »Alpetouru«. Prav tako težko kot recepcijo, menda dobiš tudi taksiste. Zlepa se ti ne bo nihče oglasil, posebno po deseti uri zvečer. No, pa to je že druga zgodba. Sicer pa, raje hodimo peš. Peš hoja je zdravje! Saj se tako in tako preveč vozimo z avtomobili in se nam arterije mašijo z vsem mogočim. Pa takrat, ko ne prikličemo taksija, naredimo nekaj malega za svoje zdraije... ZB, ZRVS, ZSMS imamo na ns območju še gasilsko društvo nizacijo RK, turistično in še* društvo, KUD, AMD, društvo -kojencev, čebelarsko društvo strelsko družino. Od naštetih * aktivni športno društvo, gasi KUD, AMD in turistično dfu^ Ostali imajo morda premalo edina, ki ne dela, pa je streftfr družina. Poleg oživitve dejavnosti pr stalna naloga tudi evidentiranje roma skrb za kadre. Volitve, ki 1 sicer Sele 1986. leta, nas ne s. presenetiti. Zato smo se dogov da se društva povežejo tudi s „ Njihova skrb je, da najdejo meni* je za različne krožke in za vtfj* čevanje mladih po končani šoli.« Marsikje v krajevnih sknpar stih danes ugotavljajo, da kako ne zaživi delo delegacij * samoupravne interesne skup* sti. Kako pa je pri vas? »Lahko se pohvalimo, da dob* delata delegaciji za zbor krajeva* skupnosti in za samoupravne in*f> resne skupnosti. Rezultat tega f prav gotovo, da smo pravočasno ff* I stopili k evidentiranju oziroma tzbf kadrov. Tako ugotavljamo, da gle* sklepčnosti v obeh delegacijah * težav. Nekaj pa je k teinu piipo-inogla tudi drugačna organizirano* Prej smo imeli eno delegatsko mee* | za SIS v sedmih krajevnih starf nostih. Zdaj pa imamo Cerkjt Brnik, Zalog in Poženik eno Grad, Velesovo m Senturška gora p« orav tako eno. Sicer pa nas v p* hodnje na področju razvijanja dr legatskih odnosov in simoupra* nega dela čaka posebna skrb pn rar voju hiSne samouprave (ker imanj n« našem območju nekaj družben* Unotnj) m ddupo^ sveta. Skupna naloga, ki joboai | morali razrešiti, pa je ugrade mrliSkih vežic. i Ob tokaj uspešnem startu ^ delovnega obdobj^pa naj omemn^ Težavo s sosednjimi krajevna* racami socialistične z vere Skuono smo obravnavali problenor Skupno sn " pripravili o te* ^ tiko £™ferenco Ob P^hođ« I na nov aeiov n4 delo s nama LJUBLJANA Ne pozabimo, lepo aranžirana darila za 8. marec dobite v NAMI. Za 8. marec, dan zena, smo vam pripravili —- praktična in okrasna darila — po želji vam jih tudi aranžiramo. Nudimo vam: DARILNE BONE, KRANJ Obenem vam skreno čestitamo ob bližajočem se pra/ntku Frizerski salon CILKA SATLER vse barve, preparati za trajno in ostali frizerski material na razpolago in Ekspresna kemična čistilnica in pralnica DRAGO SATLER Kranj, Oldhamska 14 (pri vodovodnem stolpu) Čestitamo ženam za praznik 8. marec PETEK. 4. MARCA 19»3 ______ ČESTITAMO OB PNEVU ŽENA ___STRAN O LAS ki jih lahko zakupite v vseh naših poslovalnicah v Lescah, Radovljici, na Bledu in na Jesenicah Veleblagovnica |n| nama F. — " Škofja Loka in blagovnica Cerkno. PRAKTIČNA DARILA ZA 8. MAREC DAN ZENA VAM V VELEBLAGOVNICI GLOBUS KRANJ V SUPERMARKETU UNION JESENICE v BLAGOVNICI ŠKOFJA LOKA NUDI Ob nakupu vam bodo prodajalci radi svetovali In vam po želji darilo tudi aranžirali. Izkoristite možnost obdaritve z darilnimi boni, ki jih lahko kupite v vseh prodajalnah Merkur V LJUBLJANI KRANJU NAKLEM V ŠKOFJI LOKI GORENJI VASI RADOVLJICI V LESCAH NA BLEDU IN JESENICAH MERKUR KRANJ Iskrene čestitke za dan žena. PRAKTIČEN NAČIN OBDAROVANJA ZA VSAKO PRILOŽNOST JE z HI MERKUR DARILNIMI BONI KUPITE JIH LAHKO V VSEH PRODAJALNAH V LJUBLJANI RADOVLJICI ŠKOFJI LOKI LESCAH GORENJI VASI NA BLEDU IN KRANJU JESENICAH NAKLEM PODROBNEJŠA POJASNILA ZAHTEVAJTE V PRODAJALNAH MERKUR KRANJ MERKUR KRANJ ZA DAN ŽENA 8. MAREC Praktična darila za dan žena 8. marec -izberite v blagovnici TINA Kranj in v ostalih naših prodajalnah v Kranju, Tržiču, Bledu, Jesenicah, Škofji Loki, Gorenji vasi in Žireh. KRANJ veleblagovnica globus Kranj — kozmetika, ure \ usnjena galanterija — izdelki iz zlata in srebra — perilo lično aranžiranje za plačilo Iskrene čestitke za dan žena 8. marec Kokra Globus Kranj VELEBLAGOVNICA KRANJ O LAS 8. STRAN ČESTITAMO OB DNEVU ZENA BERCIC-CETINSKI KRZNARSTVO Kranj, Maistrov trg 2 čestita ženam za praznik 8. marec Iz prinesenega materiala izdelujemo plašče, jakne, ovratnike in kape ter druge izdelke po ugodnih cenah. Se priporočamo! DOM POO HAMNO DOM POD PLANINO -TREBIJA Francka in Slavko Krek Vabimo vas, da nas obiščete in ob dobri kapljici in domači hrani preživite dan žena. Vsaka žena dobi spominsko darilce. . Vsem ženam iskrene čestitke. MODA Trgovsko podjetje Kranj Čestitamo delovnim ženam za 8. MAREC - DAN ŽENA Kupujte darila v vseh poslovalnicah ELITA v Kranju, Škofji Loki, Jesenicah in Kamniku. Naše prodajalke vam svetujejo in kupljeno blago aranžirajo v darilne zavitke. EXPRES KEMIČNA ČISTILNICA »LILI« MARGARIT MARIJA Kranj, Cankarjeva 16 tel.: 24-583 Čestita cenjenim strankam za praznik žena — 8. marec. f \ krznarstvo Lzavranovč Kranj, Jenkova 4 Čestitam ženam za praznik — 8. marec OBRTNA ZADRUGA za prevozne in strojnogradbene storitve PREVOZNIK GORENJSKE p. o. NAKLO 198 Po sklepu zadružnega sveta objavlja prosta dela in naloge FINANČNEGA KNJIGOVODJE Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da imajo srednješolsko izobrazbo ekonomski smeri, — 3 leta delovnih izkušenj Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s poskusno dobo 3 mesecev. Kandidati naj pošljejo svoj? prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni po objavi na naslov: Obrtna zadruga Prevoznik Gorenjske, Naklo 198,-64202 Naklo. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po izbiri. BLED HTP BLED TOZD HOTEL KRIM BLED Delavski svet TOZD razpisuje prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA -DIREKTORJA TOZD Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom izpolnjevati še naslednje: - visoka ali višja izobrazba ekonomske ali pravne smeri, - najmanj 5 let prakse na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu,. - da aktivno obvlada dva od naslednjih tujih jezikov (angleški, nemški, francoski, italijanski) - da predloži program razvoja TOZD za naslednje mandatno obdobje (4 leta), - da ima moralno politične kvalitete in pravilen odnos do samoupravljanja. Delavec bo imenovan za 4 leta. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo vl5 dneh po objavi na naslov: HTP Bled, TOZD Hotel Krim Bled, Ljubljanska 7, z oznako »za razpisno komisijo«. O rezultatih razpisa bodo kandidati obveščeni v 10 dneh po sprejetem sklepu o izbiri. .Jlj ■1 i. t t-J. Veletrgovina špeceriua kZ3| ©©©© gostišče RIKLI BLED vabi na prijetno praznovanje dneva žena — aranžiramo posebne sobe, — nudimo pestro izbiro pijač in jedi po naročilu. Rezervacije sprejema gostišče Rikli Bled, vsak dan, razen četrtka, tel.: 77-458. Vsem ženam iskrene čestitke! CVETLIČARNA ANI KOS (kiosk na kranjskem pokopališču) Ob 8. marcu, dnevu žena, vam nudimo lepo izbiro rezanega cvetja. S konkurenčnimi cenami se priporočamo za obisk! Vsem ženam želimo prijetno praznovanje! KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE KRANJ Ob dnevu žena vam nudimo bogato izbiro najrazličnejših daril in darilnih aranžmajev. Obiščite nas in izberite darilo v eni od naših cvetličarn: Zlato polje Rožmarin Planina Stražišče Vsem ženam želimo prijetno praznovanje. OSNOVNA ŠOLA Dr. JANEZA MENCINGERJA Bohinjska Bistrica Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge RAČUNOVODJE za nedoločen čas, s polnim delovnim časom Pogoji: — višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri, — najmanj 3 leta delovnih izkušenj samostojnega dela v računovodstvu. Rok prijave je 8 dni po objavi razpisa. KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE JLA 2 TOZD Kmetijstvo Kranj oglaša na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge DELAVCA BREZ POKLICA za opravljanje del v vrtnarstvu Prijave sprejema Splošno kadrovski sektor KŽK Gorenjske, Kranj, JLA 2, v 8 dneh po objavi. Čestita delovnim ženam ob njihovem prazniku. Obenem vas obvešča, da je lokal izjemoma odprt tudi ta ponedeljek in torek. Vabljeni! Mira in Martin Turk Vabimo vas, da nas obiščete in pri nas proslavite praznik dneva žena. Postrežem boste z domačo hrano in pijačo. Vsem ženam čestitamo za njihov praznik RUDNIK URANA - ŽIROVSKI VRH v ustanavljanju Gorenja vas — TODRAZ Komisija za delovna razmerja vabi k sodelovanju nove sodelav ce za opravljanje prostih del in nalog za nedoločen čas s polnim 1 delovnim časom: 1. DIPL. ING. RUDARSTVA (2 delavca) za dela pomočnika tehničnega vodje jame in vodenje pripre- 2 ANALITIKA ZA FIZIKALNO-KEMIJSKE METODE 3. KOMERCIALNA DELA pri nabavi domače in tuje opreme 4. TEHNIKA PRIPRAVE DELA _ in NADZOR JAMSKIH DELOVIŠC (2 delavca) 5. VZDRŽEVANJE ELEKTROHIDRAVLlCNIH VRTALNIH GARNITUR (2 delavca) H PREVOZ DEIJVVCEV — voznik avtobusa 7. RAZNA RUDARSKA DELA - KV RUDARJI (20 delavcev) Pogoji: pod 1. dipl. ing. rudarstva, — strokovni izpit (ZOR), — do 5 let delovnih izkušenj pod 2. - visoka ali višja izobrazba kemijske ali fizikalne smeri, — znanje tujega jezika, — do 2 leti delovnih izkušenj, pod 3. - višja izobrazba ekonomsko-komercialne ali tehnične smert, — zaželjeno znanje tujega jezika in pogoji za opravljanje de. v 7T — do 5 let delovnih izkušenj s področja objavljenih del pod 4. - srednja izobrazba rudarske smeri - rudarski tehnik ah nadzornik, — strokovni izpit (ZOR), — do 5 let delovnih izkušenj pod 5. - KV avtomehanik ali strojni ključavničar, — do 5 let delovnih izkušenj pod 6. — KV avtomehanik, — vozniški izpit I) kategorije, — do 2 leti delovnih izkušenj pod 7. — KV rudar, . „ — vozniški izpit B oziroma C kategorije, — do 5 let delovnih izkušenj Stalno ali občasno jamsko delo na delih pod točko 14 5. in 7. Izmensko delo (tri izmene) na delih poa točko 4., 5. m i. Deljen delovni čas na delih pod točko o. , , Limlu ntnešno opravljen zdravniški pne Za vsa objavljena dela se zahteva uspesnu y gled pred zaposlitvijo. v Gorenji vasi (predvidoma Možnost rešitve stanovanjskega vprašanja konec leta 1983). Anurimi delovnimi pogoji. Prijavite se v Nudi se vam zanimivo delo z dobrim! delo ^ z opisom ^ roku 15 dni od objavo. Prijavi priložite kim" , ievanju pogojev, sedanjih delovnih i/.kušenj in dokazila o izp j Prijavljeni kandidati bodo po zaključku objavnega roka vabljeni na razgovor. O izbiri bodo prijavljeni kandidati obveščeni v roku 30 m. _—< *f> ' »'>—- PETEK. 4. MARCA 1983 ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI 9. STRAN OLA8 specimo narastek Marsikatera gospodinja kar pozablja na narastek. Pa ga zlahka pripravimo in družina ga je navadno vedno vesela, pa naj bo sladek ali slan. Pa nekaj na splošno o narastkih Narastke pripravljamo iz slane in sladke zmesi. Za slane uporabljamo meso, drobovino, zelenjavo in podobno, poleg jajc, moke, drobtin, riža ali zdroba, maščobe in včasih še kakšnega rahljalnega sredstva. Za sladke pa vzamemo namesto mesa, zelenjave in podobnega kakao, čokolado, mandeljne, orehe, lešnike, rozine, sadje in podobno. Sol nadomestimo s sladkorjem, drugi dodatki so pa isti kot pri slanih. Narastki morajo biti rahli. Pečemo jih v posebnih skledah iz zelo močnega proti vročini odpornega porcelana, jen-skega stekla ali kamenine. V njih jih tudi damo na mizo. Če nimamo sklede za narastke, vzamemo lahko tudi navadno kozico. Posodo moramo dobro namazati z maščobo in potresti z moko ali z drobtinami. Pri slanih narastkih potresemo včasih posodo še s sesekljano čebulo. Sneg mora biti trd. Primešamo ga takoj. Pripravljena narastkova zmes ne sme stati, da ne upade. Denemo jo takoj v pečico; ko je pečena, pa jo damo takoj na mizo, zato moramo preračunati, kdaj bomo narastek potrebovali. Zmes naj sega v posodi za pečenje le do treh četrin, ker pri peki naraste, f eci-ca naj bo sredje topla. Ako je zgornja vročina prehuda, pokrijemo narastek s papirjem, da preveč ne porjavi; ce pa je pečica prevroča spodaj, podložimo žično mrežico. , Narastki so večinoma lahko prebavljivi. bogati z redilnimi snovmi in so zato priporočljivi za bolnike in otroKe (posebno iz riža, zdroba, ovsenih ko- smičev itd.). Ker so različni, lahko z njimi hrano zelo spreminjamo. Rižev narastek Potrebujemo: 3/41 mleka, 15dkg riža, sol; 12 dkg surovega masla, 3 rumenjake, 10—15dkg sladkorja, limonino lupino, sneg iz 3 beljakov; 1/2 kg jabolk, 4 dkg marmelade, 3 dkg mandeljnov, 4 dkg sladkorja, moščobo in drob-tine za model. Riž skuhamo na pol v osoljenem mleku. Umešamo maslo s sladkorjem, mu dodamo rumenjake, sesekljane limonine lupine, ohlajen riž in na koncu rahlo umešamo v vse to še sneg. Dno pomaščene in z drobtinami potresene kozice obložimo z oiupljenimi, na listke zrezanimi jabolki Na to denemo re-ževo zmes in jo pečemo v pečici približno 1/2 ure. Nato namažemo površino riža z marmelado in potresemo z debelo sesekljanimi orehi, mandeljni ali lešniki. Narastek denemo ponovno v pečico za kakih 10 minut Preden ga serviramo, ga potresemo s sladkorjem. Rižev narastek s skuto Potrebujemo: 25 dkg riža, 1 1 mleka, sol; 10 dkg margarine, 1/2 kg skute, 3 rumenjake, 12 dkg sladkorja, zavitek vanilina, limonino lupinico,sneg iz beljakov; 2 dkg drobtin, 2 dkg surovega masla. V slanem mleku skuhamo riž, a ne premehko. Posebej umešamo margarino,ji dodamo postopoma rumenjake in sladkor in še mešamo. Nazadnje dodamo še pretlačeno skuto, vanilin in sesekljano limonino lupinico; vse to dodamo rižu, prav nazadnje- pa mu primešamo še sneg. Posodo za pečenje namažemo s surovim maslom, potresemo z drobtinicami, denemo vanjo pripravljeno zmes in pečemo tričetrt ure. Zdrobov narastek Potrebujemo: 1/2 1 mleka, malo soli, 18 dkg zdroba, 10 dkg surovega masla. 8 dkg sladkorja, 5 rumenjakov, limonino lupino, sneg iz beljakov, 1/4 1 mali-novca; olje in drobtine za model: mali-nov sok. Zdrob denemo v vrelo, osoljeno mleko in ga gostljato skuhamo. Maslo in sladkor penasto umešamo, dodamo rumenjake, sesekljano limonino iupino ter ohlajen kuhan zdrob; h koncu rahlo primešamo še sneg. Zmes denemo v pomaščeno, z drobtinami potreseno kozico in pečemo 3/4 ure v pečici. K na-rastku serviramo topel malinov sok. Narastek iz ovsenih kosmičev Potrebujemo: 1/2 1 mleka ali vode, 1/4 1 ovsenih kosmičev, sol; 4 rumenjake, 15 dkg sladkorja, vanilin sladkor, 4 beljake; maslo in drobffne za posodo, 1/4 kg češenj ali drugega sadja; sladkor za potresanje. Mleko ali vodo osolimo in denemo zavret; nato zakuhamo kosmiče in jih mešamo tako dolgo, da se zgoste. Posebej umešamo rumenjake s sladkorjem in vaniljnim sladkorjem. Ko rumenjaki lepo narastejo, jim primešamo kuhane, ohlajene kosmiče in trd sneg iz beljakov. Polovico zmesi denemo v namazan in z drobtinami potresen model za narastke ali v kozico, obložimo s češnjami, krhlji breskev, zdajle pozimi pa s krhlji jabolk, pokrijemo z drugo polovico zmesi in spečemo v pečici. Pečen narastek potresemo pred serviranjem s sladkorjem. Narastek napravimo lahko tudi brez sadja in ga serviramo v tem primeru z razredčenim mali-novcem. * Narastek iz rezancev z orehi Testo: 30 dkg moke, 2 jajci, sol, voda; 1 1 mleka, 7 dkg surovega masla ali margarine, 3 rumenjaki, vaniljin sladkor; 10 dkg orehov, 4 dkg rozin, maščoba za pekač, sladkor za potresanje. Iz moke, jajc, vode in soli naredimo testo za rezance in jih zrežemo na tanko kakor za juho. Zakuhamo jih v vrelo mleko. Napol kuhane odcedimo in ohladimo. Posebej umešamo surovo maslo, rumenjake in sladkor. V to zmes zamešamo kuhane rezance, rozine, na debelo zrezane orehe in sneg. Vse skupaj denemo v dobro namazen pekač in pečemo pol ure. Pečeno potresemo s sladkorjem. M. Messegue: Narava ima vselej prav darovimorja Včasih ob petkih niso jedli mesa. Ta verski običaj ni bil od muh; prisilil je ljudi, da so vsaj enkrat na teden jedli ribe. Tega dne so dobile ribarnice nove pošiljke in prodajalci so imeli celo v majhnih, od morja precej oddaljenih mestih bogato izbiro. Danes lahko kupimo ribe vsak dan in povsod. Napredek pri prevozu in globoko zamrzovanje sta omogočila, da so vsi morski darovi, ribe, školjke in raki, dostopni vsakomur. Čeprav ribji dan ni več obvezen, bi morali ohraniti običaj in redno vsaj enkrat na teden imeti na jedilniku ribe. Morske ribe vsebujejo veliko joda in klora, sladkovodne ribe kalije, magnezija in fosforja, vse druge morske živali pa izredno veliko različnih vitaminov. Če jemo ostrige, hkrati z njimi zaužijemo tudi jod, ki je v morski vodi, in tako uravnotežimo svoj krvni obtok, telo pa dobi koristne prvine. Toda na žalost so naše reke in tudi že naša morja vedno bolj onesnažena. Zato je treba storiti vse, da jih ohranimo čiste ali spet očistimo. Če bi naša izčrpana zemlja nekega dne ne mogla več prehraniti vseh svojih otrok, bi naša morja še lahko nudila zaklade, ki jih ne smemo podcenjevati. moda ■y -j-snjeni velurje hit mode le-f J tošnje pomladi. Usnjeno krilo ali hlače, usnjena bluza in kot dodatek usnjena ruta, obdelana s kovinskimi neti. Pri Utoku v Kamniku in pri Industriji usnja na Vrhniki šivajo takšne stvari. Vsaj na sejmu mode v Ljubljani so jih pokazali in obljubljali, da jih bomo lahko kupili tudi doma... — Foto: F. Per-dan ta mesec na vrtu Marca nadaljujemo s setvami v gnojaku: paprika, jajčevec, paradižnik, por, drobnjak v zabojčke, čebulo za presajanje (Madeira), enoletna kuhinjska zelišča. V lepem vremenu zračimo gnojak. Previdno in postopno utrjujemo setve. Iz februarja-pikiramo prve setve. Pripravljamo tunele za solato. Na prosto sejemo čebulo, grah, bob, korenček; sadimo česen, šalotko in čebulček. Dognojujemo in okopavamo pre-zimljene sadeže, zlasti luk, srebrnjak in zimsko špinaeo ter solato. Očistimo. pognojimo in okopavamo jagode. Varčevanje V trgovini v naši družini V zadnjih mesecih vsepovsod slišimo, da moramo čimbolj varčevati. Ta misel je kmalu prodrla tudi v naso dru-žino. ... ^ Ko se je začelo govoriti o bencinskih bonih in s tem seveda o varčevanju z bencinom, je očka sprva samo nejevoljno zmajal z glavo. Ko pa so ga ukrepi tako rekoč postavili pred zid, se je življenj^ v nasi hiši zelo spremenilo. Do sedaj smo za vsako malenkost takoj hiteli v Radovljico ali pa se v bolj oddaljene trgovske centre, zdaj pa moramo zelo premisliti, kdaj bomo šli po opravkih. Tudi pot na delo se je ocku spremenila. Mora se prerivati po prenapolnjenih avtobusih. »Tako vsaj poznam več ljudi,« z grenkim nasmehom reče. Tudi povezava s sorodniki se je nekoliko okrnila. Vsakote-denska družinska srečanja smo sklenili omejiti. Tako se bomo pomenkovali o bolj zanimivih stvareh in mi zato ne bo več tako dolgčas na meni zoprnih srečanjih. Urša Kalan, 8. ar. ošn. šole Stane Žagar Upnica Zakaj medvedje prespe zimo Za rojstni dan je medvedek dve lepi smučki dobil. V medvedji trgovini si hlače, bundo in pancarje je kupil. Zdaj pa hajd na sneg! Ljudje so gledali začudeno, saj še nikoli niso videli medveda na smučah. Medved se je venomer pre-kuceval in padal, ker je bil preneroden. Sneg se mu je udira pod nogami. Saj ni čudno, bil je pretežak. Ves se je polomil. Žalosten in potrt se je vrnil v svoj brlog. Od takrat medvedje zimo raje prespe. Irena Klemenčič, osn. šola Peter Kavčič Škofja Loka Ženska pride v trgovino, pogleda na listek ter začne naštevati. . . »Kilogram limon, prosim.