Poštnina platana ¥ gotovini.	BlKuajiai V/Sdlfc fedefli;	Posameina.. številka »tane 1 Din.
'RADU^ALTJa
GLASNIK
OQQAN NADO DNE Q ADI IS A L NE J TDANIŠ E.
Uredništvo in uprava v Ljubljani, VVolfova ul. t/L — Naročnina: celoletno Din 25, polletno Din 12, četrtletno Din 7.
Vsem okrožnim odborom NRS
NRS v Slovenili
Začetek in razvoj Narodne radikalne stranke med Slovenci je z ozirom na naše precej razvito politično življenje in s posebnim ozirom na politično mentaliteto slovenske večine nenavaden in zgodovinsko važen.
Do nastopa NRS so nastajale pri nas nove stranke le potom diferencijacije. Posamezne skupine pristašev te ali one stranke so se iz nezadovoljstva z voditelji in strankino politiko osamosvojile in so pričele uveljavljati svoja stremljenja proti rodni stranki, n o »osamosvojevanje« je šlo tako daleč, da so se pojavljali že neznatni drobci kot samostojne stranke, kar je moralo logično dovesti do razkrajanja. Naravno, da vse te večje In manjše skupine niso mogle imeti nobenih uspehov v političnem življenju.
Popolnoma drugače je z NRS v Sloveniji. Radikalna stranka se ni odcepila od nobene stranke, ker ni bilo mod Slovenci nobene s takim programom. NRS je samonikla velika stranka, ki sc je med Srbi tekom pol stoletja izvrstno obnesla in je neizmerno koristila narod« in državi.
Zato je popolnoma naravno, da so med člani NRS v Sloveniji pristaši vseh bivših in še sedaj obstoječih strank. Zato je nespametno in otročje očitanje našim pristašem pre-scdlanje, neznačajnost in kar je podobnih besed v našem političnem besednjaku. Saj ti ljudje niso mogli biti naši pristaši, dokler niso poznali stranke in še manj njenega programa.
Dejstvo, da jc že prvi nastop NRS našel v našem ljudstvu močen odmev, je zelo značilno In dokazuje, da naše ljudstvo ni zadovoljno z obstoječimi strankami. Prevdarni in razsodni ljudje so uvideli, da so jih te stranke vodile za nos in da obstojajo takozvane slovenske stranke — ne izvzemši demokratov — samo radi koristi svojih voditeljev. Ljudstvo, ki jim je ob volitvah poverilo svoje zaupanje, pa je ostalo praznih rok in praznih želodcev.
V začetku je nasprotno časopisje — v pivi vrsti »Jutro«, ki še sedaj ne more pozabiti svojega sovrašva do narodnih radikalov —- skušalo onemogočiti NRS na vse mogoče in nemogoče načine, toda kljub vsem oviram so javljali svoj pristop v radikalno stranko nekdanji odlični somišljeniki drugih strank in so nastopali javno, čeprav so vedeli, da bo ♦e pogrelo živce njihovih nekdanjih »prijateljev«. Ko so naši nasprotniki čutili na lastni koži, da jih zapuščajo njihovi najboljši soml-
Dragi prijatelj!
Velika borba, ki jo je pričela Narodna radikalna stranka v obrambo narodnih pridobitev, doseženih v zadnjih velikih vojnah, a v prvi vrsti v obrambo državnega in narodnega edinstva — ji nalaga dolžnost, da dočaka to borbo in da v njej vztraja popolnoma organizirana in zbrana. Zato Vas prosim, da n a j d a I j e d o I. julija t. !. pristopite v svojem volilnem okrožju k reorganizaciji stranke (krajevnih, srezkih In okrožnih odborov), kolikor ta reorganizacija že ni izvedena v smislu naredbe glavnega odbora od 26. maja 1923, objavljene v strankinem organu »Samouprava«.
Da se prepreči vsak nesporazum, se Vam sporoča, da se Imajo srezki odbori konstituirati na teritoriju upravnih srezov, okrožni odbori pa na teritoriju volilnih okrožnih edinic.
Končno se Vam sporoča, da je s skle-pom glavnega odbora od 31, minulega nte-
šljeniki, so se zbali in pričeli trositi najrazličnejše laži o naši stranki. Toda vse je bilo zaman, število narodnih radikalov v Sloveniji se je večalo in danes ni večjega kraja, kjer bi ne bilo radikalne organizacije, ali vsaj pristašev. Pri lanskih volitvah v narodno skupščino je dobila NRS v Sloveniji 3500 glasov, kar je z ozirom na dejstvo, da ni bilo šest tednov pred volitvami v Sloveniji takorekoč nobenih radikalov, naravnost nepričakovan uspeh. Kdo je žel istočasno ob setvi?