« »Žal nimamo.« »Zavitek sladkorja.« »Nimamo.« »Kilogram pšenične moke.« »žal je samo ržena.« »Poslušajte! Kaj pa vi sploh še imate?« „A kaj imamo,« zmedeno vpraša trgovka za pultom. »Pritožno knjigo!« Tatjana Pintar, 7. a r. osn.šole Cvetko Golar Skofja Loka Babičine navade Kot vsi otroci, imam tudi jaz dobro babico. Res mi ne pripoveduje pravljic, zato pa večkrat skupaj zapojeva. Vsak dan me mami zbudi za v šolo. Komaj se oblečeni, že vstane babica. Pripravi mi kruh in mleko, nato pa hiti pospravljati. Kuhinja je čista, pa ne mislite, da je to vse in se bo zdaj babica usedla. Kje pa! Odhiti v sobo, postelje posteljo in počisti, nato pa skoči še v kopalnico ali v dnevno sobo, da je vse v najlepšem redu. Joj, koliko je že ura! Skuhati je treba kosilo. Prinese vse potrebno in začne. Mmm, kako diši, ko stopim v kuhinjo. »Gotovo se kuha kaj dobrega. Tako sem lačna.« rečem in pogledam v lonce. Babica brž skoči v shrambo in mi odreže kos kruha. Ura je nekaj minut čez dve. Pridejo oči in mami ter sestra. Starša in babica popijejo kavo in spet se začne delo. Ko pospravimo, babica kaj polika ali pomije. Nato se včasih še pogovarjamo. Večer je. Začne se televizijski program. Babica ga gloda. Nato se odpravi spal. V prostih dneh z babico zju traj pojeva. Na Štajerskem ima brate in sestre in večkrat gre tja. Takrat jo zelfl pogrešam.'A ko pride domov, pove veliko zanimivega. Rada jo poslušam. Urša Terun, 5. a r. osn. šole heroja Grajzerja Tržič MAMA — Narisala Tatjana Pepovič, 4. b r. osnovne šole Simon Jenko Kranj Zimski sprehod Včeraj popoldne sem odšel čez zasneženi travnik v gozd. Takoj, ko sem zavil na pot, sem opazil sledove živali. Med številnimi stopinjami sem zagledal tudi večje sledove. Ker me je zanimalo, kam je odšla ta žival, sem se odpravil po njenih sledeh. Nekaj časa sem hodil in prišel do gozda. Sel sem naprej in v grmovju zagledal veliko perja. Ugotovil sem, da so sledi lisičje. Lisica je iz bližnje vasi odnesla kokos in jo v gozdu pojedla. Šel sem še naprej. Prišel sem do jase, na kateri so srne ' iskale hrano. Skril sem se v grmovje in za drevje. Ko sem stopil izza grmovja, so me srne opazile in odšle. Na poti domov sem srečal lovcu, ki je na saneh peljal ota-vo za lačne živali. Želim, da bi bilo veliko takih ljudi, ki bi v mrzlih in zasneženih zimah pomagali živalim. Stojan Kostanjevec, 5. a r. osn. šole J. in S. Mlakar Šenčur Obiskal nas je Miha Mate Tistega torka se nismo veselili samo zaradi tega, ker je bil to 8. februar, praznik naše kulture, ampak bolj zaradi prostega dne in obiska znanega mladinskega pisatelja Mihe Mate-ta. Ko smo zvedeli, da nas bo obiskal prav on in nam je to-varišica pobedala nekaj o njem in njegovih knjigah, se mije v mistih prikazal majhen možic Mihec — z gubami na čelu in s sivimi brčicami, ki s široko razprtimi očmi skozi okvire očal požira besedo za besedo. Toda, z majhno zamudo, zaradi snežnega meteža, je prišel visok, nasmejan »tovariš Miha« in takoj smo ugotovili, da pred nami ni dolgočasnega, učenih besed polnega možica. No, kmalu se je začeta proslava — običajna ceremenija recitacij, le da smo jih tokrat malo bolj popestrili z glasbo. A šele na koncu so se nam popolnoma odprla ušesa, ko nam je pisatelj prebral eno izmed svojih mladostnih dogodivščin v ribniškem narečju. Njegovi odgovori na naša vprašanja so bili prav tako hudomušni kakor njegove zgodbice. Zato nam je bilo kar malo žal, ko je odšel, saj je s seboj odnesel tudi kanček smeha in dobre voljei Tanja Ažman, 8. b r. osn. šole Matija Valjavec Preddvor MOJA MAMICA Moja mamica je bolna 2c štifiiivlj.>t vini, cele dolge dneve v postelji leži. K njej hodijo obiski, prihajajo od vsepovsod; eni govorijo o stiski, drugi polni so dobrot. Upam, da mamica kmalu bo ozdravela, saj brez nje je vedno polno dela. Andreja Potočnik, 5. b r. osn. šole bratov Žvan Gorje__ Prvi koraki Občinske konference SZDL gorenjskih občin Kraj, Tržič, Radovljica in Jesenice so že pred leti sprejele dogovore o sodelovanju s slovenskimi društvi na območju Stuttgarta v Zvezni republiki Nemčiji. Takšno povezovanje pomeni tesnejši stik z domovino in obenem krepi bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti ter utrjuje samozaščito. Na ta način občine lahko dejansko pomagajo društvom v tujini, da bi bilo njihovo delo še boljše. Sodelovanje naj bi se razširilo tudi na posamezne krajevne skupnosti, organizacije združenega dela, šole, vrtce, družbenopolitične organizacije in društva. Sodelovanje med občinsko konferenco SZDL Kranj in SKUD Triglav Stuttgart je že nekgij let zgled povezovanja. Njihove izkušnje bodo lahko vodilo SKUD Triglav Reutlingen in SŠKD Triglav Sindelfingen. Prvo je letos ponovno navezalo stike s Tržičem, drugo pa s Škofjo Loko. Na decembrskem srečanju društvenih delavcev iz tujine v Ljubljani je tekla beseda tudi o tej obliki povezovanja z domovino. Dosedanji rezultati potrjujejo, da je pot prava. Možnosti in področja sodelovanja so številna in dostikrat ne zahtevajo kakšne finančne oziroma materialne pomoči, ampak odprta vrata in posluh za težave našega delavca na začasnem delu v tujini ter njegovega društva. Posebno pomembni so taki stiki za naše najmlajše, za učence slovenskega dopolnilnega pouka. Vsak nov prijatelj, vrstnik v domovini je vez z rodno grudo, ki dostikrat ostane trajna. Prav zato iskreno upamo, da začeta prizadevanja ne bodo ostala pri prvih korakih in da bomo kmalu lahko poročali o skupnih akcijah. • Prilagam nekaj prispevkov otrok. Lep pozdrav! Mira Turk, učiteljica slov. dopolnilnega pouka Dragi prijatelji! Nismo se vam še predstavili in se zdaj prvič oglašamo. Živimo v tujini in obiskujemo slovenski dopolnilni pouk v Sindelfin-gnu. Zelo radi se pogovarjamo in učimo o naši domovini. Zadnjič smo prejeli pismo članov novinarskega krožka osnovne šole v Železnikih. Gotovo že težko čakajo naš odgovor. Napisali ga bomo skupaj s sošolci iz starejše skupine. Radi bi se spoznali s prijatelji iz Škofje Loke in šli skupaj z njimi na morje na otok Stenjak. Učenci slov. dop. pouka Sindelfingen Takih pisem smo še posebej veseli tudi v Glasovem uredništvu. Upamo, da bodo vaše želje naletele na odprta ušesa pri vrstnikih v domovini in da vam bodo stiki z njimi popestrili čas do vrnitve domov. Spisa, za katera je tokrat zmanjkalo prostora, bomo objavili prihodnjič, vabilo, da se še oglasite, pa trdno velja. Pred praznikom inženirskih enot naše armade Graditelji, ki znajo tudi rušiti Inženirske enote JLA naštva pionirske čete vrh^ Dan s pripadniki enote, ki 3 brigade — Sposobni pionir Prek sestavljivega mostu je moč prepeljati do 90 ton težke tovore Kdo ne pozna številnih podvigov partizanskih inženircev, s katerimi so v veliki meri prispevali h končni zmagi narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije nad okupatorjem? Včasih so pognali v zrak sovražnikovo skladišče orožja, drugič so zaminirali prometno pot, po kateri je s svojimi vozili prevažal do zob oborožene vojake, tretjič so postavili zasilen most in soborcem omogočili prehod prek deroče reke ... Nizali so junaštvo za junaštvom; vsa so dosegli s skromnimi materialnimi sredstvi, a z znatno mero neustrašno-sti in iznajdljivosti. Med največjimi junaštvi inženircev, ki se jih spominjamo iz narodnoosvobodilne borbe, je prav gotovo Neretva pri Jablanici. Tod je pionirska četa vrhovnega štaba v noči s 6. na 7. marec 1943. leta, zatem ko je podrla še zadnji most in tako razklenila sovražnikov obroč okrog partizanskih enot. na ukaz svojega vrhovnega poveljnika zgradila nov prehod prek reke. Prek njega je prešel vrhovni štab z glavnimi močmi operativne skupine jugoslovanske narodnoosvobodilne vojske pa s štiri tisoč ranjenci in tifusarji. V spomin na to veliko zmago slavijo 7. marca svoj praznik pripadniki inženirskih enot naše armade, ki imajo veliko zaslug tudi za povojno izgradnjo naše domovine. S sodelovanjem pri izgradnji raznih infrastrukturnih objektov je inženir-stvo v preteklosti znatno pripomoglo k zagotavljanju ugodnih razmer za učinkovito varstvo oboroženih sil pa prebivalstva in materialnih dobrin, hitre premike in manevre enot, učinkovitejše in stalno oskrbovanje ter uspešnejše delovanje naših oboroženih sil v primeru napada. Obenem so si inženirske enote pridobile bogate praktične izkušnje in razširile svoja ŽIROVCI ZBIRAJO PRIČEVANJA O NJIHOVI ZGODOVINI Kvalitete preteklosti za humanejše življenje Žirovski občasnik, časopis za kulturna in družboslovna vprašanja na Žirovskem, ki ga pripravlja in izdajata literarna sekcija DPD Svoboda in krajevna konferenca SZDL ob denarni podpori krajevne skupnosti Žiri, je s svojo kvalitetno in zanimivo vsebino daleč presegel krajevne okvire in vzbudil zanimanje tudi v širši slovenski javnosti. Med drugim je v Občasni-ku posebno mesto namenjeno do-moznanstvu, objavi dokumentov o razvoju Žirovskega, kronik krajevnih zanimivosti, skratka, zapisom zgodovine domačih krajev. »V Žireh je bilo to področje dolgo zanemarjeno, zato smo se pri Ob-časniku odločili za spodbujanje zbiranja zgodovinskega gradiva, pričevanj in drugih dokumentov, da bi s tem dopolnili delo Muzejskega društva, ki se ukvarja predvsem z zbiranjem predmetov. Na podlagi zbranih dokumentov bi lahko kasneje s celovito obravnavo predstavili našo kulturno in zgodovinsko dediščino, »pravi urednik Občasnika, profesor filozofije Miha Naglič, ki je pri krajevni skupnosti zaposlen kot organizator kulturne dejavnosti.« Pobuda je naletela na velik odmev. Našli smo lepo število starih kronik in drugih zapisanih virov, za katere se je menilo, da so zgoreli, ko so med vojno požigali šolski, farovški in sokolski arhiv. Že tedaj so namreč nekateri znali oceniti njihovo vrednost in so jih odnesli domov. Sedaj skušamo pritegniti Žirovce, ki so strokovnjaki na tem področju in živijo drugod, ter študente, da bi v svojih diplomskih in seminarskih nalogah obdelali zbrano dokumentacijo. Tako so se nam odzvali slavistka in etnologinja Marija Stanoni-kova, dr. Ivan Sedej, ki je umetnostni zgodovinar in etnolog, socia-log dr. Zdravko Mlinar, Janko Mro-vlje, ki zbira pričevanja o NOB in še nekateri drugi. Letos boste Žirovci proslavili 40-letnico osvoboditve in ustanovitve prvega narodnoosvobodilnega odbora na Gorenjskem. »Jeseni bomo izdali posebno številko Občasnika, ki bo v celoti posvečena temu jubileju. Nekdanji borci, aktivisti in terenski delavci bodo pisali spomine. Gre za to, da ohranimo pričevanja, potem pa se bo že našel kdo, ki jih bo strokovno obdelal. Vendar je o NOB že marsikaj zapisanega. Veliko manj je znanega o starejši zgodovini. »Lotili se bodo tudi zbiranja gradiva o starejših obdobjih in iz prvih povojnih let, ki že postajajo zgodovina. Srednjeveško zgodovino loškega gospostva je zelo dobro obdelal dr. Pavle Blaznik. Od leta 1804, ko je bilo ukinjeno loško gospostvo, pa vse do druge svetovne vojne pa zija velika luknja. Če bomo hoteli osvetliti to obdobje, se bo treba zagrebsti v najrazličnejše arhive. Za obdobje med obema vojnama so še živa pričevanja. Ko bo zbrano gradivo obdelano, bomo lahko izdali zbornik. Vendar ne gre le za objavo? »Objavljanje zgodovinskih pričevanj in zgodovine ni le samo sebi namen, čeprav že tudi to nekaj pomeni. Glavni cilj je izboljšanje odnosa do kulturne dediščine, kar je še posebno pomembno sedaj, ko smo se lotili obnove in prenove starih vaških in mestnih jeder. Širše gledano gre za problem varovanja kulturne krajine, za varstvo naravnega okolja in prostora, v katerem živimo. V vsem povojnem obdobju je bila gradnja v Žireh zelo nenačrtna, zato sedaj zgodovinarji in muzealci sodelujemo v pripravljanju novega urbanističnega načrta, ker je nujno potrebno varovati kulturno krajino. Pri tem ne gre za nikakršno nostalgično zazrtost v preteklost, temveč za to, da ohranimo kvaliteto iz preteklosti in damo tudi današnjemu življenju večjo kvaliteto in humanost. Pokrajina ne more biti le domena arhitektov, gradbenikov in komu-nalcev, temveč je njen videz in urejenost predvsem kulturno vprašanje.« Kakšna bo vsebina 5. številke občasnika, ki bo v kratkem izšla ? »Tri področja so zajeta: aktualni dogodki v Žireh, literarni in zgodovinski prispevki. V zgodovinskem delu bodo tokrat objavljeni dokumenti iz srednjega veka, ki jih je zbral dr. Franc Kos in nosijo naslov Doneski k zgodovini Zirov v srednjem veku, odlomek iz kronike Ivana Potočnika z Dobračeve z naslovom Spomin na 1. svetovno vojno v Žireh in zapis Janka Mro-vljeta o ustanovitvi Poljanske čete in deležu Žirovcev v njej. V osrednjem literarnem delu je rekonstruiran besedni dvoboj v letih pred 1. svetovno vojno med kmečkim socialistom Valentinom Poljanškom in tedanjim žirovskim kaplanom in pisateljem Pavlom Perkbm. Tedaj je bilo v Žireh izredno živahno — zidali so sokolski dom in novo cerkev. Žirovci so bili razdeljeni v dve fronti in polemika je bila izraz teh nasprotij. V aktualnem delu bo obdelan problem varstva kulturne dediščine, ki je zastavljen tako, da se bo razprava nadaljevala še v naslednjih številkah. Obdelani bodo problem varstva kmetijskih zemljišč, vodni režim na Žirovskem v zvezi s predvideno regulacijo Sore in na še nekatera vprašanja z zvezi s stavbno dediščino Žirov ter nekaj gradiv o novem urbanističnem načrtu Žirov, ki ga pripravlja projektivni center iz Idrije. V naslednjih številkah bomo objavili študijo prenove starih vaških jeder oziroma starih Žirov in varstva gozdov, problematiko novega centra Žirov, novih stanovanjskih sosesk in humanizacije sodobnega bivalnega okolja. L. Bogataj IZBRANI DOPISI VALENTINA POLJANSKA 1882-1968 Nabral Miha Naglič Iz Žirov .Slovenec« sicer tarna v svoji 89. št. v dopisu > Dobračevega, da je na Žirovskem velika Zmešnjava - ker so celo veljavni posestniki socialni demokratje! Za delavce s-e mcumc> da ti če so zavedni, morajo biti socialni de mokrot ie - ali posestniku to je nekaj drugega! Na bodite potoki že ni, vi liberalci pa tudi, n klerikalci! Socializem gre zmagoslavno povsod! Tudi kmet bo slejkoprej socialni demokrat Socialni demokratje so edina odkritosrčna stranka - kandidata te stranke bomo ro-,iW Žirovski župan se piše Anton Kopač - Z -rova bomo rohl, pa: sodri,ga Josipa Kopača u Trsta, pa če je komu všeč ah ne! (Naprej, 4. Z.-1007) Iz Dobračeve Razume se, da je tudi med nami še večina starih nazorov, kterim se zdijo razmere nes-premenjive, misleč, da bo za vse večne čase tako ostalo, kot je danes. Zlasti ženske prvačijo v tem oziru. Temu se ni prav čuditi; vzgoja jih privede do tega, doma se vzgajajo po srednjeveškem pravilu: moli in delaj; šola jim tudi ne da kaj posebnega, v cerkvi pa duhovniki na-pravljajo ženstvo fanatično. Tako dobivamo ženstvo, ki misli in je prepričano, da življenje ni druzega kakor priprava na smrt. ., Ženske uplivajo na moške; otroke vzgajajo v istem duhu in one so sploh največja zaslomba nazad-njaštva in duševni konservativnosti. (Notranjec, letnik II 1906) Iz Žirov Dne 29. marca srno imeli tukaj protestni shod proti uvažanju živine iz inozemstva, osobito iz Srbije. Shoda se je udeležila večina naših kmetov, kateri so bili vsi navdušeni za to, da bi se uvoz tuje živine preprečil. Govorilo je več kmetov, ki so poudarjali, kako pogubono-sno bi to ti a nas vplivalo, ako se dovoli, da se meje odpro in se živina prosto uvaža. Kajpak bi s tem propadal kmečki stan. Reklo se je, pravi in resnični napredek je vendarle to. ako se potrebnega blaga več in bolje pridela, potem bo šlo vse drugo. (Notranjec. 11/4-1908) Pri nas zidamo dre svetišči ob enem. Ljudje starih nazorov zidajo župno cerkev, »mladi« gradimo »Sokolski dom«. Tako se bo ob jednom zadostilo čustvom starih in mladih. O potrebi »Sokolskegct doma«, ki bo precej obse žna in prostorna stavba, smo prepričani vsi napredni Žirovci. (Notranjec. 