Vse to jc najboljši dokaz, kako potrebna jc bila NRS v Sloveniji. Ako jc doživela pred lanskimi volitvami že v dobrem mesecu tak razmah, ako se bo tako lepo razvijala, kakor se razvija v zadnjem času, bo brezdvomno že v par letih nadkrilila vse takozvane slovenske stranke po številu svojih članov. Kričanje in natolcevanje nasprotnikov le dokazuje, da tni jahamo in da jih je strah.
Tega ne more in ne sme spremeniti nobena začasna koalicija, ki ie v danih razmerah potrebna v višjem državnem interesu. Popolnoma odobravamo stališče naših članov, da ne sme niti najmanj trpeti radikalna misel v Sloveniji vsled začasne koalicije z onimi, ki so bili do včeraj javno In tajno naj-večji nasprotnik) radikalne stranke la držav-
seča ustanovljen izvršni odbor glavnega odbora Narodne radikalne stranke, ki pod predsedstvom g. Lj. Jovanoviča, predsednika narodne skupščine, uraduje dnevno v prostorih radikalnega poslanskega kluba v narodni skupščini In vodi vse strankarske posle glede reorganizacije naše stranke in mobiliziranja lijenili sit za eventualne bodoče volitve. Ta odbor tvorijo poleg g. Jovanoviča še gg. dr. VeUzar S. Jankovič in dr. Lazar Markovič, ministra na razpoloženju: dr. Dušan Crgirt, dr. Momčilo Ivkovič in Boža Maksimovič, narodni poslanci.
Polagajoč Vam na srce vse sklene glavnega odbora Narodne radikalne stranke, sprejete na seji od 31. m. m.. Vas prosim, da obvestite po končanem poslu glavni odbor o izvedeni organizaciji v gori navedenem roku in eventualno o številčni moči naših prijateljev v Vašem okrožju in da sprejmete moje prijateljske pozdrave.
Beograd, 1. junija 1924. ______________________Nikola P. Pašič.
ne politike kakor jo zastopa NRS. Slovenski radikali smo in hočemo biti sestaven del velike Narodne radikalne stranke in kot taki s posebnim ozirom na razmerje med Slovenci in državo ne moremo podpirati v nobenem slučaju nobene oportunistične politike nasprotnikov narodnega radikalizma. Za državo vse, za rehabilitacijo naših nasprotnikov — nič! Kajti kdor ni z nami, je proti nami Naši člani naj ne pozabilo proglasa bivšega Akcijskega odbora NRS za Slovenijo, ki je izlavll: »Ne klonite, radikali Slovenije, temveč kvišku srca! Možje, ki ste kljub napadom drugih strank in kljub terorju, zlasti demokratske stranke vzdržali svoje prepričanje, VI ste seme, iz katerega vzklije mogočno radikalno drevo ter razprostre svoje veje širom cele Slovenije.«
Za vse ostale patriote, ki le niso člani NRS, pa veljajo besede: »Čemu Je treba nam Slovencem šele Priblčevlča in njegove družbe. da nas ona dovede v varen zaton NRS, ko to lahko opravimo krajše In bolje: da s« kar brez ovinkov zatečemo v okrilje NRS ▼ Sloveniji, ki bo z ostalo NRS tvorila ono veliko državno stranko, brez katere je nemogoča državna politika v nali edBnstvenl državi,«
Vsi patrioti v NRS’
K proglasu SLS
•Samouprava« piše:
Proglas Slovenske ljudske stranke je osvetlil prave cilje opozicijonalnega bloka. Nikdar se ni tako brezobzirno demantirala ona neresnična trditev v izjavi, ki so jo podpisali Davidovič, Korošec in Spaho v skupnem proglasu opozicijonalnega bloka, kakor Jc to storila Slovenska ljudska stranka s svojim posebnim proglasom, ki kaže, s kakšno neiskrenostjo in neresnostjo skuša g. Ljuba Davidovič varati javno mnenje in vse mogoče činitelje v naši državi. V proglasu SLS pravijo gospodje klerikalci, da zahtevajo na prvem mestu garancij za razvoj svoje posebne nacijonalnc individualnosti. Oni gredo še dalje in pravijo, da se niso združili in ujedinili s Srbi in Hrvati zato, ker tvorijo ž njimi isti narod, ampak da so to storili v prepričanju, da bo nova država bolje ču-ivala njihove posebne narodne pravice, nego ije to storila Avstrija. Mislili so, da morejo dobiti to garancijo, ako dobijo Slovenci v ,okviru države največio državnopravno samostojnost! To je s stališča državnega prava absurdum, ker se v okviru kake države ne more dobiti nobena, kaj šele največja državnopravna samostojnost. Možno je, da dobijo iv zvezni državi zvezne državice izvestno omejeno samostojnost, toda to ni nobena samostojnost, temveč nekake delegacije za določene posle. Ne glede na to absurdnost ho-ičcmo oceniti to zahtevo samo v političnem loziru.
Očividno želi Koroščev klub ustvariti tono, kar jc poskušal v novembru 1918. Toda )Korošccv klub ni iskren, ker v Ženevi novembra 1918 ni bila proglašena nikaka in 'piti ne državnopravna samostojnost Slovenije, temveč se je nasprotno po čisto avstrij-kkem receptu ustvarila dvojna država: na teni strani Srbija, na drugi strani pa država (Srbov, Hrvatov in Slovencev, formirana iz ■pokrajin bivše avstro-ogrske monarhije. V Itcj posebni državi ni bilo nobene besede o (kaki državni samostojnosti Slovenije in ravno kako ne o priliki izjav 1. decembfa 1918 v (Beogradu, ko se je svečano proglasilo ujedinjenje našega naroda v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zato je popolnoma neresnično, da jc temeljna misel teh aktov V Ženevi oziroma v Beogradu vsebovala čuvanje nacijonalnc individualnosti slovenskega parodal S takimi neresnicami ni dosedaj operirala še nobena politična skupina.
Puščamo na strani one dele proglasa, ki no tako grdi, da se gnusijo. Govorenje, da je [naša ujedinjena kraljevina hotela odvzeti Slo-ivencem njihovo narodno individualnost, da Pi gospodarsko izkorišča in da nad njimi gospodari, le taka monstruznost, da mora pred zardeti od sramu vsak pošten Slovenec, katerih je hvala bogu zelo mnogo, toda v splošnem izven vrst klerikalne stranke. Poudariti pa hočemo dejstvo, ki se zdi v tem trenutku najvažnejše, a to je, da g. Korošec govori drugače, ko podpisuje proglas v imenu opozicijonalnega bloka in drugače, ko izdaja ma-itifest v imenu klerikalne stranke. V tej neiskrenosti in v tej razliki med obema proglasoma se vidi najbolje neiskrena namera Roditeljev opozicijonalnega bloka. Oni hočejo pftrati narod in se mu predstavljajo kot ču-Warji narodnega in državnega edinstva v resnici pa zavedno delajo na to, da se država razcepi in oslabi, kakor dokazuje proglas namenjen slovenskim volilcem. Gospodje bi mo-mh pač malo razmisliti o tem, da morejo taki JcRoglasl izzvati reakcijo pri drugih delih na-ibda in da tako oškodujejo najvitalnejše in-Tterclse narodnega edinstva.
Kljub žalostnemu dejstvu, da je stranka, ki je dobila veliko večino v Sloveniji, tako odkrito in nesramno napadla državno in narodno edinstvo v nasprotju s svojimi dosedanjimi poskusi, da sc predstavi kot zagovornica edinstva, mislimo, da ta proglas in ta akcija klerikalcev ne bo omajala vere slovenskega dela našega naroda v resnično edinstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev ter v vitalno in zgodovinsko dolžnost, da mora naš ujedinjeni narod ostati kompakten v svoji nactjonalni državi in da se ne more razdeliti z nobenimi lažnjivimi pripovedkami o posebni nacijonalni individualnosti Slovencev. Slovenci kot naši najzapadnejši bratje, ki so najbolj ogroženi od Nemcev in Italijanov, so srečni, ker imajo sigurno podporo svojih bra-
tov Hrvatov in Srbov v obrambi svoje narodne posesti. In ako sme kljub temu dejstvu velika stranka, kateri se je posrečilo zapeljati mase slovenskega plemena, tako jasno propagirati očividen separatizem potem je to greh, za katerega niso dovolj ostri nobeni državni zakoni in katerega bo kaznoval narod s svojo brutalno ali v temelju pravično obsodbo. Zavedni Slovenci brez razlike na stranke, imajo po tem proglasu edino dolžnost, a ta je, da pobijajo klerikalno stranko in te njene pogubne ideje in zahteve in da poučijo ljudstvo v Sloveniji, kako škodljiva, nenacijonalna in nepatrijotična je akcija klerikalcev pri rušenju narodnega edinstva. Kar se pa nas tiče, bomo po tem proglasu še skrbneje čuvali dragoceno pridobitev narodnega edinstva.