9/5-1908) 20. septembra je bil tukaj škof Jeglič; govoril je v cerkvi jako vneto, pobijal moderno svetovno naziranje in »Svobodno misel«, par zvezkov »Sv. misli« je imel celo na leci pri sebi. Tudi Sokole je prijemal. No, odvrnil ni nobenega. Njegovih pristašev pa ni bila potreba jako prepričevati. Rekel je, da bi prišel, če bo treba, tudi v »Sokolski dom« se pogovarjat m srčno nas bo veselilo, ako pride, se bomo kaj temeljitega pomenili. (Notranjec, 26/8—1908) Predavanje o alkoholizmu dne 18. oktobra je dobro uspelo. Gosp. prof. dr. Bevk je snov predavanja »o alkoholizmu in njega pogubo-nosnemu vplivu« zares mojstrsko obdelal. Razložil je popolngma jasno lastnosti alkohola zunaj, njega barvo, okus, gorenje, kakor lastnost, da vsrkava vlago, ter zamori v sebi vsako življenje ter onemogočuje trohnobo in gnitje tvarin, ki so v njem. Razložil je dalje natanko kako vpliva požirek alkohola v ustih, požiralniku in želodcu ter dalje v žilicah in mišicah. Dokazal je popolnoma jasno, da alkohol ne le, da nima nikake hranilne vrednosti, da na noben način ne vpliva ugodno na človeški organizem. ampak ravno nasprotno: njegov upliv je skozi in skozi škodljiv. (Notamjec, 24/10-1908) Valentin l'oljanšek je bil napreden kmet, po domače M od rjav s Sela. poslanec ljubljanske oblastne skupštine, i.voljen na listi JDS leta 1927. Od let pred prvo svetovno vojno pa vse do druge svetovne vojne je veliko doptso val v napreden slovenski tisk. I brali smo le nekaj odlomkov i: rupisov zgodnejših let, ki jih je za Žirovski občasnik izbral m obdelal Miha Naglič. (L. B.) ■m* ^smmmmf m&t Še malo in most bo strokovna znanja. S st na terenu in nuđenjem družbenopolitičnim skupnost L^ ženirci vedno najbolje ljudski značaj naše armade £ bratstvo in enotnost med rodi in narodnostmi. Vse tosc; osnovne naloge še danes. Enota za zgled Pred letošnjim praznikom 3 , cev smo obiskali enoto, ki o" -tradicije slavne 1. inženirske 5 j 7. korpusa narodnoosvobodibt ? Jugoslavije. Njen vojaški koia ^ ponosen na dosežke prednik* ^ so obenem tudi zaveza za * ^ gojitev teh izročil. Da se k' ^ dobro zaveda, najbolj potrjuj«? ženi rezultati dela v preteki njih pet let je bila enota »s J pored najboljša v ljubljanske« J dnem območju, nagradili so ^ brno plaketo JLA in jo odlik:*5 a dom za vojaške zasluge z zlat* skoraj vsako leto pa jo pd>< ^ mandant armadnega območja £ je treba k temu dodati šre« ^ hvale in priznanja družbeco? ^ skupnosti za pomoč pri L nih objektov. • Za noben drug rod vois*l| tolikšni meri kot za inženirji čilna prednost, da lahko ob šivanju svojih namenskih nt^r sablja ljudi za delo in usm' družbene vrednosti. Tako se ^ ki vam jo danes predstavljaš*'t^' lani izšolali prek 80 uprav!*f gradbenih strojih, 50 voznih] ljudi za druge specialnosti. V< jakov odide po odslužitvi » roka na delo po gradbiščih* v svetu. »Pred nedavnim nam j1 J pozdrave z gradbišča v Ir*^ poveduje starešina Sava »naš nekdanji vojak Slavofj stić in s" nam zah valjqje dobljeno znanje v enoti. '' lahko upravlja težak di enem pa obljublja, da b« z drugimi kolegi inženir« * delavec in tovariš.« Če bi hoteli spoznati pl enote k izgradnji domovine." * obiti vso Slovenijo. Njeno mnoge ceste — tudi od Pokljuke - mostovi, vocc drugi življenjsko pomembni Ob tem, ko je enota s svejis darovala ljudstvu v jcađnj* letih prek 400 milijonov di»K* vojaški kolektiv izgrajeval fc * sobil za vojskovanje, saj inif i polnjujejo del vojaških v miru. Zaradi uspešnejšega vanja načrtovanih ciljev na^ vso pozornost moralno poliatv nosti kolektiva, ki jo razvij*.* vseh oblik aktivnosti v enou ^ vanja z okoljem ob izvajanj- * vključevanja v kulturno* in Življenje ob prostem času. Govore starešine in vojaki Med kratkim bivanjem v moč spoznati vsega, kar znajo -1 rejo njeni pripadniki. Infcfl^ | ojak mora dobro *po*niW ga upravlja ?? zato razkazali sodobne učne ^^ete, kjer se — kot so nas poučili pionirji seznanjajo z uporabo eksplozivnih sredstev, upravni gradbenih strojev pridobivajo motoroznanstva in graditelji zvedo vse o teh objektih. Po-so nas tudi na vadišča, kjer so predstavili praktično delo z opremiti stroji, ki so v glavnem delo proizvajalcev. Ob prikazu ^ dejavnosti so nas prepričali, da fc^edvsem sposobni graditelji, ven-*najo, če je potrebno, tudi rušiti. [/^Še vtise so dopolnile besede in vojakov, ki so podrobneje Jr^li svoje delo in življenje v enoti. [5 je med drugim povedal starešina Jf^ Radič, zadolžen za pouk s posvečajo veliko skrbi uče-[ ^a delo z novimi napravami, da bi fcj^ko kar najbolje izkoriščali. Starša Mile Krstić iz mostovne enote jj^glasil, da se njihovo delo zdi vo-kljub zahtevnosti zanimivo; D* so zelo ponosni, saj je njihovo Namenjeno prebivalstvu za vsakdo uporabo. Ob tem je prav tako Jj^tnbno, so ocenili tudi drugi j^Šine, da dela opravijo brez večjih E^db in z njimi prispevajo svoj [S k varčevanju. g) Safudina Šehoviča, ki smo ga j^li med pionirji, smo zvedeli, da se gradbeni tehnik naučil marsi-t Hovega, posebno o eksplozivih; k.fe*ičakuje, mu bo tudi usposoblje-J iz armade prišla prav pri l^em delu. Njegov kolega Ljubiša ih^vić nam je zaupal, da je pri krškem delu pomembno uvajanje, fe^je pa ne gre brez nenehne pazlji-Kot je menil Trajče Kmetovih je pouk v strojnem inženirstvu fc? od pionirskega; kdor dobro pozna fj^ristiko, mu je ob pomoči starešin obvladati tudi praktično ravna-L s stroji. Džordže Maravič iz |S^>vne enote je pojasnil, da so EJJ* napornim nalogam najraje na delo jim gre dobro od rok, saj (JJo izpolnujejo navodila izkušenih r^Sin. Da se marljivost tudi lzpla-L^a je potrdil Nenad Navarm, i^&ga je zaradi uspeha pri pouku S^lu kolektiv izbral za primernega F^; kot je dodal, je 15 nagradnih ^nj veliko priznanje, vendar za-^ za uspeh pripisuje tudi svojim KAJUHOVNAGRAJENEC LOJZE ŽABKAR Duhovnik, borec, pesnik Kroparski župnik LOJZE ŽABKAR. Črnomaljski rdeči kaplan. Njegovo ime je postalo pojem med belokranjskimi partizani. Na črnem talarju se blešči partizanska spomenica. Danes Kajuhov nagrajenec za zbirko partizanskih pesmi BREVIR MOJ V TRAVI. Pesmi, ki so preprosto lepe, človeško tople, ki nočejo biti več, kot so, ki ne poznajo prepada med vero in nevero. ^jjse&to in slike: ^ tojanSaje iščete,« je kroparska 2?fiica prijazno pokazala pot do župnišča na hribu. Oči so ji žarele. Radi ga imajo, se mi je utrnilo. Lojze Zabkar naredi globok vtis. Ne da bi to hotel. Človek je, ki ga imaš takoj preprosto rad. Toplo Človeški, iskreno dober. Življenje mu je naložilo že sedmi križ na rame, radoživosti mu ni vzelo. Kot bister potoček mu teče beseda. Zajten šop pisem je dobil, odkar se je njegova pesniška zbirka pojavila na knjižnih policah. Pisma, ki so jih napisali prijatelji. Mednje se mešajo časopisni izrezki in uradne čestitke. »Potrdilo nedolžnosti«, je o Zabkarievi pesniški zbirki napisal Bojan Stih, »še en dokaz, kako je bil vojni čas osvobodilnega boja v svojem nacionalnem in človeškem jedru - kulturno dejanje.« Zabkarjeva pesniška zbirka je hitro pošla. Veliko lično oblikovanih knjižic je šlo v Belo krajino. ko so brali Ljudje so jokali, njegove pesmi. Vsaka Zabkarjeva pesem ima rojstni list. Pod vsako je zapisal kraj in čas rojstva. Bela krajina od leta 1941 do 1945. Partizanska vojna leta. .Lojze Zabkar - tedaj so mu rekli Jože - se je rodil leta 1910 v revni kmečki družini. Deset otrok je bilo, štirje so umrli še čisto majhni. V majhnem zaselku na Mikotah, blizu Rake pri Krškem. Revno je bilo tedaj življenje, revno posebej za družino s kopico otrok. V petem razredu so ga hoteli imeti za pastirja na bližnji veliki kmetiji. Uprl se je. Kdo ve, kako bi se sicer zasukalo njegovo življenje. Poleti 1921 se je enajstletni fantič z mamo vračal z nedeljskega obiska pri Božičevih in neznansko srečen ponavljal: »Študent bom, študent bom!« Božičev Polde je tedaj za gospoda študiral v Ljubljani in mali Jožek je bil navdušen. Raški kaplan mu je stisnil desetico za prvi svinčnik na gimnaziji. Za revnega fanta je bilo dijaško življenje trdo, v sedmi in osmi gimnaziji se je preživljal že sam. Kam po končani gimnaziji? Hotel je postati slavist. Za to ga je nagovarjala osmošolska ljubezen. Tako so ga prepričevali prijatelji, ki so začutili literarni dar v njegovih prvih pesmih in črticah. Imeli so celo svoje glasilo Žar. Zal mu je danes, da so se njegovi prvenci porazgubili, da jih ne more najti. Toda odločil se je drugače. Študiral je teologijo in filozofijo na univerzi v Innsbrucku, diplomiral na ljubljanski teologiji, leta 1936 je bil posvečen v mašnika. Kot krščanski socialist je med študijem deloval v različnih društvih, že tedaj prišel v stik z Borisom Kidričem, med okupacijo je takoj našel stik z Osvobodilno fronto. Od leta 1938 je bil ravnatelj Vajeniškega doma v Ljubljani, gojencem je duhovno in organizacijsko pomagal, da so našli pot v partizane. Obdolžen zavajanja v komunizem je izgubil službo. Oktobra 1941 je zložil svoje knjige in stvari v kovček in odšel za kaplana v Črnomelj in po italijanski kapitulaciji nasledil župnika, ki je odšel z Italijani. Bela krajina. Črnomelj. Partizanska vojna leta. Prijelo se ga je ime rdeči kaplan, postal je pojem med belokranjskimi partizani. Ljudje so ga imeli radi, pomagal je v najtežjih trenutkih. »Naši fantje,« pravi »partizani so bili, ne zaradi pohlepa po oblasti, borili so se za našo zemljo, za našo svobodo, za našo stvar. Bili smo boj za svobodo, kako bomo vladali, to se bomo dogovorili pozneje.« Vse je imel enako rad, nikoli ni spraševal, kaj je kdo. Duhovnikova beseda je tedaj veliko veljala. Ce je rekel ljudem, dajte fantom jesti, so raje dali. Zbirali so hrano, obleko, zdravila za partizansko vojsko. Obiskoval je ranjene, umirajoče borce, spodbujal žive, pokopaval mrtve in zavezoval ljubeče pri partizanskih porokah. Otroke je učil ljubezni do domovine in privrženosti osvobodilnemu boju. Njegova mati in oče, sestre in bratje so se pred nemškim izseljevanjem napotili v partizane. Vseskozi Je pisal dnevnik, vse od leta 1936. Se danes. Zvečer sede k svojemu dnevniku in mu zaupa najgloblja doživetja. Rojevale so se partizanske pesmi. Vsaka z rojstnim listom. Belokranjski kraji sredi vojne vihre. »Karabinko mi denite na grob«, »Bolničarka Tanja«, »Srečna je danes brigada«, »Borcu piše mati pismo« . .. lahko pove-— pa kakor pride vanje M Hi MBBR Toplo človeške pesmi, preproste lepe, iskrene in občutene. Lirika, ki se ne sili med penate. Pesmi, ki želijo biti takšne, kot so. Versko iskrene in nevsiljive, ne poznajo prepada med vero in nevero. Sevajo ljubezen do ljudi, do tistih skromnih, preprostih ljudi, ki jih je na svetu največ. Polne so Bele krajine, njene zemlje. Porojene v najtežjih trenutkih. V časih, ko je bilo agresije, sovraštva, maščevanja več kot preveč. Zabkarjeve pesmi teh Čustev ne poznajo. Prav nič ne politizira, ideologizira, prepričuje, kdo ima prav in kdo ne. Ze v tistih časih je skoval misel: »Nikjer ni rečeno, da bi morali vse, kar je res, tudi povedati; pač pa mora biti vse, karkoli povemo, res.« V njegovem dnevniku je polno modrih izrekov, še danes jih zbira. Med njimi je misel J. Fučika preden so ga nacisti giljotinirali: »Človek, ki so mu odsekali glavo, zato ni nič manjši«. Ali perzijski pregovor: »Veliko bi dala — je rekla riba hitro odprem usta, voda«. Pregovori, ki jih je zapisal v bridkih trenutkih. Še danes hrani skorajda preperelo pismo »črne roke«"! V srce te zaboli, ko ga bereš. Skorajda ni moč verjeti, da je " človeška roka sposobna napisati tako grde besede. Bridko je bilo njegovo slovo od Bele krajine. Ljudje so nabrali tisoč podpisov, da bi ga škof pustil na njegovi stari župniji. Leta 1969 je molče in brez slovesa kot partizanski upokojenec zapustil Črnomelj in prišel za župnika v Kropo. Na njegovem črnem talarju se blešči partizanska spomenica. Med papirji tiho ponosen hrani priznanje OF. Kajuhova nagrada. Pomeni mu priznanje za vse njegovo delo, za duhovniški etos poštenja, za nacionalno zavednost. Njegove pesmi so doživele izdajo šele po štiridesetih letih. »Zorele so, če je stvar vredna, lahko počaka,« pravi. Ni jih ponujal, pred leti pa so zašle v roke dr. Borisu Paternuju, ki zbira partizansko liriko. Vulkan, ki je spal štirideset let, je izbruhnil. V dveh mesecih je vseh osemsto knjižic njegove pesniške zbirke pošlo in založniki razmišljajo, da bijo ponatisnili. Toda Lojze Zabkar raje razmišlja o novi, pesniški zbirki. Veliko pesmi se je nabralo tudi v Kropi. , Sedaj nastaja »Železna vezenina«. M. Volčjak aBMffiM VL4DO GERBEC: Vedno sem delal kot komunist, nikdar pa nisem znal o tem pripovedovati c- , Pripovedovanje in avni nastopi, razpra S pred širšim občinstvom ao mu bile vedno Kajvečja muka. Vendar je Vlado Gerbec, oa > 1940 komunist, dolgoletni direktor"Go We predilnice iz Škofje Loke m sedaj Upokojenec, izredno prijeten m zanimiv so gornik. Razgibano in predvsemvedno po Wio ie tudi njegovo življenje m delo pa naj je kamorkoli že zanesel tok dogajanj in Evolucije ali enostavno življenje. »Rastel sem v ubogi, vendar ne v proie kiski družini. Oče je bil Jančar ki je Pred pijansko okupacijo .prebežal v Maribor. feil je izrazit antiklenkalec, Wo verna. Tudi ^ene so svetopi^mske Zgodbe, »se spominja otroškihlet«čustvem> *«redno pretresle in sem g^oko verjel ^, vse, W so me učili. Toda nekako v drugi girn naziji se je vse to razblinilo Ob očetu, ki -H bil zagret za Ruse kot.Slov^e, ih ob Akademskih debatah, ki so jih imeli starejši Wtje o matksizmu, sem se že zgodaj navdu Sf z. slovanstvo in se že nekakoopredehL >ako sem petnajstleten, delal sem v tekstilni Varni, m ko so bile volitve delavskih Jaupnikov, sem volil rdeče, kar je bilo tedaj K^m šestnajstleten prišel v Kranj V tekstilno šolo. sem nekako moral ^Poln t, V sebi praznino, ker sem nehal verovati in Haj sem začel brati Izvor družine, privatne Ustnine in države, Antidunnga m podobno *tivo ki sem ga v začetku le malo razumel, Xmije začela počasi le nazorska ttat odpirati. K temu so do prinesli svoje m. bogovori s Tonetom Grčarjem, Nagi čem, Vrhuncem, Štuhcem, Ravnikarjem, ki so bih Vsi levo usmerjeni. Tedaj sem se prv č sreča * moralnimi pravili, z načeli, k. so bila nekaj Novega, strožja, nekaj, skoraj bi rekel, vzvišenega.'Kar sem tedaj prebral kar sem slišal * komunistih ali kar sem zvedel iz razprav o liku komunista, vse je bilo visoko nad menoj, na pol sveto, celo romantično. Po predanosti in mišljenju sem že tedaj postal komunist in do sedaj še nisem nikoli zanihal.« . Kdaj ste bili sprejeti v komunistično par- tijo*^ »Po končani tekstilni šoli sem se leta 1937 vrnil domov in Jože Hermanko me je takoj povezal in vključil v delo. Nekajkrat sem se srečal tudi z Milošem Zidanškom. Hermanko mi je bil posebno blizu. Bil je izredno izobražen, hkrati pa toleranten in iz njega je kar žarela dobrota. Tako je med drugim hodil svoji stari, revni mami, vsak teden ribat pod. To je bilo za tiste razmere zelo nenavadno saj je bil inženir, torej gospod. To je delal tudi, ko je bil že v ilegali in tam so ga Nemci aretirali in je svojo dobroto plačal z življenjem. Tudi Zidanšek je bil izreden človek m ob takih si nekako nisem mogel predstavljati, niti pomisliti, da bi me sprejeli medse Sem pa takoj sprejel partijsko delo in imel na skrbi skrivališče in razpečavanje partijske literature. Leta 1940 me je nekoč poklical Bavdek, s katerim sem bil povezan, češ da se moramo nekaj pogovoriti. Zraven je prišel še neki tovariš in ko smo približno pol ure razpravljali o socializmu, je ta vstal, mi ponudil roko in mi čestital za sprejem v partijo. Tako sem postal komunist Da ne bi bil sumljiv, se nisem smel več izpostavljati v demonstracijah ali napadih na hitlerjance in nekateri, ki niso vedeli, da sem v partiji, so mi celo očitali mlačnost. Ob vsem tem pa sem skušal vedno dobro delati, saj mi je že Tone Grčar v Kranju vcepi v zavest, da mora biti komunist za zgled in to vedno in karkoli počne.« Med vojno je bil najprej poslan na Dolenjsko organizirat OF. V Velikih taščah k er e bil »uradno« hlapec, je za delo navdušil celo gospodarja, ki je bil največji klerikalec, češ, da so vsi komunisti takšni, potem je tudi on za OF in za revolucijo in za komunizem. Septembra 1941 je odšel v partizane, bil najprej v Grosupeljski četi in II. štajerskem bataljonu, potem v tretji četi tega bataljona kot komisar. »Tedaj sem se na Kremenku in Turjaku ter kasneje na Pugledu srečal s Francem Rozmanom-Stanetom, komandantom slovenskih partizanov in Dušanom Kvedrom-Tomažem. Še danes trdim, da sta imela tako velik vpliv, da sta bila tako priljubljena lahko le zato, ker sta bila vedno z borci na položajih, vedno sta jedla pri skupnem kotlu in vsi borci so bili zanju enakovredni tovariši.« V boju na Pugledu je bil ranjen v roko in poslan v novomeško bolnico. Ob povratku so ga Italijani ujeli in avgusta 1942 obsodili na dosmrtno ječo ter poslali najprej v Castelfranco in potem v Alekssandrio v bližino Torina, kjer je bilo zaprtih približno 200 Jugoslovanov. »Tam je že organizirano delovala skupina skojevcev, Vojan Rus in Zvonimir Dintinja-na sta bila med njimi, nekaterih imen pa se žal ta trenutek ne spominjam. Pripravljali so predavanja o Sovjetski zvezi, osvobodilni fornti in političnem položaju. Politični jetniki smo bili enoten kolektiv in znotraj tega kolektiva se je delil vsak paket, vsaka drobtinica.« Ob razpadu Italije so bili nekateri premeščeni v Trst in aprila 44 so jih izpustili. Z Vojanom Rusom sta poiskala zvezo z 9. korpusom in kurirka ju je odpeljala na komando mesta Dornberg. »Dodeljen sem bil v Kosovelovo brigado. Vendar sem bil takoj ob prihodu strašno razočaran. Večina borcev je bilo mobiliziran-cev, videl sem, kako je komandir kaznoval borca, ga zmerjal, štab je jedel posebej, skratka, bilo je drugače kot leta 41 in 42, ko smo bili skupaj sami prostovoljci. Ko sem potem na jesen po borbi v Baški grapi srečal Tomaža Kvedra, načelnika glavnega štaba, sem mu izpovedal vse svoje razočaranje. Prepričeval me je, da je sedaj partizanska vojska redna, da mora vladati predvsem vojaška disciplina in ni dovolj le tovariška beseda, vendar me ni prepričal. Zame so imeli avtoriteto le tovariši, ki so živeli z nami.