Politika mm deželi
(Od našega somišljenika z dežele.)
Ko čitam komentarje klerikalnih listov k trboveljskim dogodkom, se mi vsiljujejo razne misli. Nisem sicer politik, da bi poznal vse politične »trike«, v svojem dolgoletnem službovanju na deželi, med ljudstvom, pa sem imel dovolj prilike spoznati klerikalno politiko, ki je bila drugačna v Ljubljani, na škofijskem sedežu, drugačna na deželi, kjer so jo oznanjali vernikom pobožni politični sluge v črnih talarjih.
O prevratu sem mislil, da se to spremeni in nastopi prerojenje tudi v srcih klerikalcev. Toda zmotil sem se, spremenili so sicer besedilo svojega programa, a nadaljevali so s svojo politiko, ki bi bila jugoslovenska samo tedaj, ko bi bila identična s klerikalno. Element klerikalizma je zmagal nad nacijpnal-nimi čustvi, ki so za trenutek vzplamtela po prevratu, da zopet napravijo prostor setvi mržnje in medsebojnega plemenskega in so-cijalnega sovraštva.
Spričo takega stanja stvari sem zastavil vse svoje moči, da rešim klerikalne »sužnje« na način, ki se mi je zdel najuspešnejši. Slikal sem ljudstvu velikanski pomen osvobojenca, nagla šal nevarnosti, ki prete, ako bo slovenski človek podpiral klerikalno politiko in skušal na ta način povzdigniti nacijonalno zavest, ki bi bila v stanu kljubovati tajnemu rovarenju podeželskih klerikalnih agitatorjev proti državnemu edinstvu. Bil sem po mojem upravičenega mnenja, da je le narodno zaveden človek sposoben k žrtvam, ki so ne-obhodno potrebne pri gradnji trdnih temeljev za bodočo mogočno stavbo.
Na delu pa so bile žal tudi klerikalne sile, ki so lovile pristaše na skrajno nesramne in za poštenega politika nečastne načine. Ti agitatorji niso morda razvijali svojih načrtov za slučaj zmage, omejili so se na vzbujanje naj-nižjili instinktov ljudstva. Za nje so davki »korupcijski« dohodki, vojaštvo brezpotrebno »trpinčenje« mladeničev itd. Skratka navajali so vse, kar je užival pračlovek v pragozdlh, samo ne nevarnosti, katerim je bil Izpostavljen.
Da jc boj na deželi proti taki politiki težak, mora sprevideti vsakdo. In sedaj trboveljski dogodki! Kako dobrodošla vaba za klerikalne agitatorje. Trboveljske žrtve jim služijo predvsem za delavstvo, ki ga hočejo na vsak način spraviti pod svoje »odrešilno« okrilje. Ni jim za stvar kot tako; delavstvu dokazujejo, da se je edino klerikalna stranka zavzela za delavstvo, Sicer jim je to nekoliko težko spričo Zaloške ceste v Ljubljani, toda kdo zna boljše zavijati nego klerikalci.
Dobro, rekel sem, da jim gre zato, da si pridobe delavstvo. Toda dalekosežnost klerikalne agitacije je mnogo večja. S tem, da javno in tajno kažejo, da bi vsega tega ne bilo, ko bi ne bilo edinstvene države, ko bi se vladali Slovenci (namreč klerikalci) sami, sejejo mržnjo do države sploh in vedno bolj pogosto čuješ zapeljane ljudi govoriti, da bi bilo mnogo boljše, ko bi bilo »drugače«. Tako sem slišal govoriti celo nekega izobraženega moža. Pod »drugače« si je seveda predstavljal »pod Avstrijo«.
Čudno se mi zdi, da se sploh dopušča tako pisanje. Sicer pa sem mnenja, da jc marsikaj zakrivila napredna javnost sama, predvsem pa demokrati, ki so v svojem sovraštvu do radikalne stranke, mnogo pisali o beograjski korupciji, čaršiji, hegemoniji itd. Niso pa vodili načelne politike proti Narodni radikalni stranki, ker niso mogli proti njeni politiki in njenemu programu navesti ničesar konkretnega. Ni vraga, da je potem ljudstvo drvelo za klerikalci, ko je slišalo od vseh strani za Srbe same psovke. Tako delovanje ni moglo krepiti dežele, ni moglo pripomoči do oniii vzvišenih ciljev, ki jih kot prva zasleduje Narodna radikalna stranka.
Potrebno jc torej, da se vsi napredni elementi zložijo v boju proti klerikalizmu, ki jc poglavitni rušilec miru in sloge. Zato pa je predvsem potrebno, da preneha tudi demokratska gonja proti slovenskim radikalom, ki se gotovo ravno v toliki meri bore proti klerikalni demagogiji, kakor oni. In v tem bo ju vidim vsaj jaz za podeželske naprednjake zaenkrat najvažnejšo nalogo.	M. U.
Otroško delo v Ameritd in drugje-
Ameriški otroški urad se največ poteguje, da se sprejme dodatek k ustavi, ki naj omogoča fede ralno uravnanje otroškega dela. Da je skrajni čas, da se enkrat odpravi sramota otroškega dela, jc razvidno iz sledeče objave tega urada:
V zmislu poročila pravniškega odseka poslanske zbornice kongresa, ki priporoča, da se sprejme dodatek glede otroškega dela, je enajsterica inozemskih dežel že uveljavila zakone, ki prepovedujejo delo otrok pod določeno starostjo: ta starost je najmanj 14 let, nekje pa je postavljen tudi višji minimum starosti. Zedinjene države pa nimajo nikakega minimuma. L" malo zveznih držav nrc-
poveduje nočno delo za dečke in deklice pod 18. letom, pač pa vsaj 14 inozemskih dežel to prepoveduje. Kitajska določa osemurno delo kot dnevni maksimum za otroke pod 17. letom in indija šest-urno delo za otroke pod 15. letom. Združene države pa nimajo nikakega zakona v tem pogledu, ki naj velja za vso deželo; enajstorjea zveznih držav dovoljuje 9 do 11 ur dela na dan za otroke pod 16. letom in ena zvezna država sploh nikakor ne omejuje, koliko ur naj dela otrok.
s Naučno-ob vešče valni urad za socijalna vprašanja. Društvo socijalnih delavcev v Beogradu je sklenilo, da ustanovi v Beogradu naučno-obvešče-valni urad za socijalna vpvašanir
Uspešno delo radikalov
Z ozirom na demokratska očitanja Narodni radikalni stranki, da je kriva, ako v naši državi še ni vse v redu. odgovarja »Samouprava«:
Ako ni vse v redu, je to zato. ker so jo po osvohojenju skoraj poltretje leto upravljali ljudje — in med temi je bil tudi Davidovič. ki je dajal direktivo v politiki — ki niso hoteli računati z resnico in so ovirali delo g. Pašića in radikalov.
Ta Pašlć (v koaliciji z demokrati) je predvsem dal državi zdravo, pošteno in demokratično ustavo. Priznavamo zasluge demokratov pri tem delu in tudi demokrati ne morejo oporekati vloge inlcijatorja g. Pašiča. Tu Pušic pa je tudi uvidel nevarno in Škodljivo delo demokratov v državnih financah in na drugih poljih, kakor tudi njihove neomejene pretenzije v vladi, ter je razdrl koalicijo (ž njimi in prevzel državno upravo v svoje roke. Ta Pašić je odločno pričel z ureditvijo državnih financ ter je z zakonom o ustrojstvu vojske postavil zanesljivo podlago državni obrambni sili. Z uradniškim zakonom, dasiravno ni imel materijelne možnosti, da bi v potrebni meri preskrbel za njihov materijalni obstanek, je postavil vsaj temelj pravičnemu in zdravemu razvoju odnaša jev v uradniški hijerarhiji, ter je z mnogimi drugimi zakoni odločno pripomogel državi k vsestranskemu napredku.
Vsa ta dejstva vidi in čuti razsodno in zavedno ljudstvo naše države.
Iz notranje politike
: K ostavki ministra za vere. Miu'stcr za vere K. dr. Vojislav Janić je podal 0. t. ni. ostavko na svoj položaj. O. Janič je odstopil, ker noče prevzeti odgovornosti za nerešeno vprašanje duhovniških plač. Vsi njegovi napori, da se to vpraša.ije reš. so biii brezusp-Sm.
: Osiješki radikali proti koaliciji. V nedeljo Je
biki v Osijeku zborovanje Narodne radikalne stranke, ki so se ga udeležile organizacije Iz treh okrožij osiješke oblasti. Sprejete so bile tri resolucije. V prvi se energično protestira proti Izmeni osiješkega velikega župana Zabreka, kakor tudi drugih velikih županov, ker so tl možje S svojim resnim in tihim delovanjem uspeli pomiriti strasti med prebivalstvom In dvigniti ugled in avtoriteto ohlastev na dostojno višino. V drugi resoluciji se prosi, da se opusti koalicija med radikalno in samostojno demokratsko stranko, ki bi mignila dovesti do razko a v radikalni stranki sami in do razdora s hrvatskim in slovenskim delom naroda ter bi na ta način preprečilo vsako na-daljne sodelovanje v bodoče. Tretja resolucija se bavi z nadaljnjo akcijo proti samostojnim demokratom.