« Svobodo je dočakal pri Ozni. Dve leti kasneje je postal direktor v Mariborski predilnici in tkalnici, končal višji ekonomski tečaj v Beogradu in bil imenovan za načelnika plana in proizvodnje na ministrstvu za industrijo in rudarstvo, zatem je prevzel tovarno Tekstilindus v kranju in Gorenjsko predilnico v Škofji Loki. Toda spet je prišel dekret in moral je v Beograd. »Tam so imeli lepo sobo na Dedinj u pa z avtom so me vozili po Beogradu, jaz pa sem bil vse manj prepričan, da sem sposoben za delo, ki mi ga ponujajo. Pobral sem kovček in se z vlakom odpeljal v Ljubljano. Lidiji Šentjurc, ki je bila tedaj organizacijska sekretarka partije sem sporočil, da dela ne morem prevzeti. V arest grem, sem ji rekel, planer pa ne bom. Danes vem, da sem ravnal prav in prepričan sem, da so po vojni povzročili veliko težav tovarišem, ki so bili dobri partizani, pa so jih silili v funkcije, katerim niso bili kos. Zato je bilo prav, da sem ostal v gospodarstvu, kjer sem vedno delal s prepričanjem in prizadevanjem, da pomagam vzgajati dobre in sposobne sodelavce, ki ob vsakodnevnih nalogah ostajajo tudi ljudje in tovariši.« " Od leta 1969 je upokojen. Upokojil se je kot direktor Gorenjske predilnice. »Umaknil sem se, ker se nekatere zadeve, ki so se tedaj dogajale, nikakor niso skladale z mojimi moralnimi načeli. Nikakor se tudi nisem mogel strinjati s privilegiji, ki so si jih nekateri hoteli prilastiti. To zame ni materialno vprašanje, temveč vprašanje morale. Zato ostajam aktiven predvsem v svoji osnovni organizaciji, čeprav vedno spremljam vse dogodke in podpiram prizadevanja za razvoj samouprave in za napredek. Menim, da bi se morali komunisti bolj potruditi, da bi sprejeta stališča uresničevala. Tovariši od zgoraj morajo biti še posebej za zgled tistim v osnovnih organizacijah. Vsak mora opraviti svoje obveznosti in če je komunist, ne le član ZK, biti za zgled. Tisti, na primer, ki vsevprek kritizira komunalo, pred svojo hišo pa ne odkida avtomobila, ne more biti za zgled.« L. Bogataj O LAS 12. STRAN ŠPCRT IN REKREACIJA — NADALJEVANKA PETEK/4. MARCA Sankači tekmovali v Dolenji vasi Dolenja vas — Športno društvo Iskra iz Železnikov je priredilo 7. republiško prvenstvo v sankanju na narav- r---- Z avtobusom v Logarsko dolino Kranj - Odbor za rekreacijo pri ZVUTS Kranj obvešča ljubitelje teka na smučeh, da bo organiziral avtobusni prevoz na smučarski tek po Logarski dolini. V Logarsko dolino bomo odšli samo v primeru, če bo odpadel dupljanski maraton Po poteh Kokrškega odreda. Prijave sprejema ZTKO Kranj na telefon 21-176 vsak dan od 7. do 15. ure. Odhod avtobusa bo ob šestih zjutraj izpred hotela Creina. Na ZTKO sprejemajo tudi prijave za YASSA maraton na Pokljuki. Sindikalno sankaško prvenstvo Kranj — V okviru 16. zimskih športnih iger kranjskega sindikata je bilo na cesti proti Smarjetni gori sankaško tekmovanje. Prijavilo se je 1K4 tekmovalcev, udeležilo pa se ga je žal le 75 tekmovalcev, od tega 21 žensk, kar je izredno skromna udeležba. REZULTATI - ženske A: 1. Marija Zaletelj (Cestno podjetje), 2. Majda Marinkovič (DPO). 3. Vida Ziherl (DPO); ženske B: 1. Nada Hočevar (Cestno pdjetje), 2. Milena Zaplotnik (Ek-soterm), 3. Kristina Gros (Tekstilin-dusV moški A: 1. Leopold Perko (Pe-trol) 2. Jože Marn (Petrol), 3. Jože Mrgole (ETP); moški B: 1. Jože Meglic (Iskra Kibernetika), 2. Franc Srečnik (Petrol), 3. Ludvik Soklič (1BI) Tržiško tekaško prvenstvo Zvirče — Odbor za rekreacijo TKS Tržič in ŠD Zvirče sta pripravila tržiško občinsko prvenstvo v tekih na smučeh. Sodelovalo je 110 tekačev, ki so tekli na progah, dolgih od enega do štirih kilometrov. Tekma je bila odlično pripravljena. Med mlajšimi pionirji je zmagal . Marko Pernuš, med mlajšimi pionirkami Andreja Grašič, med starejšimi pionirji Boštjan Demšar, med starejšimi pionirkami Veronika Soklič, med mladinci Maks Valjavec. med članicami nad 30 let Sonja Sajovic, med članicami do 30 let Spela Ahačič, med člani nad 50 let Franc Globočnik, med člani od 40 do 50 let Franc Dobre, med člani od 30 do 40 let Boris Bertoncelj, med člani do 30 let pa Jože Bohinc. J. Kikel Šolarji v tekaški smučini Kranj — Šolsko športno društvo Franceta Prešerna in tekaški klub Triglav iz Kranja sta priredila občinsko prvenstvo v smučarskih tekih za učence osnovnih šol iz kranjske občine. Tekmovanje je bilo na kranjskem polju. Na 2 in 3 kilometre dolgi progi je teklo 121 tekačev iz .testih osnovnih šol kranjske občine. Organizacija tekmovanja je bila odlična. REZULTATI - cicibani 1972 in mlajši: Primož Jerončič (Stane Žagar) in Sabina Mezeg (Lucijan Seljak); mlajSe pionirke in pionirji 1971: Urška Kavčič (France Prešeren) in Davor Fajk (France Prešeren); mlafSe pionirke in pionirji 1970: Mojca Šolar (France Prešeren) in Franc Prevodnik (Stane 2agar); starejfte pionirke in pionirji 1969: Marjeta Hočevar (Simon Jenko) ui Mitja Kolman (Bratstvo in enotnost); starejSe pionirke in pionirji 1966: Jasna Jurile in Viki ZaploUiik < France Prešeren). B. Holv nili progah. Tekmovanje je bilo na progi Zakraj v Dolenji vasi. Sodelovali so tekmovalci Idrije, Jesenic, Kranja, Tržiča in Železnikov. Pokrovitelj tekmovanja je bila Tehtnica iz Železnikov. Žal je tekmovanje ovirala odjuga. Mladinska prvakinja je postala Tončka Štalec (Iskra Železniki), članska pa Marija Tolar, prav tako članica Iskre iz Železnikov. Med mladinci je bil najhitrejši Marko Meglič iz Tržiča, med člani pa Jeseničan Poldi Krašo-vec. Vinko Debeljak iz Železnikov je bil najhitrejši med starejšimi člani, Bernika sta bila najboljša v mladinskih dvosedih, Česna iz Tržiča pa najhitrejša med članskimi dvosedi. Tekmovalo je 56 enosedov in 8 dvosedov. Izpad je bil 9-odstotni. Prireditelji so pogrešali udeležbo sankačev iz Begunj in Bohinja. Tekmovanje je sklenil predsednik Sankaške zveze Slovenije Vladimir Polajnar, ki se je zahvalil tekmovalcem za udeležbo, prav tako pa vsem, ki so pomagali prt uspešnem tekmovanju. £ani Kvalitetna namiznoteniška prireditev Kranj — Namiznoteniški klub Triglav iz Kranja bo med 1. in 3. aprilom organizator mednarodnega mladinskega prvenstva Jugoslavije v namiznem tenisu, ki bo v športni dvorani na Planini. Organizacijski odbor, ki ga vodi Milan Bajželj, se vestno pripravlja na to kvalitetno prireditev. •Prva prireditev v okviru tega prvenstva bo že v ponedeljek, 7. marca, ob 16. uri v stavbi občinske skupščine Kranj, kjer bo javno žrebanje tekmovalnih ekip, posameznikov in parov. Vabljeni ljubitelji namiznega tenisa. _J Zmagovalec Lopatic Kranj — V tekmovanju mladincev za jugoslovanski spominski smučarski pokal Maršal Tito so bile tri prireditve: prva v Dražgošah, druga na Igmanu, tretja pa v Mrkopolju pri Delnicah, posvečena spominu 26 partizanov, ki so zmrznili na Matič poljani. V mrkopoljski tekmi sta bila prvi in drugi člana slovenske ekipe Marko Gracer in Dejan Mašovič, tretji pa je bil član ekipe VP 1098 Kranj Janez Pustovrh. Ekipno je zmagala Slovenija pred Bosno in Hercegovino ter VP 1098 Kranj. Po treh tekmah je zmaga pripadla Tomu Lopaticu, članu ekipe Bosne in Herce-;ovine. Drugi in tretji pa sta člana ekifie /T 1098 Kranj Ivan Sušnik in Janez Pustovrh. Ekipno je bila najboljša Slovenija pred Bosno in Hercegovino ter kranjsko VP 1098. M. Petrič gv Blejci gostujejo na Reki Bled — Odbojkarji Bleda so v nadaljevanju prvenstva v prvi tekmi doma premagali Radnika iz Bijeli-ne in se tako še bolj učvrstili na četrtem mestu. Jutri gostujejo na Reki, kjer jih čaka težka tekma. Od-bojkarice Bleda gostijo ekipo Metalca iz Siska, kateri se bodo skušale oddolžiti za poraz v jesenskem delu. Mladi Blejci bodo igrali z Žele-zarjem, Gorjanke pa bodo gostile vodečo ekipo Branika. Mlada ekipa Bleda igra z Železar-jem ob 10. uri v telovadnici osnovne šolo Bled. ženske pa ob 18. uri z Metalcem. Tekma med Gorjam! in Branikom pa bo v telovadnici loške osnovne šole ob 17. uri. g jVladimir O meje Sporočili ste nam PIZZERIJA PRI ČLANIH, PEKS PRI VETERANIH - Z zanesljivo zmago Pizzerije pri članih in presenetljivo zmago Peksa pri veteranih se je končala škofjeloška zimska liga v malem nogometu. Nad dva meseca je trajalo tekmovanje, sodelovalo pa je 32 članskih in 8 veteranskih nogometnih moštev. 528 igralcev je odigralo 141 tekem, doseženih pa je bilo kar 452 golov. Pri članih so bili najuspešnejši strelci Drago Zgaga, Tomaž Žukevič in Dejan Orešnik z devetimi zadetki, med veterani pa sta bila najuspešnejša Peter Prevodnik (17 golov) in Vasilij Kosec (14 zadetkov). Sodniki so dobro opravili delo, pa tudi sicer je tekmovanje potekalo brez zapletov. Med člani je zmagala Pizzerija pred Alpino, Jelovico, Poletom (stari), Gore-njo vasjo, Virlogom itd. Med veterani pa Peksu sledijo Marmor, LTH, Kondor, občina, Kroj. Poden in JLA (veterani). J. Starman Prvenstvo Prešernove šole Kranj - Šolsko športno društvo France Prešeren iz kranjske istoimenske šole je pripravilo že tradicionalno šolsko prvenstvo v veleslalomu. Tekmovanje je bilo v Kamni gorici, skupaj pa je nastopilo skoraj 340 smučarjev. V tekmovanju učencev prvih razredov sta zmagala Alenka Ravnikar in Uroš Ciglič, oba s podružnične šole Koknca, med drugimi razredi nakelske po- družnice Mateja Markič^n Aleš Podgoršek, med učenci tretjih razredov pa Kokričana Nina Oežman in Gregor Gros. V vseh ostalih razredih pa so bih najhitrejši učenci matične šole iz Kranja. Med četrtošolci sta zmagala Tjaša Sorli in Jaka Krelj, med petošolci Polona Hvasti in Borut Pust, med šestošolci Romana Vitas in Mark Peternel, med sedmošolci Bernarda Pleša in Jani Bohinc, med osmošolci pa Lea Dežman in Viki Zaplotnik. B. Holv V petek, 18. februarja je —r ^ prekinjena življenjska pot 224et»p s dimirja Omejca, mojstra go igre ki & Go kluba Kranj. V letih, ko vedno več mladih brrc-tava po svetu, se je Vladimir posved-družinici in go igri. S kvalitetno ip veliko pripomogel k uspehom ekipe, leta 1981 pa je osvojil nsjf naslov. Istega leta je zmagal na ms* mednarodnem turnirju v Budimpeš-je med drugim nadigral »lovita " evropskega goja. Po tem turnirju * povsod cenili kot resničnega igre. Se dan pred avtomobilsko sedel z nami v klubu, igral go in * Naslednji dan pa *je odšeL prijatelji ga bomo ohranili v ta» spominu, saj je odšel resnični prijaš tovariš! M. O* Pionirji tekmovali v judu Kranj — Judo klub Triglav je?* dil gorenjsko pionirsko prvenstva du, na katerem so nastopali mlac doisti Alpine iz Žirov, TVD Partisi:-Jesenic in kranjskega Triglava. mlajši judoisti so pokazali obiic točnosti in znanja, k uspehu tekneš pa je pripomoglo dobro sojenje vaškega judoista Roberta Markiča. Med pionirji do 35 kilogramov s * najuspešnejši tekmovalci Alpbe goravič, Pivk, Pičelin in Žakel;. v ^ goriji do 42 kilogramov pa so hti' boljši Vidic (Jesenice), Pivk (Air;3 Korošelj (Jesenice) in Peterim * glav). V kategoriji do 46 kilogrsi*--zmagal Markič (Triglav) pred Pipž* (Triglav) in Mačkom (Alpina). V > močnejši kategoriji (do 52 kilogrs** je zmagal Šubic (Alpina) pred tnikom (Triglav) in Martinčičes glav). Razen pionirjev so tekmovat mlajši mladinci. Zmagal je Hs*| (Triglav) pred Martinčičern (Tr# Drašakom (Jesenice) in Pečekncč J pina)- M. Bes** Ivan Jelovčan: Zimski šport, včeraj, danes, jutri — 1 Le še tretjina nekdanjih klubov Kranj - Pred tremi desetletji je bilo na Gorenjskem več smučarskih klubov in sekcij, "ki so zdru-ževala mnogoštevilne ljubitelje zunskega športa, kot jih je sedaj. Kratek pogled v zgodovino in primerjava pokažeta, da je danes na področju od Kate* do Jesenic, v bohinjsko-blejski dohm, v Poljanski in Selški dolini pa tja do Tržiča in Jezerskega le še tretjina nekdanjih smučarskih organizacij. Kes je, da se je kasnejši razvoj usmeril v smučarska središča, ki naj bi združevala najboljše zimske športnike s širšega področja. Zastavlja pa se vprašanje, če smo s tem dosegli takrat zastavljene cilje. Tržič ostaja pomembno središče po zaslugi nekaterih smučarskih zanesenjakov, dobro delajo v bkotji Loki in tudi v Ljubljani ne zaostajajo za njuni. Nekdanja smučarska središča, kot so Kranjska gora, Jesenice, Begunje in nekateri dnigi kraji danes v svojih vrstah nimajo tekmovalcev takega kova, kot so bili Praček, Čop, Kučič, Znidar, Klinar, Stefe, Mulej, brata Lukanc, Dornig, Krmelj, Kniai . . .. ki so poleg Lakote in Jakopiča predstavljali kakovostno jedro jugoslovanskega alpskega smučanja. Na vseh tekmovanjih so nekdaj poudarjali množičnost. Gorenjska smučarska podzveza, sedež je imela na Jesenicah, ie že pred tremi desetletji priredila »gorenjsko olimpiado«, izvedel pa j smučarski klub Triglav. Na tekmovanjih je limpiado«, izvedel ua jo je w.......... ..Na tekmovanjih je sodelovalo preko tri tisoč jionirjev, mladincev in delavcev. Tekme v smuku, veleslalomu in slalomu so bile na pobočjih Jofita, teki med Kranjem in Besnico in skoki na napravi na Gorenji Savi. V tekih so pred drugo svetovno vojno in po njej prednjačili tekmovalci iz Kurje vasi, z Jesenic in ostalih krajev Zgornjesavske doline, odkoder je bil tudi znani tekač Franc Smolej. Veliko so tekaškemu športu dale tudi Gorje, zlasti njihov krajan, državni reprezentant, olimpijec in trener, pokojni Lovro ženiva. Spomnimo se Knifica, Razingerja, Korde-žev, Rožice, Hlebanje ... Jugoslovanska reprezen- tanca, v kateri so bili samo zagnani Gorenjci, je bila v tistem času najboljši v srer.nji Evropi. Dosegla je raven, na katero se bo težko ponovno povzpeti. Nemalo zaslug imajo za to tudi trenerji, ki so si vedno in povsod prizadevali za uspeh svojih varovancev. Ko je Franc Smolej, tokrat že v trenerski vlogi, potoval na mednarodno tekmovanje, je v jutru pred tekmo vstal nekaj ur pred drugimi in pretekel vso progo, ki je tistega dne čakala repere-zentante. Se preden so si tekmovalci ogledali progo, jim je Smolej postregel z vsemi napotki o smučini^ o mazanju in pasteh na progi in tudi o tem, kje je moč največ pridobiti na času. Danes je tekaški šport v razmahu, prirejamo mnogo več trimskih ali rekreacijskih tekmovanj, imamo odlične Elanove srnuči (nekdaj smo bili vezani na uvoz), tekmovalci pa kljub boljšim razmeram nikakor ne morejo ujeti stika z mednarodno elito. .. V skakalnem športu je Jugoslavija že pred drugo svetovno vojno postala znana v svetu po Bloudkovi mojstrovini pod Poncami in jk> pogumnih fantih, ki so se spuščali prek nje. Večina od njih je bila doma iz Zgornjesavske doline, kje- je tudi v povojnem času zrasel uspešen rod skakalcev. Polda, FinŽgar, Klančinik, Langus, brata Razinger, Pribovšek, Mežik, Pečar, Zaje, Mesec, Rogelj... so imena, povezana z uspehi in zgodovino jugoslovanskega skakalnega športa. Nekdai smo naiemah tuje trenerje, da so nafte tekmovalce učili skakanja. Danes je prav nasprotno: Zajca nismo dovoli cenili, a skakalna velesila Norveška ga je izbrala za svojeg^ ,reINeidaj se je skakalo z rokami naprej, zdaj je že dolgo uveljavljen slog z rokami ob telesu. Oče te korenite spremembe v drži skakalcev pa ni nihče drug kot Janez Polda. Se en dokaz, kako pomembno vlogo so Jugoslovani igrali v tem zimskem športu. * (se nadaljuje) Edo Torkar#popotna povest plovba Potem pa je tu še murna, profesorica na gimnaziji, ki že vse življenje pretaka solze nad mano; pretakala jih je. ko se v osnovni so li nisem hotel učiti in me je dala (ona trdi, da me je morala dati) v Veržej - kjer se pa prav tako nisem hotel učiti, le da je bil to vzgojni i ■ * 1 -. i~> ■*' som dcb:va! batine namesto kolov; pretakala jih je tudi pozneje, ko so me iz Veržeja poslali v Logatec da bi se izučil za avtomehnika, pa se tudi tam nisem hotel učiti, pač pa sem si pustil dol-lase in na debelo pijančeval, kadil travo, pretepal policaje in se gonil z logaškimi kur-bami; pretakala jih je še naprej, ko sem se iz Logatca šel v Ljubljano učit za soterja, pa sem tudi tam pustil, da bi mi nazadnje stari našel delo v tovarni pohištva, od koder so me rudi že po nekaj mesecih nagnali, ker sem med šihtom plezal čez fabriški plot in se hodil -udi jat v bife čez cesto; in je moja zlata mamica še naprej pretakala solze, ko sem pobral sila in kopita in jo pobrisal na barko, in jih pretaka zmeraj znova, kadar pridem z barke do- mov in je nočem poslušati, ko me roti, naj za božjo voljo ostanem doma, ker je prepričana, da živim na ladji sredi samih velikih nevarnosti in se zmeraj boji, kdaj bo dobila črno obrobljen telegram, v katerem bo pisalo, da so njenega sina zaklali kakšni grozni zumurci dol v Afriki, ah pa da gu je v strašnem viharju odneslo s palube v morje, ali pa kaj drugega groznega in strašnega; in jih bo še naprej pretakala, dokler bo živa, ker jaz nisem kot moj starejši brat, ki se je zmeraj pridno učil in ni nikoli počel nobenih neumnosti in živi lepo spodobno pri njej doma in mu je stari tako lepo vso uredil v svojem podjetju, da ga bo še nasledil na direktorskem stolčku, ko bo on šel v penzijo. A ta moja zlata mamica ne ve ali pa iiućc v t deti. Ua jo večina tistih, ki so bili pred leti skupaj z mano v Logatcu, zdaj po arestih, jaz pa si pošteno služim kruh s svojimi rokami. Moj stari je direktor in moja stara profesorica — jaz pa sem njun propadli sin in črna ovca v familiji; ia to samo zaradi tega, ker si služim kruh s fizičnim delom, ker perem pajo-le in se plazim po santinah in resiverjih, mečem smeti v morje in spuščam dušo v kaldaji, medtem ko moj zlati bratec preklada svoj špeh po pisarniških foteljih, sreblje kavico od sedmih do osmih, potem do devetih bere časopis in do desetih malica, potem pa do dveh prelaga nekakšne papirje, zajebava tajnico, se po službenem telefonu privatno pogovarja z ženo in ji naroča, kaj naj mu skuha zu kosilo. vmes pa zleze v rit. vsakemu, ki mu jo na- stavi in mu za vse to plačujejo dva in pol stara milijona na mesec. — Tako. ti je zdaf jasno, zakaj ne pošljem sekonda v tri krasne, ko se dere name v makini, ampak sem lepo tiho in stisnem rep med noge? Ti je zdaj jasno? Naj me še iz Plovbe vržejo, kam naj grem pa potem? Nuj prijpkam domov k stari in se ji skri jem pod krilo? Naj se do kruja zapijem, kot sem se nu pol že in nuj končam v Idriji? Naj se vržem v kriminal, tako kot moji nekdanji kolegi iz Logatca, da me potem zašijejo v arest? Ti, ki zmeraj nekaj gobezdaš o nekakšni pravici in resnici in osebnem prepričanju in svobodni volji — daj, preobleči se v mojo kožo in hitro boš spoznal, da sta pravica in resnica zgolj dve frazi, lepi sicer, a neuporabni zame; in da ne moreni živeti od nikakršnega prepričanja in svobodno volje, pač pa da lahko od tega samo crknem ali pa se total zapijem, tako kot so se nekateri na tej barki že. In zapomni si; kadar boš od zdaj naprej videl, da sem sistnil rit, namesto, du bi koga udaril po gobcu, bo to samo zato. ker nočem nočem nočem nočem gledati moje mame, kako pretaka solze zaradi mene. No, pa lahko noč!