: Ne hrvatsko, ne srbsko, nc slovensko. Ljuba Davidovič je te dni na nekem shodu opravičeval svojo zvezo z radičevci, klerikalci in spa-hovci. Najbolj značilna je njegova iraza, v kateri je povdaril, da stremi njegova stranka P<> integralnem državnem edinstvu In noče nič slišati ne o hrvatstvu, ne o srbstvu in ne o slovenstvu. Korošec sc je v svojem proglasu odkrito izjavi! za slovenstvo t. }. za Slovence kot poseben narod, ki je pristal na skupnost s Srbi in Hrvati! Radič ob Vsaki priliki zahteva samoodločbo Hrvatske in ie zato odšel, da tani najde pomoč! Ako bi prišel opozicijonalni blok do oblasti, bi Davidovič ustvaril integralno edinstvo, Korošec bi gospodaril v Sloveniji, Radić pa bi najbrže postal predsednik hrvatske republike} Politika opozictjonalnega bloka je tako zmešana, da se v njej ne spoznajo niti njeni visokoleteči politiki.
: Radič v Moskvi. Časopisje Je poročalo z Dunaja, da Je Stjepan Radič z boJIŠeviSkim potnim listom odpotoval v Moskvo. Radič Je kot mirotvorni voditelj HRSS odpotoval torej v »pacifistično« Rusijo da prouči pogoje, pred knteihnl ni ga rdeča komunistična interno;'-!mnin smejcla bod svoje okrilje z vso njegovo mirotvorno strnn-dne sc bo celokupen opozicijonalni D*ok znašel v boliševlškl Internnelionnli!
Koroški Slovenci in SIS
Beograjsko »Vreme« priobčuje pod naslovom »Koroški Slovenci« zanimiv uvodnik, iz katerega priobčujemo sledeče:
O. Korošec je poslal te dni notranjemu ministru vprašanje, v katerem zahteva intervencijo vlade za zaščito pravic koroškili Slovencev. Vse, kar je navedel g. Korošec v svojem vprašanju, more biti predmet diplomatske akcije, ki bi se bila izvršila tudi brez Intervecije klerikalnega voditelja. Nas bi v tem slučaju bolj zanimala zamej-na politika Koroščeve stranke med slovenskimi elementi in učinek njegove politike.
Zlasti pada v oči. da je v vprašanju povdarje-na posebna skrb radi oviranja slovenskih pridig v cerkvah in se zdi, kakor da bi bili drugi vzroki pritožbe postranske važnosti. Koroški Slovenci so naši stari znanci. Poznamo jih iz časa, ko se je sklepal mir in ko se je vršil plebiscit. Znan nam je tudi izid plebiscita, ki ni Izpadel v našo korist. Ako iščemo vzrok za neuspeh plebiscita v politični aktivnosti stranke, kateri načeluje g. Korošec, sc nc motimo.
Kakor hitro g. Korošec ni bil več član vlade. Je dobila njegova orijentacija napram Beogradu popolnoma nasproten značaj. Kampanja, v kateri mu je uspelo pridobiti zase mase slovenskih vo-lilcev, sc je vodila v glavnem okoli trditve, da so Srbi inferiorni, nevarni pravoslavci, ki hočejo Slovence gospodarsko izkoristiti, da jih postavijo potem na stopnjo balkanskih poldivjih plemen. Ti argumenti, ki Jih jc bilo polno klerikalno časopisje, so rodili sadove. Plebiscit, za katerega duševno pripravo se jc potrošilo več deset milijonov dinarjev in ne kron, je prinesel zmago Nemcem in naša država je prvikrat stala z zmanjšanim prestižem pred velikim pariškim forumom, ki je odločeval tudi o drugih naših zelo važnih interesih, o katerih so po koroškem plebiscitu pariški sodniki opravičeno dvomili.
Bili, bi krivični, ako bi vaJill vso krivdo za koroški neuspeh izključno na klerikalce. Brez-dvomno so bile te slovenske mase preveč suženjsko razpoložene ter so ob prvi priliki potrdite svojo brezimenost naroda brez zgodovine. Toda politično odgovornost za to nosi stranka, ki vživa največje zaupanje teh mas. Akcija te stranke v splošnem ni Šla nikdar za tem, da bi poleg verskega momenta budila tudi nacijonalni duh teh mas. Prihajamo do zaključka, da g. Korošec in njegova stranka nimata nobene moralne pravice, da bi Intervenirala za mase, katerih prostovoljni odpad od države jc njihova zasluga-
To dokazuje tudi današnje politično delovanje klerikalcev. Klerikalci sc ne brigajo nc v Istri In ne na Koroškem za gojitev slovanskih čustev med našimi ljudmi. Na prvem mestu skrbijo za njihovo pripadnost h katoličanstvu in preko tega obračajo pozornost na njihovo nacijonalno čustvovanje. S sestradanim obrazom in pod strašno izkaženim božanstvom, razpetim na križu, ki goji v dušah temo smrti se ne morejo odbijati in preprečevati zemeljske krivice. Zato Koroščeva stranka nima pravice, da zahteva obrambo, ker z vsem svojim bistvom in z vso svojo akcijo vodi narod v brezimenost, neodpornost in v črno mednarodnost dogme, Zato ker se g. Korošca in njegovim predhodnikom more šteti po naših zemeljskih pojmih v greh, da se jc ob priliki Imenovanja naših polkov zaman iskalo line slovenskega Junaka, ki bi bil dostojen, da bi postni nosilec borbenosti kakega polka. Koroščeva stranka ni sreča za Slovence.
Iz našega časopisja
Trboveljski dogodki.
»Samouprava« (Beograd) piše o priliki trboveljskih dogodkov s posebnim ozirom na očitanja Davidovičeve demokratske »Pravde«; V Trbovljah sc Je pripeti! žalosten dogodek, ki Je zahteval dosti človeških žrtev. Med nacijonalistlčno omladino pod vodstvom »Orjune« in delavsko organizacijo Je prišlo do spopada, ki se je razvil v pravo bitko. Vodi se preiskava, da se ugotovi, kdo je bil Inicijator tega spopada In kakšni vzroki so dovedli do človeških žrtev na obeh straneh-Dokler preiskava nf končana In dokler se pozitivno nc ugotovi, kdo je kriv, se vzdržujemo vsakega komentarja In izražamo obžalovanje, da Je sploh prišlo do krvavega spopada. Ta dogodek pa jc bil povod beograjski »Pravdi«, da ga izkoristi na zelo grd način. »Pravda« skuša označiti ta dogodek kot začetek nekega razračunavanja, ki ga jc zakrivila vlada. Nadalje laže Ust, da se ie v Krajini In drugod razdelilo orožje med radikale. »Samouprava« piše dalje: Radikalna stranka je vedno na strani ljudstva. V vseh političnih in razrednih borbah se Jc trudila radikalna stranka, da zadovolji Interesom vseh družabnih slojev in da
privede borbo na teren, ki je dostojen svobodna in razsodnih državljanov. Po tem potu bo Sla tudi
naprej In izpolnjevala svoje dolžnosti do kralja, države in naroda... Pisava demokratske »Pravde« predstavlja pravo nevarnost za mirne odnošajc. Opozarjamo v prvi vrsti svoje prijatelje, da vsak v svojem krogu žigosa tako provokatersko pisavo in da poskrbi, da nc bo nihče podpirati lista, kj sistematično prepoveduje sovraštvo.
»Vreme« (Beograd) piše med drugim, da j« klerikalna stranka s svojo neiskreno politiko V. ozadju žalostnih dogodkov. Situacijo, k) so jo ustvaril} komunisti in so pohiteti, da izkoristijo so-, delovanje s klerikalci. Komunisti so pod plaščem vsemogočnih klerikalcev brez težkoč delali svojo politiko z mirno organizacijo svojih moči. V taki situaciji so mogla zrasti krila nacijonalističnl oo* ganizaciji, ki bi v pravi državi ne smela imeti pod-, pore. Da je pa ta organizacija pri nas razumljiva in kolikor toliko opravičena, prihaja odtod, ker državljani niso prožeti edinstvenega duha zajednice, ki bi prepustil obrambo države in njenih največjih Interesov državi sami in njenim organom. Mogoče je bilo za Orjuno v Sloveniji tem več prostora, ker so bila klerikalcem na široko odprta vrata za vse mogoče kombinacije in celo s komunisti in so mladi patrijoti smatrali za svojo sveto dožnost, da tudi oni branijo državo. To brezdvomno ni dobro, toda je razumljivo. Po trboveljskih dogodkih se vsiljuje prvenstvena potreba opredeljene in kolikor toliko stalne državne politike. Predvsem je potrebno, da državljani čutijo državo. Avtoriteta države, ki je bila po vojni v vsej Evropi v težki krizi, je doživela pri nas morda največje ponižanje. Dasiravno moramo to dejstvo razumeti, zlasti z ozirom na razlike ujedinjenih krajev, njihovih mentalitet in tradicij, vendar jc treba danes po več kot petih letih skupnega življenja dati državi v vseh njenih pokrajinah ono veljavo, brez katere si ni mogoče zamisliti nobene zajednice. Država potrebuje enotno politiko.