« 11. Bangkok, konec decembra Kot steklo gladki in sinji Indijski ocean, večno zeleni Nikobarski otoki, zamolklo pogr-mevanje in pobliskavanje ob severovzhodni oboli Sumatre, zamegljena Singapurska oži- na in potem Siamski zaliv: sivo morje, * nebo in kdaj pa kdaj kakšna ploha — kr*3" kot mornarjev počitek; ko se je zadaj na ^f vsul dež, ga je spredaj na kljunu že posufci" ter Morje nas je stresalo kot podivjan mogočni, belo razpenjeni valovi so se nam: ganjali v premec, se polivali čez palube io v našali s seboj vse, kar smo iz malomarr-pozabili pritrditi: ladijski les, prasne sv svi tke vrvi... Poleg tega pa bomo do Rar^ ka potrebovali vsaj šestintrideset ur već. * srno načrtovali. Na morju je pač tako, d* gotovo samo to, da ni nič gotovega. Pome? no je du se držimo nad vodo m da se prek mo' naprej - pa čeprav pomeni tisti nasamo pet ali šest milj na uro. Ni se malo*! zgodilo da so stari pomorščaki na jadrru^ po cele dneve in tedne čakali na najrah'.C sapico, potem pa je pridivjal vihar, jim gal jadra in polomil jambore. - Aji mar opisuje nekaj podobnega se Joseph Con:* J svoji »Senčni črti«? I A vendar - za vsakim neurjem pr:de > naca in vama pristanišča kljubujejo še * nevarnemu mgrju. Od prvega svita, ko v. mesec še ves velik in svetel visoko na i* pa do zmeraj bolj svetlega jutra ko je n^ nje sonce dokončno zagospodovalo nac bom in zemljo (medtem, ko je mesec blede-tonil v jutranjih meglicah) - to se pravi v J ure smo pluli po Menamu navzgor inootem Bangkok s palmovim, nasadi, zujt In č0lni na< ^ ** I čolnov! RADIO, KRIŽANKA 13. STRAN O LAS NAGRADNA KRIŽANKA RADIJSKI SPORED SOBOTA, 5. mar. Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 8.05 Pionirski tednik - 9.05 Matinejski koncert - 9.45 Zapojmo pesem - 10.05 Po republikah in pokrajinah - 10.25 Panorama lahke glasbe - 11.06 Pogovor s poslušalci - 11.35 Srečanje republik in pokrajin -12.10 Godala v ritmu - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije - 14.06 Glasbena panorama - 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri -16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 Zunanjepolitični magazin 18.00 Škatlica z godbo -18.30 Mladi mladim - Večer baročne glasbe - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Mladi mostovi - 19.55 Domovina je ena - 20.00 Sobotni zabavni večer - 21.00 Za Slovence po svetu - 23.06 Literarni nokturno - Tatjana Stavru: Mala nočna glasba -23.15 Od tod do polnoči - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.15 Sobota na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - Sobotne pobude, Človek in prosti čas, glasba, Minute za EP in še kaj • 1925 Sport in glasba - 21.18 Pol ure za šanson - 21.45 SOS -Sobotno obujanje spominov -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa NEDELJA, 6. mar. Prvi program 5.00 Jutranji program - glasba - 8.07 Radijska igra za otroke -Barbara Frischmuth: Mesečeva žena (Prva izvedba) -Skladbe za mladino - 9.05 Se pomnite, tovariši - 10.05 Nedeljska matineja - 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.10 Zabavna glasba - 13.20 Za naše kmetovalce - 14 05 Pihalne godbe -iH20 Humoreska tega tedna -Nfc&o Kraniec: Zenitev Jože-fovfli sinov - 14.45 Z majhnimi ansambli - 1510 Pri nas doma • 15.30 Nedeljska reportaža -1555 Pojo amaterski zbori -III- Zaključna oddaja koncerta Koroškega partizanskega zbora - 16.20 Popoldanski simfonični koncert - 17.05 Priljubljene opeme melodije -tf-50 Zabavna radijska igra -Robert Twohy-W. Nied: Glavca, glavca - 18.22 Na zgornji polici - 19.30 Obvestila m zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.46 Glasbene razglednice - 20.00 V nedeljo zvečer - 22-20 Skupni program JRT - studio Novi Sad -Glasbena tribuna mladih -23.05 Literarni nokturno -William Blake: Pesmi - 23.15 Disco, disco - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7 15 Nedelja na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih - V nedeljo se dobimo, šport, glasba in še kaj, Zimzelene melodije - 19.30 Stereorama - 20.30 Glasba iz starega gramofona -21.15 Naš podlistek - Radko Džurovič: Temnica - 21.33 Lahke note - 21.45 II. program novega ročka - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa PONEDELJEK, 7. mar. Prvi program 4 30 Jutranji program - glasba - 8 05 Aktualni problemi marksizma - 8.25 Ringaraja - 8.40 Pesmica za mlade risarje in pozdravi - 9.05 Glasbena matica - 10.05 Rezervirano za - 1105 Ali poznate....' - 11.«» 5 pesmijo po Jugoslaviji -1210 Veliki revijski orkestri - 12 30 Kmetijski nasveti -.12.40 Pihabie godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13 00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Osmrtnice obvestila in zabavna glasba - 13 30 Od melodije do melodije 14 Q5 V gosteh pn zborih jugoslovanskih radijskih postal - 14-25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo . 15 30 Obvestila m zabavna elasba - 15-50 Radio danes, Sa jutri. - 16.«) Vrtiljakw ttsi^TffobvS in zabavna glasba - 9.ija, let živeli precej osamljeno v gozdnih divjinah in si s trudom izkrčili rodovitna polja, četudi resda le v strmih bregeh. Pa še o živečih ostankih pofiačene nemške govorice iz teh krajev, bo veljalo povedati, kako besedo in primer. IN ŠE IN ŠE ako se bom skušal približati tudi luteranom in bičarjem, ki šo bili prisotni v loški zgodovini in literaturi (Visoška kronika, Ama-deus). Pa še o vinogradništvu na tleh loškega gospostva, o platnarstvu in klekljarstvu, o loškem kruhku in toplih izvirih pri Hotavljah bo stekla beseda. Ustavi! 3e bom pred gostilno Plevno — mar ima res ime po bolgarski Plevni, kjer so Rusi leta 1877 premagali Turke? Seveda se bom dlje mudil na Visokem in pri Tavčarjevem pisateljskem delu. Le kako bi nekdanji Khallani gledali današnjo bedo svojega nekdanjega gosposkega dvorca? Kjer so lahko sprejeli v goste celo freisinSkega Škofa! Dražgoše, Podlonk, Rudno polje, dolina Brebovniee (prizorišče filma »Dolina miru«), grob junaka Ta-deusza Szado\vskega iz Poljske na Bukovici pri Selcah (padel je pozimi 1944 _ daleč od svoje domovine za našo stvar). Toliko snovi za pestro razmišljanje in za dobro besedo, vsaj za branje ... Na ozemlju Davče je bila v času najhujšega okupatorjevega divjanja natisnjena bibliofilska izdaja Prešernove »Zdravljice«. Tiskana v podze-' ineljski tiskarni, v partizanskem bunkerju. Kako mikavna snov za zapis! Plečnik! Tudi genij mojstra-arhi-tekta se je dotaknil Selške doline. V Dolenji vasi je ustvaril spomenik 19 talcem ki so bili ubiti v letu 1943. Pod strop paviljona je čuteči arhitekt dal obesiti kole, ob katerih so bili talci med streljanjem privezani. Srhljiva snov za opis in za ilustracijo ... N • | Ml kako VRSTA SPOMENIKOV ajlejiši je vsekakor Logondrov spomenik Ivanu Groharju v Spodnji Sulici. Istega umetnika delo je poprsje slikarja Antona Ažlieta v Dolenčicah jh*! Javorjem. Visoko se ponaša / monumentalnim Tavčarjem, delom kiparja Jakoba Sa vinska. Pravcati hram likovne lepote stoji v D raž g( »šah, s kolektivnim delom ustvarjalcev arhitekta Ko beta. slikarja Subiea in kiparja Batiea. Potem je tu še vrsta s|>o-nienikov, vrednih opomlie; najnovejši med njimi je oni na Prtovču. spomenik NOB. Novak - 20.30 Poezija: Adam Puslojič - 21.05 Poročila -21.10 Beti ni sama. feljton -21.40 Športna sobota - 22.00 Mogočno morje, dokumentarna serija - 22.55 Zveza, ek-sperimetalna TV realizacija »Pozorišta igre« TV Zagreb I. program: 9.00 TV v šoli: TV koledar, TV izbor, Velebit, Poročila -14.25 Sedem TV dni - 16.55 PJ v nogometu: Vojvodina : Olimpija, prenos - 16.50 Poročila - 16.55 TV koledar -17.05 Peter prvi, TV nadaljevanka - 18.15 Mali koncert -18.30 To je to, dokumentarna oddaja - 19.30 TV dnevnik -20.00 Sherlock Holmes in Jack Razparač, ameriški film - 21.45 TV dnevnik - 22.00 Vikend program - 23.30 Poročila NEDELJA,6. 3 9.20 Poročila - 9.25 Živ žav, otroška matineja - 10.10 P. Turrini-W. Pevny: Alpska saga, 1. del avstrijske nadaljevanke - 11.40 625, oddaja >:a stik z gledalci 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Poročila (do 13.05) - 15.15 Visok pri tisk, zabavno glasbena oddaja TV Koper- 16.05 Poročila -16.10 Prepoznavanje, ameriški film - 17.35 Nas kraj: Za-vratec - 17.50 Športna poročila - 18.05 Vera Misita, dokumentarna oddaja TV Zagreb - 18.55 Ne prezrite - 19.10 Risanka - 19.22 'IV in radio nocoj - 19.24 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 R. Marinkovic— A. Vrdoljak: KIKLOP nada-Hevanje in konec - 21.00 Športni pregled - 21.30 Izviri: Človek, 1. del dokumentarne serije TV Zagreb - 21.50 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 8.45 Test - 9.00 Oddaje za JLA - 14.45 Test - 15.00 SP v Hitrostnem drsanju — mladinci, posnetek - 16.00 PJ v rokometu Medveščak : Meta-loplastika, prenos v odmoru premor - 17.15 SP v hitrostnem drsanju — mladinci, posnetek - 18.00 Nogometna reportaža — Sarajevo : CZ -18.30 TV esej - 19.15 Na štirih kolesih, oddaja o prometu in turizmu - 19.30 TV dnevnik -20.00 Zagrebški sejem Jazza "82 - 20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Agatha Christie, TV nadaljevanka TV Zagreb I. program: 10.20 Poročila - 10.30 Otroška matineja - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Jugoslavija, dober dan - 13.30 Kruh skozi stoletja, oddaja TV Ljubljana - 14.30 Narodna glasba -15.00 Freske Jugoslavije -15.30 Najbolj nora dirka, ameriški film - 18.55 Risanka - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Kiklop, nadaljevanka - 21.00 Športni pregled - 21.30 Morje, ljudje, obale, dok. zabavna rep - 22.00 TV dnevnik PONEDELJEK, 7. 3. 8.35 TV v šoli: TV koledar. Kultura govora, Makedon.šči-na, Odmor, Povej mi povej: DOM; Marjana, Matkovič Poročila - 10.35 TV v šoli: Jovan Jovanović Zmaj^ Risanka, Kras in človek, Sola, Risanka Alice v čudežni deželi, Na konicah prstov (do 12.30) - 17.20 Poročila - 17.25 Mali odred nanizanka TV Skopje -18.55 Sodobna medicina: za zdravega srečnega otroka - 18.25 Obzornik - 18.45 Zdravo, mladi - 19.15 Risanka -19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 20.10 Vreme - 20.15 Dane Zaje: Mlada Breda, predstava SNG Drama Ljubljana m Lutkovnega gledališča Jože Pengov - 21.40 V znamenju Oddajniki II. TV nire/.e. 17.10 Test - 17.25 'IV dnevnik - 17.45 Baš Čelik, lutkovna serija - 18.00 fgračkanja lutkovna serija - 18 15 Jaz znam bolje - izobraževalna oddaja - 18.45 Glasbena oddaja - 19.00 Telesport - 19.30 TV7 dnevnik - 20.00 Moje prepričanje: Dr. Boris Sikošek o potresih - 20.45 Zagrebška panorama - 21.05 Bolnišnica na koncu mesta, češkoslovaška nadaljevanka - 22.00 Zabavno glasbena oddaja TV Zagreb I. program: 16.40 Videostrani - 16.50 TV v šoli: Pogovarjamo se s književnikom, Makedonščina -17.44 Poročila - 17.45 Baš Če lik - 18.00 Igračkanja - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Karlovac - 18.45 Zdravo, mladi - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Evripid: Ifigenija v Avlidi, drama - 21.15 Izbrani trenutek - 21.20 Argumenti, zunanjepolitična oddaja -21.50 An avtor, en film - Z. Čakuljevič: Tarzan. Kristifor animirana filma - 22.05 TV dnevnik TOREK, 8. 3. 9.05 TV v šoli: TV koledar Zagreb, Odmor, Dnevnik 10, Latinska Amerika. Poročila -10.35 TV v šoli: Kemija, Ri- sanka, J. Steinbeck, Govori Nenad Stekić, Risanka, Po-khc-glasberiik: dirigent, Zadnje minute (do 12.30) - 16.30 Šolska TV: Poklici v železniškem gospodarstvu. Kako nastanejo zemljepisne karte, Generator - 17.30 Poročila -17.35 Zverinice iz Rezije: Volk išče drva v Črnem potoku - 17.55 Od vsakega jutra raste dan: Ženski zbor iz Ga-brovke - 18.25 Notranjski obzornik - 18.40 Pomorščakova žena, jugoslovanski kratki film - 18.55 Knjiga - 19.10 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 20.10 Vreme - 20.15 Mladost Karla Marxa - vzhodnonemška nadaljevanka - 21.05 Kdo so Deboltovi 2. del ameriške dok. oddaje - 21.55 Poročila Oddajniki 11 TV mreže: 17 10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Kaj otroci vedo o rojstnem kraju - 18.15 Življenje knjige - 18.45 Telestart '82, zabavno glasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Narodna glasba - 20.45 Spomini: Bitka na Neretvi, 1. del dokumentarne serije - 21.35 Zagrebška panorama - 21.50 Ali se med seboj dovolj poznamo, oddaja o kulturi TV Ljubljana TV Zajjreb I program: 16.40 Videostrani - 16.50 TV v šoli: Zagreb Latinska Amerika - 17.40 Poročila - 17.45 Kaj otroci vedo o rojstnem kraju - 18.15 TV koledar 18.25 Kronika občine Osijek -18.45 Telestart '82 - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Skupno zunanjepolitična oddaja - 20.50 Sitina poroka, indijski film - 22.25 TV dnevnik SREDA. 9. 3. 9.05 TV v šoli: TV koledar, Odmor, Labod, Slava Ogrizo-vič. Poročila - 10.35 TV v šoli: Oceani - izvor življenja. Risanka, Kocka, kockica; Prizori iz življenja, Risanka, Šola nogometa, Vedeži - neved-neži (do 12.30) - 17.35 Poročila - 17.40 Ciciban, dober dan: Dežela cvetličnih lončkov -17.55 Prijatelji glasbe: Srečanje v Labinu, oddaja TV Zagreb - 18.25 Dolenjski obzornik - 18.40 Mozaik kratkega filma: Stvar koncentracije, švedski film - 19.05 Risanka -19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 20.10 Vreme - 20.15 Film tedna: Podeželski igralci, poljski film - 22.10 Kulturne diagonale - 22.53 Poročila Oddajniki II. TV mn 17.10 Test - 17.25 TV - 17.45 Gusarji kapitana Kaka, lutkovna serija -Nasveti strokovnjakov: jenčkova prehrana - ]&£ Prijatelji glasbe - 19.30 IV dnevnik - 20.00 Helsinki: 9 v umetnostnem drsanju, par. prosto vključitev v 22.30 TV dnevnik TV Zagreb L program: 17.30 Videostrani - 17.. ročila - 17.45 Gusarji na Kuka, lutkovna serija 18.15 TV koledar - 18.25 Kuni ka občine Gospić - 13.4; Prijatelji glasbe - 19.30 TT dnevnik - 20.00 Helsinke SF v umetnostnem drsanju - piri prosto vključitev v prerss - 22.30 TV dnevnik ČETRTEK, 10. 3. 9.05 TV v šoli: TV koledar S Soncem iz oči v oči. Očn>x Geometrija, Poročila - 1 c- Si TV v šoli: Kemija. Risaruu Združeni narodi. Poroči Risanka, Poklic Zadnje minute - 16.20 TV: Poklici v žel spodarstvu, Kako zemljepisne karte, 1 - 17.20 Poročila - 1* lje: Na robu večnosti: noznanstvena serija Ljubljanski obzornik -Na sedmi stezi - 19 j ka - 19.24 TV in 19.26 Zrno do zrna -dnevnik - 20.10 Vi Tednik - 21.15 Kvarteti po Schubertu -S poti £0 Indiji: ~ na, dokumentarna 22.25 Poročila Oddajniki II. TV 17.10 Test - 17.25 TV - 17.45 Nekega ška serija TV Skopj^T™ Alpex, izobraže 18.45 YU ročk skozi" ko Pejakovič - 19.30 rv nik - 20.00 S. Šnajder-ski Faust. Split - 22.40 Zagreb rama TV Zagreb I. program. 16.50 Videostrani - 1? OOTV šoli: S Soncem iz oč\ Štiridimenzionalna trija - 17.40 Poročila Nekega poletja, otroška jaTV Skopje - I8.I3 TV £ar - 18.25 Kronika občtr* Split - I8.4a YU rock L čas: Zlatko PejakoVle i! TV dnevnik - 20.00 P^or* ma, politični magazin - 21 Kvizkoteka - 22.05 TV /n - nik KINO K RAS J CENTER 4. marca a mer. ban' film AGENT ST. I LJUBI IX l li U A ob Hi, 18. m 20 1 m. 5. marcu amer. bari■ film MORILSKI A\TO ob 10. uri. amer. barv. film AGENT ŠT. I IJUBI IN UBIJA ob 16.. iS. in 20. un. premieru nmer. bon-, filma KORENINE PRIVIDOV ob 22. uri 6. marca amer. barv. film MUPPETKI GREDO V HOLLVMVOOD ob 10. uri, amer. barv. film AGENT ST. I IJUBI IX UBI.IA ob 15.. 17. in 19. uri. premiera amer. barv. filma RJOVENJE ob 21. uri 7. marca amer bare film KORENINE PRIVIDOV ob 16.. 18. in 20. uri 8. in y. marca amer. barv. film KOR EN l-XF. PRIVIDOV ob 16. in 18 un. ob 20. uri DNEVI MEHIŠKEGA E1LMA: LETA KUGI (8. murca) tri TETA ALEKSANDRA 19 mar-ca) 10. marca amer. bare. film RJOVI- \JE ob 16. un, angl. ban film EQUUS SLEPI KO Vi/ ob 18. in 20 uri KRANJ STORZlC 4. marca itaC. ban. erot film I JI HI/t \ POMENI LJUBOSUMNOST ob 16., 18. m 20. uri 5. m 9. marcu amer. bare. film TAKSIST ob Hi.. 18 111 20 uri (J. marca hongk bare. film MA&ĆI VANJI SONNIE LEEJA ob 14 uri, anql. barv. fiim Španska muha <>b m. ni m. un. premiera hongk. barv. filma M\S( TVAL-( A BREZ ROK ob 20. un 7. marca hongk. bare film MASCh \AL ( A BREZ ROK ob Iti . 18. in 20. uri 8. murva hongk. bare film MAŠČEVALCA BREZ. ROK oh 16. in 18 un. amer. burr. film BOŽANSKI DNEVI ob 20 uri 10. marca hongk ban . film MAŠČEVANJE SONNIE LEEJA ob Hi. 18. in 20 uri TRZlC .6. marca hongk. bnrr. film MAŠČEVANJE SONNIE LEEJA ob Hi uri, slov. bare film RDECl BOOGIE ALI KAJ TI JI DEKLICA ob 18. in 20. un. premiera amer. ban\ komedije RANI OSKE RAZGI EDNIČE ob 22. un 6. marca amer ban\ film MUPPETKI GREDO V HOLLY\\'OOIX ob 15. un, slov. barv. film RDE.Cl BOOGF. Al l KAJ TI J t DEKLICA ob 17. un. 1 tal ban-, film lJI -BEŽEN POMENI lJi BOSUMNOST ob 19. un. amer. ban\ film KORENINE PRIVIDOV ob TI. uri 7. marca ang. ban- film EQl'l S SI E Pl KOMI ob 17. in 10. un 8. marca premiera amer. ban\ filma RAJSKA OAZA I JI BEŽNI ob 1 7. in. 19. un <1. marca amer. barv. pust. film RAJSKA OAZA LJUBEZNI ob 17 in 19. uri Skbjjii Lvku_l marca hongk barv. film MAScEVALr C/l BREZ ROK ob 20. un i; marca avstr. ban. film IHiBESNFU MAKS ob 15 un. amer. ob 17. in 19. uri i), marca angl barv. IVOJE O C: ob 20. uri JO. marca amer barv. PRIVIDOV ob 20 uri barv. film LINIJA film SAMO ZA film KORENINE KOMENDA 4. marcu slov. barv film RDECl BOOGIE Al I KAJ II JI DEKLICA ob 19. uri 5. marca avstr ban-, film POBESNELI MAKS ob 19. uri RADOVLJICA 4 in 7 marca amer barv film LJUBEZEN NA PRVI l GRIZ ob 20. uri 5. marca nem. ban\ film MlADl TIGRI IZ IIONGKONGA ob 18 uri. amer ban\ film Z.REBEC ob 20 uri 6. marca ang. ban\ film ZREBEC ob 18. uri. ital. ban-, film ZBOGOM DIDZl ob 20. uri ■ 8. marca nem. ban-, film MIADI TIGRI IZ IIONGKONGA ob 20. un. ital ban*, film ZBOGOM DIDŽ1 ob 20. un 10. marca amer. barv. film SEDEČE RAČKE ob 20. uri BLED 4. marca amer buri. film SMRT V/l AN-GlESKl ULICI ob 20. uri .'i marca jugosl ban-, film GREMO NA-PREJ ob 18 un. dannk. barv. film MORNARJI V POSLI I JI ob 20 uri 6. marca danski ban . film MORNARJI V POSTIT JI ob IS uri, amer ban- film TELO IX DUŠA ob 20. uri 7. marca angl. 20. un ban\ film ŽReBec j* PR\ 8. marca amer. barv. film LJ C B r \- v; IVI UGRIZ ob 20. uri 9. marca nem. barv. film Ml^tD/ JJGS 20. uri ZBOGCJt IZ HONGKOtiGA ob 20. uri 10. marca ital. ban', film DIDŽI ob 20. uri BOHINJ BOH. BISTRICA 4. marca amer. ban. film TELO IX [A-ŠA ob 20. uri 5. marca amer. ban\ film SMRT V 4 i\ GELSKl UUCI ob 20. uri 6. marca jugosl. ban. film GRE\jq PRE.I ob 18. in 20. uri 10. marca angl. ban<. film ŽREBFC 20. un ŽELEZNIKI OBZORJE 4. marca hongk. ban. film ZMAJ PfiC? TIHOTAPC EM MAMIL ob 20. un 5 marca kanad. ban. film PODZFMLJ' MONTREAIA ob 20. uri 6. marca nem. ban. film /.YD/J.4\>V I'OGIAVAR TECUMSE ob 18. in m ^ 9. marca avst. bun. film CESTNI F0-MVNIKI ob 20. uri ŠKOFJA LOKA SORA 4 man a kanad. ban. film PODZEMLJE MONTREAIA ob 18. in 20. uri 5 in 6. marca hongk. ban. fiini Z\lV \ PROTI TIHOTAPCEM MAMIL ob ;s. it 20. uri S m 9. marca 1 tal. film RAZBOJNIK S PlAVIMl OČMI ob 18. in 20. un POLJANE 4 marca nem. ban. film INDIJANSKI POGLAVAR TECUMSE ob 19. uri 6. marca avstr. ban. film CESTNI BOJEVNIKI ob 17. uri 5 marca franc. ban. film CAS PRIT ; LJUBEZNI ob 19. uri Prodaja KŽK KRANJ- hrastje • varčujmo z energijo! TTP"m PETEK, 4. MARCA 1983 GLAS SVETUJE IZLET IN 0'DDIH .15. STRAN O LAS ALPETOUR ZIMA 83, smučarski paketi HVAR — OTOK SONCA, 9 dnevno bivanje v hotelu Amfora (A-kat.). odh. (z vlakom) 24. 3. in 7. 4. PRVOMAJSKI IZLETI (Šibenik, Lošinj) in MINi-POČITNICE MUNCHEN, mednarodni obrtni sejem, odh. 10. 3. Informacije in prijave v Alpetourovih turističnih poslovalnicah. ISTAMBULSKE NOČI Na turneji po Sloveniji sodelujejo ta hip najpopularnejši solisti in orkester turške TV, pevci narodnih pesmi in plesalke orientalskih trebušnih plesov. Nastopili bodo tudi v Kranju, v prostorih gorenjskega sejma v torek, 8. marca ob 19. uri. $INEX predprodaja vstopnic: KOMPAS KRANJ, telefon: 28-472, 28-473 INTEGRAL GOLFTURIST, o. o., Ljubljana H TOZD PARK HOTEL BLED Cesta svobode 15 telefon: (064) 77-284 kVM«^- DAatc HOTELA vas vabi, da po ugodni smuki ali drsanju obiščete našo KAVARNO, ki je odprta od 9 do ure. Zvečer P-as vabimo v ^dvoranepb° ~ odličen ansambel Odprto oa t^ se lahko zabavajo oa »^do 01 ure Od 8 T" ufe, pa Jas vabimo v RIKLIJEV HRAM kjer vam razen ostalih jedi pripo^čamo izvrstne pizze. Za vaše bol še počutje pa obiščite nas BAZEN, vsaK aan oa ao Il ure afpa maJažo telesa vsak dan od 7. do 14. ure. Ob bazenu obratuje vsak dan od 14. do 19. ure RIKUEV BAR. i Vsem ženam čestitamo za njihov praznik. te predstavlja KRUŠEVO SE PREDSTAVLJA Mesto Kruševo in Kompas sta skupaj pripravila turistično razstavo »Kruševo se predstavlja«, ki bo od 3. do 12 marca v Galeriji Kompa^s na Titovi 12 v Ljubljani. V sklopu razstave bodo v dneh od 3. do 26. marca v hotelu LEV Dnevi kruševske kuhinje. Kompas bo danes tudi predstavil letošnje programe za obisk Makedonije. Novost je program z bivanjem v Kru-ševu v dobrem hotelu in z izleti v bližnjo in daljno okolico Predstavili vam ga bomo naslednji teden. £ BLED HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE BLED z n. sol. o. yu 64260 Bled Cesta svobode 29 tel. (064) 77-932, 77-006 | STE SE ŽE ODLOČILI, KJE BOSTE PREŽIVELI DAN ŽENA? V hotelu Krim prirejamo od 4. do 11. marca dneve dalmatinske kuhinje. Restavracija je odprta od 18. ure dalje. Zabaval vas bo ansambel iz Zadra V soboto, 5. marca prirejamo zabavo s plesom v hotelu Jelovica. Igral bo ansambel' CRACH. V Bistroju hotela Toplice prirejamo ples od 4. do 12. marca, razen nedelje in ponedeljka. Vabimo vas na smučanje na Zatrnlku, žičnica obratuje od 9 do 17. ure. Redna avtobusna zveza z Bleda. Na igrišču za golf med Bledom in Lescami imamo proge za tek na smučeh. Vstop na progo in možnost parkiranja pri novi restavraciji GOLF CLUB, kjer se boste lahko tudi okrepčali. Na razpolago so tudi hotelske sobe. Obveščamo vas tudi. da drsališče obratuje samo še do vključno nedelje, 5. marca. Ženam iskreno čestitamo! m tu-inimiill VEZENINE BLED Ob praznovanju 8. marca — dnevu žena prirejamo razstavo" ročnih del članov našega kolektiva. Razstava bo v preurejenem prostoru naše deiovne organizacije. Otvoritev bo v soboto, 5. marca ob 12. uri v prodajalni TIN-CA. Razstava bo o.dprta do vključno 8. marca, vsak dan od 10. do 17. ure. Vabljeni! »»RIM SKOZI STOLETJA« in »KLASIČNA GRČIJA« sta naslova potovanj, ki jih prireja Kompas. Potovanje v Rim traja 5 dni, na njem pa si bodo udeleženci temeljito ogledali znamenitosti Rima in bližnje okolice, ob poti pa si bodo tudi ogledali Orvieto in Firence. V ceno 14.300 din na osebo je vračunano: prevoz z udobnim avtobusom, polpenzioni, vstopnine in vodstvo. Odhodi bodo: 30.4., 29.6., 14.9., 19. 10., 26. 11. Potovanje v Grčijo traja 9 dni in poteka po preizkušenem programu, ki vsebuje oglede najzanimivejših krajev in njihovih znamenitosti. Prevoz je kombinacija vlaka (spalniki) in avtobusa. Odhod na to potovanje, ki je dosedanjim udeležencem ostalo v nepozabnem spominu, bo 23. aprila. IZ KOMPASOVE PONUDBE STROKOVNIH POTOVANJ V Hannovru bo od 13. do 20. aprila največji industrijski sejem Evrope. Za obisk te prireditve je Kompas pripravil trodnevni program z odhodom 13. aprila. V ceno 19.000 din na osebo je vračunan prevoz s posebnim letalom z Brnika do Hannovra in nazaj, letališka taksa, prevozi z avtobusom, stalna vstopnica in katalog sejma, nastanitev z zajtrkom in vodstvo. Prijave sprejemajo v vseh poslovalnicah dc 30. marca. * Kompas organizira tudi enodnevni obisk GAST-a v Celovcu 19. in 22. marca. V ceno 630 din na osebo je vračunan prevoz z avtobusom in vodstvo. 'CS KOM PAS SM} JUGOSLAVIJA DAN ŽENA: • Zabavno-humoristična predstava, ŠKOFJA LOKA 5/3, TITOVO VELENJE 6/3, LJUBLJANA, 8/3 © BLED in grad Grimšče, popoiaan, 8/3 Križarjenje z »Liburnijo«, 9 dni, 16/4 ŠE NEKAJ PROSTIH MEST V HOtELIH NA SLOVENSKIH SMUČIŠČIH, NA POPOVI ŠAPKI, v marcu in aprilu! • KRANJSKA GORA — vsak petek,' soboto in nedeljo, 200 - din ® BOSNA IN SAMOSTANI SRBIJE, 8 dni, 24/4 • PLANICA 83 25/3,26/3, 27/3 (prodajamo tudi samo nalepke) STROKOVNA POTOVANJA: © Verona — kmetijski sejem, 2 dni, 17/3 fc Celovec — GAST 83, 1 dan, 19. m 22. 3. • Frankfurt-ISH — svetovni sejem sanitarne tehnike — ogrevanje, hlajenje. 4 dni, letalo, 21/3 in 22/3 • Kobenhavn — skandinavska razstava za opremo izložb in trgovin, že-leznine in keramike, 4 dni, 26/3, letalo • Munchen-BAUMA 83 — med. strokovna razstava gradbenih strojev, 3 in 4 dni, avtobus, 7/4, 9/4, 11/4 • Hannover — industrijski sejem, 3 dni, posebno letalo, 13/4 • Salzburg: IMMOBILIENMARKT — razstava gradbene opreme in objektov sanitarne tehnike, SST — sejem plavalnih bazenov in opreme, Sl-CHERHEIT — avstrijska razstava varnosti in zaščite pred požarom, avtobus, 3 dni, 17/3 • Na voljo je program za tečaje angleškega jezika. KOMPAS VAŠ TURISTIČNI VODNIK VAM POLEG ORGANIZACIJE IZLETOV NUDI ŠE: mednarodne in domače železniške vozovnice, ladijske vozovnice, mednarodne in domače letalske vozovnice, rezervacija hotelov doma in v tujini, posebni avtobusni prevozi, strokovna potovanja doma in v tujini, poseben program izletov za maturante in študente, poseben program strokovnih potovanj, program LETNI ODDIH—POLETJE, program LETNI ODDIH—JESEN—ZIMA—POMLAD, smučarski program, posebne programe za sindikalne skupine, rent a car. KOMPAS KRANJ - VAŠ TURISTIČNI SERVIS tei. 28-472.28-473 GOSTILNA »Lovec« GORIČE tel. 57-033 " čestita za dan žena in se priporoča za obisk! IZBRALI SO Zk VAS Če ste pozabili na darilo za dan žena, je še čas, da obiščete blagovnico FUŽINAR na Jesenicah, kjer vam bodo prijazno svetovali in izbrano tudi aranžirali. ŠKOFJA LOKA DVORANA PODEN 5. MARCA ob 19.30 Ljubljana — HALA TIVOLI 8. MARCA ob 13. in 19. uri «4* ^ d* ^ — 6 servirk — skladiščnika — ekonoma — vodje gostišča (zaželjen zakonski par) Poleg splošnih pogojev morajo imeti kandidati za opravljanje posameznih del in nalog ustrezno strokovno izobrazbo in delovne izkušnje. Delovno razmerje se sklene za določen čas. Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave oziroma do zasedbe delovnih mest. Pismene prijave pošljite na Zavod za letovanja Kranj, Stritarjeva 8, kjer lahko dobite tudi informacije po tel. 220-52. Savske elektrarne Ljubljana, n. sol. o. TOZD ELEKTRARNA MOSTE Objavlja prosta dela in naloge OBRATOVNEGA ELEKTRIČARJA I. - stikalec zamenjevalec (2 delavca) - ddovodska šola elektro smeri in 3 let« delovnih _ ptdhodni preizkus strokovnih in delovnih - ustrezna^psihofizična sposobnost delavca, - izmensko delo. * Delo se /.družuje za nedoločen čas s polnim delov- nim časom. Stanovanja ni Miinoviin a _ . , /fnlmzili o izpolnjevanju pogojev Pismene prijave z dokazni o t" na nas,ov. kandidati vložijo v roku 8 dru po ^Iektrarna Mo- Savske elektrarne Ljubljana, u« ste, Žirovnica - Delavski sv • ,zteku prjjavnega Kandidat bo izbran v JO H«« " roku. iOTS varčevanje z energijo -varčevanje z denarjem Zaželjen zakonski par z znanjem strežbe in kuhanja. Nastop službe 15. aprila 19831 Prošnje za sprejem pošljite na Planinsko društvo Medvode. ___• J --— ^ . ZAVOD ZA LETOVANJA KRANJ vabi k sodelovanju za izvajanje določenih nalog v zdravstvenih otroških letovanjih v Gorenjskem letovišču Novigrad — Pineta in letovišču na otoku Ste-njak — Jerolim pri Puli'v času od 1.6. do.ll. 9. 1983. 1.-8 ZDRAVNIKOV 2.-9 MEDICINSKIH SESTER 3.-9 PEDAGOŠKIH VODIJ 4.-9 POMOČNIKOV PEDAGOŠKIH VODU 5. — 250 VZGOJITELJEV * Pod točko 1., 2., 3., in 4. je pogoj ustrezna izobrazba s prakso, pod točko 5. pa najmanj dokončana srednja šola Delo v izmeni traja 20 dni. Rok za pismene prijave je 15 dni od dneva objave oziroma do zasedbe delovnih mest. Prijave pošljite na Zavod za letovanja Kranj, Stritarjeva 8, kjer lahko dobite informacije tudi po telefonu 220-52. PLANINSKO DRUŠTVO MEDVODE sprejme v redno delovno razmerje UPRAVNIKA Planinskega društva »TAMAR« PETEK, 4. MARCA 1983 OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE 17. STRAN O lip bled lesna industrija 64260 bled ljubljanska c. 32 telefon: 064-77 661 telegram: lip bled telex: 34525 yu lipex POSLOVALNICE — LIP Bled na Zagrebškem- velesejmu Bulevar Borisa Kidriča 2 — telefon: (041) 523-066 — LIP Bled na Rečici — Bled — telefon: (064) 77-161 — LIP Bled v Murski Soboti, Cvetkova 1 a — telefon: (069)22-941 — tel: (069) 22-942 KOVINOSEKVIS JESENICE ______ Prešernova 15 Odbor za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. KLJUČAVNIČARJEV (6 delavcev) 2. STRUGARJEV (2 delavca) Pogoji: pod 1. — da imajo ustrezno poklicno šolo, da imajo najmanj 1 leto delovnih izkušenj, na zahtevnih ključavničarskih delih POd2- I t'frr—fizkušenj na zahtevnih strugarskih delih Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Delovna organizacija ne razpolaga s stanovanji! Kandidati naj pismene vloge z dokazili pošljejo v 15 dneh po objavi na gornji naslov. __'__ I TEKSTILINDUS _ KRANJ oblastih in odgovornostmi v DS Skupne siuzoe. ' (pomočnik glavnega direktorja) poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje oziroma. Visoko ali delovnih izkušenj na odgovornin gah ekonomskega področja tekstilne, kemijske ali orga- visoka ah višja strokovna zo tekstilno šolo) in 5 let nizacijske smeri (s P^^strokovn,h delih oziroma nalo- garali b°mbaža'staničnih ,n sintetičnih tkanin ter tkanin iz mešanic j nnonipv mora kandidat imeti še: Poleg zgoraj navedenih ^goie sposobnosti za uspešno vodenje " dok azu j ez doseda n j i m delom oziroma zaposlitvi- moralno politične kvalitete, ki zagotavljajo uspe- Kandidat mora da ima: pod 1. - pod 2. osebnostne in -"'^o^ravnt^no^ šno delo za razvijanje samoupi« Mandatna doba traja 4 Jeta. ^ dngh pQ i?biri kandldatov. O izbiri bomo kandidate obvesu ene ^ naj dajo pismene pnja- .Kandidati, ki izpolnjujejo zgoraj dok.izili o izpolnjevanju pogojev ve s kratkim opisom dosedanjega ,w. Tekstilindus Kranj KLJUČAVNIČARSTVO RADOVLJICA p.o; Gradnikova 111 objavlja prosta dela in naloge 1. STRUGARJA 2. KLJUČAVNIČARJA - 3 delavci P°5°iji: KV strugar in 3 leta delovnih izkušenj, I] Z KV ključavničar in 1 leto delovnih izkušenj Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave pošljite na gornj, naslov. Kandidati bodo obveščeni v 15 dneh po sprejetem sklepu. TRIGLAV KONFEKCIJA p o. KRANJ Objavlja prosta dela in naloge VZDRŽEVANJE DEI/)VNIH STROJEV IN NAPRAV Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - 3 leta poklicne šole kovinske stroke, ' -2 leti delovnih izkušenj, pridobljenih pri vzdrževanju šivalnih strojev Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas. Priiave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkem opisu dosedanjih del sprejemamo 15 dni po objavi O izidu izbora bomo kandidate obvestili v 8 dneh po sprejemu sklepa na komisiji za delovna razmerja. , f INEX sviopromot rt] ljubijana Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. KONTROLORJA OPERATIVE AMS 2. SAMOSTOJNEGA REFERENTA ZA NAVIGACIJSKO PRIPRAVO Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1. — srednješolska izobrazba strojne elektro ali letalsko tehnične smeri ali letalski mehanik I. kategorije področje AMS, — 5 let delovnih izkušenj pri vzdrževanju letal, — aktivno znanje angleškega jezika — dovoljenje Zveznega komiteja za promet in zveze za delo kontrolorja, — izpolnjevanje pogojev za gibanje in muditev na letališču in obmejnem področju. — obvezno je znanje slovenskega in srbohrvatskega jezika, — predvideno je 3-mesečno poskusno delo, -r- v času poskusnega dela mora kandidat opraviti izpit za kontrolorja gradnje III. klase pri SKSV pod 2. — višfa izobrazba prometne ali druge ustrezne tehnične smeri, — eno leto delovnih izkušenj na področju dela zemeljske operative, — pasivno znanje angleškega in francoskega jezika, — znanje teleksiranja, — izpolnjevanje pogojev za gibanje in muditev na letališču in obmejnem področju, — obvezno je znanje slovenskega in srbohrvatskega jezika, — predvideno je 3-mesečno poskusno' delo. Za vsako delovno nalogo želimo zaposliti po enega delavca za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov Inex Adria Aviopromet Ljubljana, Kuzmičeva 7, v 15 dneh po objavi. Vlog, ki jim ne bodo priložena dokazila o izpolnjevanju pogojev ne bomo upoštevali. ALPETOUR ŠKOFJA LOKA DO YU BANDAG ŠKOFJA LOKA sprejme v delovno razmerje za nedoločen čas VEČ GUMARJEV - MONTERJEV AVTOPLAŠČEV Pogoji: — poklicna gumarska šola in 1 leto delovnih izkušenj ali NK delavec ter 3 leta delovnih izkušenj Poskusno delo je 2 meseca. Delo v dveh izmenah. Pismene ponudbe z opisom dosedanjih delovnih izkušenj in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: SOZD Alpetour, Škofja Ix>ku, Titov trg 4b. O izbiri bomo kandidate obvestili najpozneje v 30 dneh po izteku prijavnega roka. OBVESTILO Vozniška dovoljenja za vožnjo traktorja Sekretariat za notranje zadeve občine Kranj obvešča voznike motornih • -ožil kategorij B, C in D, da bodo po določbah 109., 110. in 184. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 5/82) po 31/3-1983 smeli vozititraktor le VOZNIKI Z VOZNIŠKIM DOVOLJENJEM ZA VOŽNJO TRAKTORJA. Na podlagi veljavnega vozniškega dovoljenja za vožnjo mi tornih vozil kategorij B, C in D lahko vozniki zahtevajo izdajo vozniškega dovoljenja za vožnjo traktorja do 31/3-1983 pri Sekretariatu za notranje zadeve občine Kranj. Vozniki, ki tega ne bodo storili v omenjenem roku, bodo morali za pridobitev vozniškega dovoljenja za vožnjo traktorja opraviti preizkus iz varnega dela s traktorjem in traktorskimi priključki. Zahtevke za izdajo vozniškega dovoljenja za vožnjo s traktorjem bomo sprejemali v času uradnih ur na sedežu občine Kranj, Trg revolucije 1, v sobi 177/11 in pri vseh krajevnih uradih občine Kranj. Poleg veljavnega in čitljivega vozniškega dovoljenja bodo morali vozniki predložiti osebno izkaznico in eno fotografijo velikosti 3,5 x 4,5 cm, vozniško dovoljenje za vožnjo traktorja pa jih bo veljalo 91 din. V KUNSTELJ PURGAR BOGOMILA frizerski salon, Kranj, Prešernova 1 Cenjenim strankam in drugim ženam iskreno čestitamo za praznik 8. marec in se priporočamo. J DEŽURNI VETERINARJI OĐ 4.-11.3.1983 za občini Kranj in Tržič BEDINA ANTON. dipl. vet., Kranj, Betonova 58, tel.: 23-518 SOKLlC DRAGO. dipl. vet, Strahinj 116, tel.: 47-192 za občino Škofja Loka VODOPIVEC DAVORIN, dipl: vet., Gorenja vas 186. tel.: 68-310 OBIAK MARKO, dipl. vet., ŠkoSja Loka, Novi svet 10, tel.: 60-577 ali 44-518 za občini Radovljica in Jese-nice URH JANEZ, dipl. vet., tel.: 23-716 ali 25-779 Dežurna služba pri Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske, Kranj, Iva Slavca 1, tel.: 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno. m AVTOKOVINAR Škofja Loka Kidričeva 51 na podlagi sklepa delavskega sveta razpisuje dela in naloge VODJE TEHNIČNEGA SEKTORJA Pogoji: — visoka izobrazba — strojni inženir dipl. in 2 leti ustrezne prakse, — višješolska izobrazba — strojni inženir in 3 leta ustrezne prakse Razpis del je s 4 letnim man datom. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 8 dni po objavi razpisa na naslov: Avtokovinar, Kidričeva 51, Škofja Loka. KOM PAS JUGOSLAVIJA Tovarna obutve PEKO TRŽIĆ Delovna skupnost skupnih služb objavlja v splošnem sektorju dela in na- < loge i i OPRAVLJANJE GASILSKIH NALOG 1 ! Pogoji za sprejem: — gasilec, strojni ključavničar, elektrikar, usnjar, čevljar in 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih, — industrijski gasilec in 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih, — poznavanje predpisov požarnega varstva, — izpit za voznike C kategorije Posebna zahteva: — hitro reagiranje Kandidati naj oddajo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 8 dneh po objavi v kadrovskem oddelku tovarne. /ŽT> G LAS 18. STRAN MALI OGLASI, OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE MALI ZAHVAIA Ob smrti mojega dragega očeta DUŠANA ČULIBRKA se zahvaljujeva vsem sorodnikom, znancem, prijateljem,sostanovalcem in sodelavcem Planike za darovano cvetje in izrečena sožalja ter pevcem in godbi za žalostinke. VSEM, PRAV VSEM, ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! Sin Zoran z mamico Ilonko OGLASI tel.: 27-960 PRODAM Dotrpela je naša draga mama, stara mama, prababica in teta PAVLA POTOČNIK iz Bukovščice št. 18 Pogreb bo v soboto, 5. marca 1983, ob 16. uri na pokopališču v Bukovščici. ŽALUJOČI VSI NJENI Prodam več PRAŠIČEV, težkih od 20 do 30 kg. Luže 19, Šenčur 464 Prodam PRAŠIĆE, težke od 25 do 170 kg. Posavec 16, Podnart 1452 Prodam LES za ostrešje. Telefon 47-334 1816 Prodam nov STROJ za pletenje, znamke »Brother — KR — 586«. Informacije po tel. 28-550 popoldne 1817 Prodam večjo količino semenskega KROMPIRJA kifelc. Dolžan, Breg 109, Žirovnica 1818 Prodam suhe hrastove PLOHE. Preba-čevo 42, Kranj 1819 Prodam več ročnih vozičkov z derco. Kuhar, Predoslje 6, Kranj 1820 Zamenjam jalovo KRAVO za plemensko. Olševek 48, Preddvor 1821 Prodam semenski KROMPIR igor. Noše 1, 64243 Brezje 1822 Prodam otroško POSTELJICO z jogi-jem in posteljno garnituro. Telefon 26-831(064) 1823 Prodam dobro ohranjeno POSTELJO z iogiiem. Janez Triler, Planina 25, Kranj 1824 Ugodno prodam dvodelni KAVČ, dva FOTELJA in mizo. Robert Pisek, Valjav-čeva 4, Kranj, tel. 23-226 1826 Prodam italijanski globok otroški VOZIČEK. Vombergar, Britof 180, Kranj 1826 Prodam dvomesečnega BIKCA za zakol ali rejo. Valjavec, Zvirče 19, Tržič 1827 Prodam nov globok otroški VOZIČEK za dvojčka. Naslov v oglasnem oddelku. 1828 Prodam KRAVO, ki bo marca četrtič teletila. Šmartno 5, Cerklje 1829 Prodam 8 tednov stare PUJSKE. Stu-denčice 1/B, Lesce 1830 Prodam TRAKTOR zetor 4911 s kabino, dvobrazdni plug, kiper prikolico 3 t in bočno KOSILNICO za fergusona. Smled-niška 30, Kranj, Čirče 1831 Prodam TELEVIZOR iskra panorama. Visoko 91, Šenčur 1832 ZAHVALA Ob smrti naše dobre mame, stare mame, tašče in svakinje MARIJE PERČIČ se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in vaščanom, ki ste sočustvovali z nami, darovali cvetje ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo dr. Ivanu Hriberniku za dolgoletno zdravljenje, snahi Sabini za požrtvovalno skrb in nego v njeni bolezni, kolektivom OŠ France Prešeren, Iskra-Marketing, SPIZ ODE Kranj, Tehnične službe ZD Kranj, Slovenijales — Sora Medvode ter zastopnikom župnije Žabnica in Sv. Duh za darovano cvetje. Iskrena zahvala g. dekanu in sobratom za verski obred, pevcem za lepe žalostinke in liturgično petje. VSI NJENI Kranj, 1. marca 1983 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, sestre in tete MILENE PLEVEL roj. BRUDAR se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in vence izrečena ustna in pisna sožalja ter številno spremstvo na zadnji poti. Posebno s&zahvaljujemo UO in SS občine Kranj in KS Vodovodni stolp Kranj za organizacijo pogreba^ kakor ludi kolektivu Alpetourja - TOZD Potniški promet Kranj er učencem m razredničarki 5.b. razreda OŠ Simon Jenko Kranj za podarjeno cvetjeV.ahvaljujemo se tudi gotorn^koma tov. Jermanu in tov. Galičiču za poslovilne besede in godbi in pevcem za žalostinke. ŽALUJOČI VSI NJENI Kranj, 1. marca 1983 ZAHVALA Z bolečino v srcu smo se poslovili od našega dragega in nepozabnega moža, očeta, brata ir. strica JANKA VALJAVCA S Sr. Bele St. 54 Vse. sosedom, sorodnikom in prijateljem ter znancem, ki ste nam v težkih dneh pomagali, z nami sočustvoval. izrazili sožalja ter poklonili cvetje, se iskreno zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo dr. Mariji Saievec iz ZD Kranj /.a skrb in nesebično pomoč v času njegove težke bolezni Enako se zahvaljujemo patronažnim sestram ZD Kranj za lajšanje bolečin na domu Hvala dr.mgrhmi Musič in strežnemu oseb i u Pnevmološkega oddelka 300 Inštituta Golnik za nego, skrb m pomoč v času zdravljenju. Hvala tu i orof dr Debevcu dr Klevišarjevi in strežnemu osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani za njihovo pomoč pri zdravljenju. Za lajšanje bolečin se zahvaljujemo dr.Janezu Remškarju in osebju oddelka za intenzivno nego Inštituta Golnik. Posebno se zahvaljujemo članom kolektiva DO Kovinskega podjetja v Kranju za materialno pomoč in izkazano pozornost, kakor tudi sindikalni organizacij« KOP m vrtcu Čriček« z Bele Iskrena hvala Milanu Miklavčiču za tople in iskrene besede slovesa ob grobu. Zahvaljujemo se č.g. župniku za opravljen pogrebni obred ter zvonarjem in vsem, k. ste ga v tako velikem številu 1 pospremili na zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej, še enkrat hvala! VSI NJEGOVI Sr. Bela, 23. februarja 1983 Prodam dobro ohranjeno kuhinjo — elemente BELE BARVE. Informacije v petek in soboto popoldan, tel.: 28-579 Prodam TELETA za zakol. Luže 16, Šenčur 1833 Prodam nove AŽ PANJE na 9 in 10 satov. Tupaliče 5, Preddvor 1834 Poceni prodam črnobel TELEVIZOR gorenje avtomatik in »višinsko sonce«. Engelsberger, Župančičeva 11, Kranj, tel. 21-062 lg35 Zamenjam novo električno ŽAGO re-mington (za obrtnike) za motorno žago na bencin. Telefon 75-035 1836 Prodam PEČ emo 5, ŠTEDILNIK kup-persbusch, expres za kavo GAGGIA, usmernik za CB postajo, 20 m KABLA koaksial 50 ohm in ANTENO GP tri-radi-alno. Podbrezje 12/A * 1837 Prodam barvni TELEVIZOR iskra panorama 73, cena 3 SM. Brence, Planina 8, Kranj l838 19. marca bom prodajal rjave JARCKE hisex. Sprejemam naročila! Fujan, Hraše 5, Smlednik, tel. 061-627-029 1839 Prodam tračno ŽAGO za razrez hlodovine. Telefon 65-059 184<> Prodam bele kuhinjske ELEMENTE in kombiniran ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektrika). Ivan Kristane, Britof 187, Kranj 1841 Poceni prodam rabljeno SPALNICO. Informacije po tel. 23-826 v nedeljo od 18. do 20. ure l842 Prodam KRAVO s teletom. Ahčin, Lese 27, Tržič 1843 Prodam italijanski globok VOZIČEK. Bušič, Lojzeta Hrovata 5/22, Kranj 1844 Prodam MLADIČE brak jazbečar, stare 2 meseca, odličnih staršev. Telefon 79-437. Janez Udir, Kamna gorica 91 1845 Prodam GORILEC CTC in MOTORNO ŽAGO (30 cm). Anton Svete, Lesce, Blejska c. 1 l84® KEN WOOD receiver TK — 40 L, ZVOČNIKA jamo 60/90 in, JADRALNO DESKO prodam. Telefon 064-77-477 1847 Prodam dvoredni PLETILNI STROJ »Standard Osijek«, opremljeno ZIBELKO in POSTELJICO ter dve bakreni PLOČEVINI 0,5 mm. Zorman, Radovljica, Gorenjska c. 28 l848 Prodam 30 vreč APNA in 25 m alkaten-ske CEVI za vodovod. Valter, Goriče 29, Golnik 1849 Kvalitetno filmsko zvočno KAMERO sankyo seiki maero 1:1,2 in zvočni ma-gnetik KINOPROJEKTOR solex progra-matik SM 80 prodam samo za 60.000 din. Telefon 57-014 ^ 1850 Prodam STARINSKO POHIŠTVO (garderobni omari, miza), rabljen kombiniran štedilnik — 2 plin, 4 elektrika in kavč-zakonska postelja. Ogled v soboto in nedeljo od 16. do 18. ure. Oblak, Stara cesta 21/1 Prodam jalovo KRAVO, ki ima še 8 litrov MLEKA. Ribno 31, Bled 1898 Prodam 50-litrski KOTEL iz pocinkane pločevine za vzidavo. Pečar, Zadružna 1, Kranj l899 GRAMOFON elac miracord 50 H avtomatski in ZVOČNIKE philips 30/60, ueodno prodam. Telefon 50-300 po 14. uri 1900 Prodam večjo količino drobnega KROMPIRJA. Zg. Bitnje 23, Žabnica 1901 Prodam JABOLKA. Anton Jazbec, Se-benje 52 _ 1902 Prodam električno PEČICO, POMIVALNI STROJ, NAPO bauknecht in POHIŠTVO za dnevno sobo. Telefon 26-134 1903 Prodam suhe hrastove PLOHE. Kurirska pot 11, Primskovo 1904 Prodam črnobel TELEVIZOR, ekran nov. Telefon 24-571 1905 Prodam dve TELETI, stari 4 tedne, in semenski KROMPIR saskia, reza in kifl-čar, rdeč FIŽOL in kultivator z ježem. Žabnica 37, tel. 44-614 1906 Prodam KRAVO s teletom. Zalog 32, Cerklje i907 Prodam ČEBULČEK. Čebulj, Cerklje 228 1908 Prodam POSTEIJO z novim jogijem, MIZICO 60x110 cm in PRALNI STROJ gorenje. Ogled od 15. ure dalje. Stale, Pu-štal 36, Škofja Loka 1809 Aprila, maja in junija bom prodajal rjave in grahaste JARČKE, stare dva meseca. Sprejemam naročila! Stanovnik, Log 9, Škofja Jx)ka . Ugodno prodam malo rabljen FKA^m STROJ. Telefon 064-60-343 po 15. uri Prodam rabljene KUHINJSKE ELEMENTE ter gradbeno električno omarico. Tavčar, Poljane 20. Poljane nad Skof-jo Loko 191r Prodam RADIO-aparat, znamke ca« še v dobrem stanju. C. na Klanec 47 - Kranj 1510 PETEK, 4. MARCA 19« Prodam večje m manjše PRAŠIČKE Stanonik, Log 9, Škofja Loka Prodam KOZLA, brejo KOZO m mlajšo za pleme. Bokal, Zminec 23, Škof;: Loka 1SH Ugodno prodam skoraj nov POMIVALNI STROJ »Sloboda«, licenca boseh. S-Duh 101, Škofja Loka 191; Ugodno prodam nov pozlačen avstrijski SERVIS za 6 oseb, in suha DRVA. F> nudbe po tel. 23-559 Prodam »PANCARJE« št. 40. Dvorce: Cerklje Prodam 100 GAJBIC in šestnajstccisk GUMI VOZ ter KUPIM nerjaveč vztdlu ŠTEDILNIK. Cerklje 97 191? Prodam invalidski VOZIČEK, s porodnim motorjem in žensko POROČN OBLEKO št. 38. Zg. Brnik 40, Cerklje m Prodam SVINJO za zakol. Sp. Brnu 25, Cerklje * igs Prodam pet tednov starega BIKCA s mentalca. Zg. Brnik 20, Cerklje 1S1 Prodam 16 ŠPEROVCEV 12 >14. Ni slov v oglasnem oddelku. Prodam KRAVO po izbiri. Glmje U Cerklje 132 Prodam 9-mesečnega, črnega PS.A PUDLA. Hudnik, Cerklje 85 (Zadruir dom) 1914 Prodam 7 tednov starega BIKCA in betonsko ŽELEZO, premera 6 mm te smrekove prizme, debele 10 cm, suhe S-draž 1, Cerklje Prodam KRAVO po tretjem tefeu Globočnik, Zg. Otok 9, Radovljica ISK Prodam fantovsko birmansko OBLEKO za 13 ali 14 let. Janez Sitar, Rupa & Kranj, tel. 064-21-563 Prodam BIKA in TELICO, stara 10 ene secev. Cveto Gregorc, Golnik 78 Ugodno prodam klavirsko HARMONIKO, 60-basno, novo. Drinovec, Okroeb-Naklo Prodam 8 mesecev brejo KRAVO Ješ Meglic, Lom 30, Tržič Prodam 2 meseca starega OVCjAKA Naslov v oglasnem oddelku. Prodam ČEBELNJAK in 7 AŽ. panj*-1 čebelami, ter vso opremo. Jože Sinko*« Visoko 85, Šenčur Enodnevne PIŠČANCE in 6 tednov sare PIŠKE, prodam. Telefon 40-146 11» Prodam KONJA, težkega 300 ke stafr ga 5 let, KOMAT in VOZ. Bled Grašfc 48 " ' fl» Poceni prodam dobro ohran«?-SPALNICO. Ferlan, Gorenja vac 3SL»* 68-283 Prodam zbirko nežigosanih ZNAJ&i SFRJ. Telefon 064-57-069 Prodam KRAVO, dobro mlekartc. Volča 23, Poljane nad Škof j o Loko. » 65-137 Prodam KRAVO po teletu. Ambrei* Sp. Gorje 144 Prodam PRALNI STROJ goreme V nobel TELEVIZOR in OJAČEVALEC 2 x 50 W. Informacije po tel. 064-25-7: popoldan ^ »Nezakonske« MLADIČKE čistok-vi. siamske MUCE, oddamo brezpla^no >j v biteljem živali. Višnar, Vrba 38, Le«sce * 19"- M Prodam 30 kg težke PRAŠi£kf Sv Duh 41, Škofja Loka Ugodno prodam otroško POSTELJIC' S Ogled v nedeljo. Zvonka Omejc, FVebai«- i vo 7, Kranj Prodam dobro ohranjen ita '- ansfcS kombiniran VOZIČEK za dvojčk; jiair ^ ke PEG, temno moder žamet. Jo/ i Lojzeta Hrovata 9, Kranj, tel ' fi int. 428 dopoldan Prodam dvojno POMIVALNO F ORJlt" ■ z odcejalnikom. Muljavec, Kram r ^Jam Hrovata 9 Ugodno prodam 170-litrski HLADt I NIK zoppas. Kranj, Šorlijeva 29, stane**§ nje 17, IV. nadstropje KUPIM —.— ...... Kupim STRUŽNICO z 1 m strumne dužine in MOPED APN-4. Ivan Osterratf 5 Britof 120, Kranj Kupim suhe bukove PLOHE, debei* 1 7 cm ali debelejše. Telefon 69-043 US I Kupim drobni KROMPIR za krrr*o.» 1 vedite ceno in količino. Stanko Kcev všek, Izgorje 6, Žiri Kupim KRAVO simentalko ali -TEL- I CO, brejo ali s teletom. Grošelj, Podgatf I 39, Kamnik Kupim dobro ohranjeno SAMOVv KLADALKO in PUHALNIK tajfun. V^ ko Pivk, Virmaše 47, Škofja Loka i9Sf Kupim ohranjeno OTROŠKO KOL? za otroka od 5 let dalje. Neva Ceglar, «1 27-243 . " Kupim CITRE. Žirovnica 60 i 1 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, brata in starega očeta ANTONA ROZMANA Rešovega z Brezij se iskreno zahvaljujemo vsem, Hvala sosedom, posebno ^^ podarjene vencein j atelje m in znancem za izrečenasozal^po , cvetje ter spremstvo na zadn i poti. Posebna * zdravniku dr.Zdravku Če™et" ™ Sem praporščakom Nadalje se zahvaljujemo stevlln^Xe beTede, organizacija spremstvo, govornikoma za ^ ^ ^ zvonarjem in du-ji ZB NOV Brezje, pevcem za žalostinke, zv hovščini za obred. VSEM SE ENKRAT ISKRENA HVALA. VSI NJEGOVI Brezje, Dovje, I**ce, 2. marcal9W PETEK, 4. MARCA 1983 ALI RAZMIŠLJATE O UREDITVI OKOLJA V VAŠI KRAJEVNI SKUPNOSTI? Lahko vam pomagamo z nasveti in načrti. Načrtujemo parke, zelenice in otroška igrišča ob javnih objektih: zelenicah v stanovanjskih naseljih, turističnih in industrijskih objektih, šolah, varstvenih ustanovah in drugih objektih ter zelenje na pokopališčih in ureditev okolja NOB spomenikov. Informacije dobite pri KŽK Gorenjske, TOZD Kmetijstvo, Kranj, Begunjska 5, tel.: 21-252. Kupim BIKCA ali teličko simentalko, ftaro teden dni. Jugovic, Trata 10, Škofja *oka, tel. 62-039 1988 TRAKTOR, nakladalno prikolico in kosilnico BCS, lahko v slabem stanju, ku-|?im. Vrhove, Pod gozdom c. 4/15, 61290 Grosuplje, tel. 061-772-314 a 1989 , Kupim rabljeno TRAČNO ŽAGO. Telesu 061-611-298 I990 »Kupim 15 do 17-kubično SAMONA-*^LADALKO. Ponudbe od 15. ure dalje ^ tel. 74-841 ,1991 . Kupim OBRAČALNIK za kosilnico 110. Polde Božič, Nova vas 23/C, Radovljica, tel. 75-208 T1992 , Kupim TRAKTOR, od 20 do -35 KM, ^rguson, delfino, fiat ali druge znamke, informacije po tel. 061-831-895 1993 VOZILA Prodam R-4, registriran do 15. februarji* 1984. Milan Fliser, Breg 86, Žirovnica 1634 v Prodam 20 sedežni AVTOBUS TAM T I*. Zalaznik, Studeno 21, Železniki nad ^kofjoLoko _ , "p . Prodam AMI 8 po delih. Predoslje l/C, *Cranj Prodam MERCEDES 200 D, motor po generalni, letnik 1964. Tone Behek rad ni kova 4, Kranj, tel. 064-22-607 1855 v Prodam GOLFA, letnik 1977. Milan "rastje 73, Kranj , , ., "f*? „ Ugodno prodam JAWO 350, letnik 1980 podatno opremljeno, prevoženih 6.000 Vm. Oblak. Gregoričeva 28, Circe, Kranj^ Poceni prodam ZASTAVO 750 dobro ^hranjeno, starejši letnik, Hrastje 39 ^ v Prodam JAWO 350, TOMOS 15 SLC: in V*r»lni aparat. Telefon 77-994. 1859 v Prodam dobro ohranjeno ŠKODO iud 1977, prevoženih 41-0B0 km. Jože <*^.Besnica 19 , Prodam ZASTAVO 101 (po delih) m domači FIŽOL. Brane Sofrič, Moša Pijade * Kranj „ ™ Prodam tovorni avto TAM 6500 »š e-Nr«. letnik 1975, registriran za celo leto. Gunđalo, Gradnikova 1, Kranj Prodam RENAULT 16 TS, letnik 1971, generalno obnovljen, registriran za celo J*to. stojan Davidovič, Veljka Vlahoma fen ZASTAVO 101, leto* 1975 ^jOOO km, odlično ohranjeno. Podbrezje . Prodam ZASTAVO 750, letnik 1976 Majkič, Savska c. 1. Kranj . SPAČKA, letnik 1973, ugodno Pv™a™R H Bela 13, tel. 45-303 l86® Prodam FIAT 128 sport, letnik 19 <4 v Odličnem stanju. Naslov v oglasnem oddelku 1867 . Prodam LADO, letnik 1975. Ogled mo-vsak dan popoldan. Jezerska cesta , JPiid^VW 1200 J, letnik 1974. Vopo-21, Cerklje . SIMCO 1000 GL, poceni prodam. Oraa-^Ukova 113, Radovljica , „„ni* Prodam MOPED T 12. Telefon 77"°^71 v Prodam ZASTAVO 1300, letnik 1973, N^strirano, cena 4 SM. Zvone Knific, *Wevntea IS, Tržič , , 4 - • ----- --A lota. Jože tel. OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE KRONIKA 19. STRAN O LAS Ugodno prodam FIAT 750. Telefon 24-221 ali naslov stanovanja Cesta na Brdo 43/a, Kokrica Prodam zelo dobro ohranjen \SU 1200, cena 4 SM. Telefon 064-60-541 - int. 26 dopoldan 1946 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972. Kern, Velesovo 55. Cerklje 1947 Prodam ZASTAVO 750. Zg. Bitnje 168 pri gasilskem domu v jami 1948 Prodam 1 leto star WARTBURG karavan. Cerkljanska dobrava 5, C^klje 1949 Prodam WARTBURGA karavan, letnik 1976 registriranega do junija 1983 in dobro ohranjeno SEDEŽNO GARNITURO, KAVČ in dva FOTELJA. Lahovče 33, Cerklje 1950 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1979. Zalog 74, Cerklje 1951 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974. I iubiša Pav, Partizanska 29/A. Kranj J 1952 GSX 1,2, letnik 1977, karamboliran zadnji del, prodam. Jože Cizmazija, St. Žagarja 44, Kranj 1953 Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1974. Kranj, Gubčeva 4, stanovanje 8 1954 VW 1200, karoserija 1300, letnik 1969, nemški, dobro ohranjen, prodam najboljšemu ponudniku. Lončar, Bečanova 7, Tržič ali tel. 064-22-221 - int. 29-60 od 7. do 10. ure I955 Prodam ZASTAVO 750, cena 2 SM. Ogled od 15. do 17. ure. Franc Salmič, Pivka 6, Naklo 1956 RENAULT 4 TLS, letnik december 1977, prodam. Marija Polak, Ob Belci 1, Bohinjska Bistrica 1957 GOLF diesel, letnik 1978, odlično ohranjen, garažiran, prodam. Informacije po tel 064-50-697 po 17. uri 1958 PEUGEOT 204, vozen, registriran do aprila, zelo poceni prodam. Veber, Selca 61 nad Škof jo Loko 1959 Najboljšemu ponudniku prodam FORD FIESTO 1100 S, ohranjeno kot novo letnik 1978. Informacije od 18. do 20. ure po tel. 40-641 „ I960 Prodam CITROEN GS, letnik 1976. Fi-linič Tomšičeva 15, Jesenice, tel. 81-908 1961 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1972, cena 2 5 SM. Telefon 061-612-868 popoldan n ' 1962 Ugodno prodam skoraj novo moško in žensko KOLO ter verige in prtljažnik za fiat 126-P. Zekir, Gradnikova 129, Radovljica *963 Prodam WARTBURG karavan. Šenčur, Partizanska 34 1964 Ugodno prodam neregistriranega »H-CoTA« Kejžar, Pot v Bitnje 26, Kranj ' 1965 ALFA SUD, letnik 1974, z zamenjano pločevino, ugodno prodam. Poklukar, Poijšica 13, Zg. Gorje Veletrgovina špecerina ■©cevnica«, irzic _ A v Prodam GOLFA, starega 4 leta. Jože ^nilk^Ručigajeva 12, Kranj, ^teh Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975. Ja-Kunčič, Sp. Lipnica 8, Kamna gorica 74-408 po 16. uri ^ , 4 .. /07« Ugodno prodam DIANO, letnik 1978 ^gled vsako popoldne. Jenko, Sp. Otok i 5, Radovljica .. 1875 Prodam AUDI 80, letnik 1975, ali menjam za golfa diesel. Zdravko Zima, z.i-^wuca59/A, tel. 80-063 Prodam rezervne dele za Z-750. Informacije po tel. 22-055 Ugodno prodam osebni avto MAZDA 1500, generalno obnovljen, delno lahko Mi na kredit. Ogled popoldan. Prebače- Vo 28, Kranj FIAT 132 2000, prevoženih 36.000 km, brodam. Jošt, Naklo 43 1 k Ugodno prodam dobro ohranjen AUDI J«U »O.OOO km, registriran do oktobra. Mndiš, Zabreznica 7, Žirovnica, v Prodam SPAČKA, letnik 1974. Anica ^ntarič, Naklo 64 - _ *} , Prodam desna vrata za ŠKODO Š 100 & već stekel za škodo. Mrovlja, Na Kresu Železniki a.1942 ZASTAVO 101, letnik 1975, z italijanskim motorjem, ugodno prodam. Srdan r^epek, Vrečkova 11. Kranj, tel $4-27-323 popoldan iy.4J - Prodam enoosni TRAKTOR, znamke Vrtdoni tip 610 D diesel, 10 KM s tremi r*nključki. Ogled možen vsak dan v dopoldanskem in »opoldanskem času. Raj-Miklavčič, Srakovlje 12, Kranj 1944 v PEUGEOT 104, letnik 1978, MERC E-^KS u ni mog 1500, 150 KM. letnik 1978, t Montiran nakladalec za les, prodam, 'vrani, Gregoričeva 34, Cirče, tel. 28-148 * 1945 Vabimo vas, da za praznik dneva žena, 8. marcu, obiščete gostišče DOBRČA na Brezjah. Ob tej priložnosti vam nudimo posebne aranžmane. Vsem ženam čestitamo za njihov praznik! STANOVANJA V Škofji Loki prodam dvosobno STANOVANJE s centralnim ogrevanjem. Naslov v oglasnem oddelku. 1789 Na stanovanje vzamem dekle za delno pomoč v gospodinjstvu. Marija Frelih, Brezje 35 pri Tržiču 1790 Ameriški poslovnež išče opremljeno HIŠO, po možnosti z vrtom in garažami v okolici Kranja ali Kamnika. V najem vzame za nekaj let. Plača dobro. Ponudbe: Za nekaj let 1791 Dekleti iz Dijaškega doma v Kranju iščeta SOBO v Kranju ali okolici. Greta Hreščak in Irena Kolenc, Dom učencev Ivo Lola Ribar, Kranj, Kidričeva 53 1880 Za največ 3 leta najameva STANOVANJE. Največ 10 km iz Kranja. Šifra: Domačin , 1881 Starejša žtenska s sinom začasno isce enosobno STANOVANJE. Naslov v oglasnem oddelku 1882 Dvosobno družbeno STANOVANJE v Valjavčevi ulici v drugem nadstropju (47 kv. m) brez centralne kurjave zamenjam za večje, tudi brez centralne kurjave. Naslov v oglasnem oddelku. 1883 Intelektualec išče na Jesenicah ogrevano SOBO s souporabo sanitarij. Telefon 27-192 popoldan 1884 Zamenjam trosobno STANOVANJE brez centralne pri avtobusni postaji za enako s centralno kjerkoli v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku. 1885 Mlad profesor z ženo išče začasno za 5 ali 6 mesecev SOBO ali STANOVANJE v Kranju ali okolici. Janko Petrovič, Vrečkova 2, Kranj 1880 Opremljeno SOBO oddam domačinoma. Poleg je tudi vrt. Šifra: Kranj 1967 POSESTI Prod a m GAR A/X le fon 25-065 EXPRES OPTIKA Kranj Tavčarjeva 1 (nasproti Delikatese) Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in specialnimi lečami. Izdelujemo na recept in brez njega. Čestitamo ženam za njihov praznik — 8. marec. Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku. 1969 Zamenjam GARAŽO pri nebotičniku za GARAŽO v Šorlijevem naselju ali jo kupim v Šorlijevem naselju. Šmitek, Mo-še Pijadeja 15, Kranj, tel. 28-824 1887 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v okolici Kranja. Plačam takoj v gotovini. Naslov v oglasnem oddelku. 1888 Kupim staro HIŠO, zazidljivo ali neza-zidljivo PARCELO v Kranju ali okolici — do 15 km. Ponudbe pod šifro: Gotovina 1889 Kupim starejšo HIŠO v okolici Kranja. Informacije po tel. 28-550 po 14. uri 1890 Kupim PARCELO v okolici Kranja. Telefon 25-232 ali naslov v oglasnem oddelku. 1891 Najboljšemu ponudniku prodam HIŠO, zgrajeno do IV. faze, v okolici Kranja. Ogled možen 10. in 12. marca od 14. do 17. ure. Naslov v oglasnem oddelku. 1892 Prodam manjšo KMETIJO, delno opuščeno, z gospodarskim poslopjem v Radovljici; 2 ha obdelovalne zemlje in 3 ha gozda (skupaj ali deljeno). Sp. Gorje 65, Zg. Gorje 1893 ZAPOSLITVE_ • Iščem redno ali popoldansko DELO. Naslov v oglasnem oddelku. 1799 Redno zaposlim ŠIVILJO, vajeno dela na tekočem traku. Kličite po tel. 40-143 v večernih urah 1894 KV ali PKV KOVINOSTRUGARJA z enoletno prakso zaposlim. OD po dogo-oru. KOVINOSTRUGARSTVO Valentin ŠINKO. C. talcev 17, Škofja Loka 1895 Takoj zaposlim KV in priučenega PLESKARJA, za dela v Kranju, Medvodah in Škofji Loki. OD do 20.000 din. Ponudbe pod: Pleskar 1896 Vzamem DELO na dom. Šifra: Šivanje 1994 Zaposlim KV AVTOKLEPARJA. Dvor-je 93, Cerklje - 1970 PRIREDITVE Vsako SOBOTO ob 20. uri ste vabljeni na PLES v hotel BOR v PREDDVORU. Igra skupina TRGOVCI 1972 Ansambel SIBILA vsem dekletom in ženam iskreno čestita ob njihovem prazniku. Danes, v PETEK, ob 19. uri vas vabimo na PLES v STROJNO ŠOLO - »PODEN« v Škofji Loki. v SOBOTO v hotel TRAN-STURIST, v nedeljo na PRIMSKOVO in v TOREK na praznovanje 8. marca v hotel TRANSTURIST. Rezervacije sprejemajo na recepciji, telefon 61-261 1973 Ansambel JEVŠEK igra v petek na LANCOVEM, v soboto pa v DOMU JLA v KRANJU 1974 DISCO! vsako soboto ob 19. uri v domu KS Stražišče. Nov program glasbe. Vstopnina 50 din 1975 KUD Oton Župančič Sora — folklorna skupina priredi v SOBOTO, 5. 3. 1983, ob 20. uri ZABAVO ob dnevu žena. Za ples bo igral ansambel Rudar, Rezervacije v trgovini Sora. VABLJENI! 1976 OBVESTILA POLAGAM stropne in stenske obloge. Telefon 064-23-308 1971 OSTALO Šorlijevi ulici. Te-1908 Praznovanje dneva žena v torek, 8. marca v restavraciji hotela Crei-na v Kranju. pričetek oh 20. uri. Rezervacije telefon 23-650. L S* S Prodaja KZK KRANJ -HRASTJE ali že varčujete z energijo? Iščem VARSTVO za leto in pol starega fantkrf na pLanini II. Bušič, Lojzeta Hro-vata 4/22, tel. 27-692 dopoldan 1897 Iščem varstvo za osemmesečnega otroka na našem domu od maja dalje. Naslov v oglasnem oddelku. 1977 Na našem domu iščem VARSTVO za dveletno punčko. Jaklič, Koroška 12, Kranj kombivak Zaključek drsanja Kranj — Uprava Poslovno-prireditvenega centra Gorenjski sejem iz Kranja nas je obvestila, da bo v nedeljo, 6. marca, zadnjič obratovalo drsališče na.sejmišču. Od ponedeljka dalje pa bo zaprto. Led bo ponovno nared oktobra! NESREČE OTROK SKOČIL PRED AVTO Radovljica — Zaradi nenadnega prečkanja ceste se je v ponedeljek, 28. februarja, na Kranjski cesti v Radovljici zgodila prometna nesreča. Voznik Bogdan Puhar je peljal proti središču Radovljice, kar mu je nenadoma z leve strani izza tovornjaka ob cesti skočila na cesto 7-letna Anita Novak iz Radovljice. Voznik je sicer zaviral, vendar je otroka kljub temu podrl po cesti. Deklico so laže ranjeno odpeljal v radovljiški zdravstveni dom. RAZSUL 10 TON TOVORA Kokra — Voznik Alpetourovega tovornjaka s priklopnikom, ki je z Jezerskega proti Kranju v ponedeljek, 28. februarja, vozil celulozo, je zadel ob kamnito vzpetino ob cesti, zaradi česar se mu je razsulo 10 ton tovora. Vozniku, 31-letnemu Viricencu Koželju se je to pripetilo v blagem levem ovinku v vasi Kokra. Naslednjih 100 metrov vožnje je še večkrat zadel ob drsno ograjo in se slednjič ob useku ustavil. Na cesti razsut tovor je lep Čas oviral promet. Miličniki so vozniku, ki ni utrpel nikakršnih poškodb, odredili odvzem krvi. TRČENJE avtobusov Poljane — Voznik avtobusa Dragan Koraia je v sredo, 2. marca, peljal iz Škofje Loke proti Gorenji vasi. V nasprotni smeri pa je z Alpetourovim avtobusom vozil Marjan Dolenc iz Žirov. Pred srečanjem sta voznika zavirala, vendar ju je na poledeneli cesti zaneslo proti sredini vozišča, zaradi česar sta čelno trčila. Voznikoma ni bilo nič, škoda pa ni majhna, saj znaša 400.000 dinarjev. NESREČA PRI PREHITEVANJU Bistrica - V torek, 1. marca, se je na Bistrici pripetila prometna nezgoda, ki je terjala lažjo telesno poškodbo in 333.000 dinarjev gmotne škode. Voznik Anton Oblak je pri Bistrici dohitel kolono vozil in jih prehiteval na mestu, kjer je z znakom in cestnimi označbami to prepovedano. Ker je tedaj nasproti pripeljal s tovornjakom Jože Knific, se je moral Oblak umakniti nazaj na svoj pas, pri tem pa se je zaletel v avto, ki je vozil pred njim. Tega (vozil ga je Janez Janež) je zaneslo v levo, kjer je trčil v nasproti vozeče vozilo Aleksandra Župevca. V nesreči je bil Župevec laže ranjen. D. 2. Požar uničil leseno domačijo Kranj - V sredq, 2. marca, je ob 10.00. ponoči izbruhnil požar na leseni kmečki domačiji v Stražišču na Škofjeloški cesti in jo do kraja uničil. Hiša je bila last pokojne Marije Bradaško, zdaj pa je v njej prebivala le podnajemnica Vera Telban iz So-vodnja. Požar so zadušili gasilci. Vzrok in škodo še raziskujejo. Prodaja KZK KRANJ -HRASTJE v akciji varčevanja DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 5. marca, bodo dežurne naslednje prodajalne: KRANJ Central: Diskont Vino, Kranj, Delikatesa, Maistrov trg 11, Na vasi, Šenčur in Naklo v Naklem od 7. do 13. ure, vse ostale prodajalne pa bodo odprte od 7. do 19. ure: Klemen-ček, Duplje, Krvavec, Cerklje, Hrib, Preddvor, Kočna, Zg. Jezersko. Živila: dežurne prodajalne bodo odprte od 7. do 19. ure in sicer: SP Pri Peterčku, Kranj, Titov trg 5, SP Pri Nebotičniku, Kranj, C. JLA 7/a, SP Oskrba, Kranj, Begunjska 4, SP Planina. Kranj, Zupančičeva 24, PC Planina, Kranj, Planina 65, SP Preddvor, PC Britof. Naslednje dežurne prodajalne bodo odprte od 7. do 17. ure in sicer: SP Šenčur in PC Bitnje. V nedeljo pa so dežurne naslednje prodajalne Centrala Kranj: od 7. do 11. ure: Delikatesa, Maistrov trg 11, Kranj, Krvavec, Cerklje, Naklo v Naklem. Na vasi, Šenčur. V Cerkljah pa trgovina Živila Kranj SP Gorenjka od 8. do 11. ure. ŠKOFJA LOKA SP Groharjevo naselje, mesnica Groharjevo naselje TRŽIČ ABC Bistrica, Mercator, Trg svobode 27, Mercator, Ravne 9, Mercator, Križe BOHINJ Špecerija Market, Boh. Bistrica BLED Špecerija Market Done, Kajuhova ulica; Živila Delikatesa, Ljubljanska ul. GORJE Živila Market, Zg. Gorje LESCE Murka 3 RADOVLJICA Špecerija — samopostrežba, Kranjska ulica TRŽNI PREGLED KRANJ Solata 60 din, špinača 100 din, cve-tača od 60 do 70 din, korenček od 50 do 60 din, česen od 180 do 200 din, čebula 60 din, fižol od 120 do 140 din, pesa 40 din, slive 80 din, jabolka od 20 do 30 din, hruške 40 din, radič 120 din, pomaranče 80 din, limone 90, ajdova moka od 80 do 90 din, koruzna moka 40 din, kaša od 90 do 100 din, surovo maslo 380 din, smetana 110 din, skuta 100 din, sladko zelje 50 din, kislo zelje od 40 do 50 din, kisla repa 50 din, orehi 400 din, jajčka od 8 do 10 din, krompir 15 din, med 200 din. JESENICE Solata 100 din, špinača 60 din, cve-tača 60 din, korenček 50 din, česen 210 din, pesa 25 din, slive 101 din, jabolka od 26 do 35 din, hruške 50 din, grozdje od 50 do 60 din, pomaranče 65 din, limone 99 din, ajdova moka 89 din, koruzna moka 30 din, kaša 76 din, surovo maslo 270 din, smetana 110 din, skuta 85 din, sladko zelje 28 din, kislo zelje 30 din, kisla repa 25 din, orehi 470 din, jajčka od 7 do 8,60 din, krompir 16,55 din. | /.energijo ombivak @ LO Srečka din št. 00 80 30 60 70 80 5970 480 9210 400 387660 20.000 41 80 61 60 471 200 3171 400 16251 4.000 27241 4.080 99711 8.000 42 60 46372 2.000 73352 4.000 116982 20.000 142082 20.000 488532 20.000 83 100 063 200 113 160 493 160 045423 20.000 224783 20.100 322083 20.100 14 80 94 100 2434 800 15794 2.100 28544 6.(XX) 81664 8.000 89664 2.000 LOTERIJA Srečka din St. 15 60 65 120 2265 720 3895 400 4335 600 315135 20.000 429685 20.000 009024 100.000 028684 20.000 6 40 52846 4.040 021276 20.040 237026 50.040 259596 20.040 332976 1,000.040 87 60 4997 1.000 68 60 24468 2.060 33688 6.000 51618 8.000 69988 2.000 97018 6.000 164608 20.000 232058 20.000 239548 ' 20.000 9 40 22089 8.040 33249 2.040 46499 6.040 006189 500.040 246929 20.040 427599 20.040 Prodaja KZt KRANJ- hrastje varčevati z energijo. to ie denar! ■P- > UuBnbai ETA Rana ura nič več zlata ura TRIPI AVA SF PRIPRAVLJAJO NA TEKMOVANJE - Nogometaši kranjskega lnglava.edi-NOGOMETASrTRIGLAV^ Sfc mrn , „ . se yestno pnpravljajo na nadaljevanje tekmovanja nega gorenjskega predstavnika v sioven « predzadnje mesto, spomladi pa želijo uvrstitev /.boljšati, v spomladanskem delu prvenstva^ Jeseni^SO osvojM p jp vendlirHk|jub temu vztrajajo. Prvo Tako kot vec.no Hasan Ibrašimovič. Prvo tekmo novega prvenstva bodo moštvo kranjskega Tr.glava 27. murca pa bodo prvič igrali doma. Nasprotnik bo Mura iz MSeaSoSo t? 'to več ljubiteljev nogometa prihaja na njihove tekme, oni pa se j,m bodo skušali oddolžiti z dobrimi igrami, (jk) - Foto: F. Perdan___ Lani manj nesreč na železnici Podatki o nesrečah na železnici oziroma o tako imenovanih izrednih dogodkih v železniškem prometu, ki so povezani z udeleženci v cestnem prometu, na vlakih in s hojo po tirih, so v minulem letu v primerjavi z letom 1981 ugodnejši. Izrednih dogodkov je bilo 476 oziroma 181 manj (27,5odstotka) kotleta 1981. Predvsem je bilo manj (111) trčenj motornih vozil v zaprte zapornice ali pol za pomiče. Vpliko manj je bilo tudi okvar na zapornicah (29), hoje po progi ali 'čez progo (17) in trčenj motornih vozil v zaprte zapornice (8) Več pa je bilo skakanja na vlak in iz vlaka (8). Tako je bilo lani zaradi izrednih dogodkov v železniškem prometu 36 mrtvih oziroma 1/ ma ni kot leta 1981. Poftkodovanm pa je bilo 71 ali 2 več kot leto poprej.. Trčenja v vlak je povzročilo lani 62 voznikov motornih vozil; od tega kar 44 voznikov osebnih avtomobilov, 6 voznikov tovornih avtomobilov, 6 voznikov traktorjev, 4 vozniki kolen z motorjem 2 kolesarja in noben voznik avtobusa (leto poprej 1). V teh trčenjih je bilo 9 mrtvili (leto prej 11) in. 26 poflk«to-vanih (20). Zaradi hoje čez progo mimo zaprtih zapornic je bilo Umi 6 mrtvih (7). 1 pa je bil poškodovan. Zaradi hoje po proei ah čez prv? kjer je to prepovedano, pa j* K lani 22 mrtvih (29). Ponesrečenci *! v glavnem izbirali pot po tirih z&i* poti domov in v službo. Vlaki so lani prevozili m : prehodih ceste z železnico F odprtih zapornicah (leto p^j i? oziroma so strojevodje ustavili pred prehodom ceste z železni« ' glavnem čuvaji niso zaprli aaporn* ker so bili nepazljivi ali pa > zaspali. Vsi ti čuvaji so bili premeščeni na druga delovna mt\<-Na srečo v teh pnmenh ni h nobenih po&odb ali mrtvih. A t Jeseniška hokejska nedelja Prvič ženska hokejska tekma Jesenice — Na ledeni ploskvi na Jesenicah se v nedeljo, 6. marca, obeta večurni pester hokejski spored. Ob zaključku sezone bo Hokejski klub Jesenice organiziral- kar tri tekme večnih tekmecev ljubljanske Olimpije in Jesenic. .Tokrat na ledu ne bodo hokejisti, ki so se v prejšnjih dneh borili za letošnji naslov državnih prvakov, temveč druga moštva Jesenic in Olimpije. Spored se bo začel ob 16. uri s tekmo pionirjev Jesenic in Olimpije. Zatem bodo stopili na led veterani Jesenic in Olimpije. To bo enkraten prikaz hokeja starejše generacije, ki je osvajala številne zmage na najrazličnejših tekmovanjih in državnih prvenstvih. Na ledu bodo spet vrteli hokejske palice Felc, Tišler, brata Jan, Klinar, Knez, Albreht, Seme, Zupančič in drugi veterani. Osrednji hokejski dogodek v nedeljo pa bo prvi ženski hokejski derbi Jesenice: Olimpija. V dresih obeh moštev bodo nastopila dekleta, ki so se prijavila na razpis obeh hokejskih klubov Jesenice in Olimpija. V jeseniških vrstah bodo dekleta, ki so se prijavila iz različnih slovenskih krajev, prav tako pa tudi pri Olim-piji- Celotni hokejski spored bodo popestrili: Pihalni orkester Jeseniških železarjev, skupina Ultimat in drugi. Vstopnice so že v predprodaji v pisarni Hokejskega kluba Jesenice ter v kioskih Tobaka na Jesenicah in na Javorniku. J. Rabič Besničani bodo gradili Besnica — Letos bodo v Besnici začeli graditi mrliške vežice. Tako so se odločili zaradi tega, ker sredstva samoprispevka krajanov, ki je bil uveden 1. januarja 1981, izredno dobro dotekajo, prav tako pa so krajani izrazili veliko pripravljenost s prostovoljnim delom pomagati pri gradnji. Skoraj ni krajana, ki se ni obvezal, da bo od 50 do 100 ur prostovoljno delal pri gradnji. Ker bo to velik prispevek krajanov pri gradnji, bo kiajevna skupnost kandidirala za denar združenih sredstev občine za razvoj krajevnih skupnosti. Tekma za nagrado IMV Renault Tržič — Na Zelenici je bilo eno od predtekmovanj množičnega veleslaloma za nagrado IMV Renault. Zeleni-ško tekmovanje so pripravili Tržičani, sodelovalo pa je okrog 150 smučarjev, največ z Gorenjske in Primorske. V kategoriji žensk do 25 let so bile najboljše Pintar in Valič iz Škofje Loke ter Suzana Ruparčič iz Tržiča, med ženskami nad 25 let pa Hafner (Škofja IiOka), Torkar (Bohinjska Bela) in Ix>-gonder (Škofja Loku). Med moškimi nad 41 let so bili najhitrejši Klinar (Bled), Sporn (Kranjska gora) in Jemc (Ljubljana), med moškimi od 29 do 40 let Primožič (Lom-Tržič), Kovač (Žirovnica) in Gorišck (Radovjica), med moškimi do 28 let pa Svetličič (Idrija), Pretnar (Škofja l-oku) in Krničar (Jezersko). J. Kikel Kranj — Upajmo, da se bo letošnja zima kmalu poslovila. Sorazmerno mila je bila, vendar pa je s snegom in mrazom v minulih dneh opravičila svoje ime. Cestarji so za čiščenje snega med sneženjem dobili pohvale. Komunalce je potem za nekaj dni ustavil mraz. Zdaj, ko je od-juga, pa je tudi kupov snega po mestu vsak dan manj. — A.Zalar _ J v___________ Tržičani Tržiču Tržič — Prihodnji petek, 11. marca, kulturna skupina »Pobratenje« ob 17. in 19.30 prireja zabavnoglasbeno prireditev »Tržičani Tržiču«. Že pred dvema letoma so pripravili podobno prireditev, ki je živahno odmevala med domačini. Prihodnji petek bo prek 70 nastopajočih, ki se tako ali drugače ukvarjajo z glasbo, ponovno dokazalo, da j