NRS v Sloveniji.
Glavno glasilo naše stranke »Samoupra-v a« priobčuje v celoti proglas, ki ga jc izdala ljubljanska radikalna organizacija o priliki fuzije NNS z Narodno radikalno stranko.
Pokret NRS
— Občni zbor NRS v Spodnji Šiški. V petek dne 6. t. m. se je vršil izredni občni zbor NRS v Spodnji Šiški. Zbor je otvori! podpredsednik krajevn. pododbora x. Novak, ki jc pozdravil došle pristaše bivše NNS, nakar je sledilo poročilo pododborovega tajnika in blagajnika. Poročilom je slediJa stvarna razprava dr. Vlad. Ravniharja. Nato so se vršile volitve pododbora, v katerega so bili izvoljeni člani NRS in člani bivše NNS. Pododbor bo znal pod vodstvom svojega predsednika bivšega ministra dr. N. Zupaniča voditi pristaše NRS po jasno začrtani poti strankinega programa. Pri slučajnostih so padale od strani zborovalcev na račun ostalih političnih strank pikre besede, ki so jasno izpričevale, da je pohod NRS v Sloveniji nc-obhodno potreben.
— Predsednik Mestnega odbora NRS v Ljubljani sprejema stranke v začasni pisarni Mestnega odbora (NVolfova ulica 1. 1.) vsak orek in četrtek od pol 11. do pol 13. ure.
Našim članom.
Kdor ima kakšno pritožbo itd. v javnem interesu, naj jo blagovoli sporočiti uredništvu »Radikalskega Glasnika«, Ljubljana, Wo!fova ulica št. 1, I. nadstr. Uredništvo bo vse tozadevne dopise, kolikor niso' za priobČitev, izročilo na merodajnem mestu v nadaljnje poslovanje.
NAŠIM NAROČNIKOM.
Vljudno opozarjamo vse one naročnike, ki še niso poravnali naročnine, da to store čim prej, ako hočejo prejemati list v redu. Vsak radikal mora biti naročen na svoje glasilo. Uprava »Radikalskega Glasnika«.
Sirite na! listi
Pozdrav delegatima državnog kongresa „Udruženja Ratnih Invalida SHS"
13. — 17. Juna 1924 m Ljubljani.
Na ostvarenja naSih želja, za kojima je žudila ratna žrtva Slovenije, dočekujemo na skroman ali zato u srcima na svečan način braću delegate ! zastupnike ostalih ratnih žrtava naše mile nam domovine.
Sastanak brata Slovenca sa bratom Srbinom, 'Hrvatom, Dalmatincem te Dosancem 1 Hercegovcem na kongresu »Udruženja Ratnih Invalida SHS* 13. do 17. jima 1924 u Ljubljani, ie jedinstven stisak ruko, okrvavljenih u boju za domovinu, a iod vlasti još do danas nepriznanih, on je spoj duša ,1 misli jednako zaslužnih, od oslobodjenja pa do danas, jednako kruto bičevanih, ratnih žrtava Jugoslavije-
Delegati, braćo I vjerni drugovi!
U ime ratnih žrtava, članova i članica -Udruženja Vojnih Invalidov SHS, podružnice u Ljubljani«, pozdravljamo Vas u svojoj kući, u srcu .slovenske pokrajine, u Ljubljani. Uzvraćamo gostoljubivost, uzvraćamo Vam bratsku ljubav, koju nam neće i ne može ni jedna sila iz naših srca
iztrgati.
Dobrodošla mila braćo!
Kako smo uzhićeni i veseli sastanka, tako smo tužni brzoga rastanka, ali opet ćutimo sreću, Jer živimo u dobroj vjeri, da Vas braćo bivanje u našoj sredini, dovede do nepokolebivog uvjerenja, da u našim srcima za našu svetu jedinstvenu stvar postoji bratska ljubav do ostalih ratnih žrtava Jugoslavije, te da nas u život vodi samo jedna zastava na kojoj su braćo sa Vašom i našom krvlju utisnuta slova: — »Jedna nam je domovina, 1 jedna nam je borba za jednaki cilj«. — (Svi smo jednaki, nema razlika u zasluzi a ne tražimo više nego svoja prava.
Kongresisti delegatt!
Primili ste nalog svog Članstva, da zajednički usavršite šta nije do danas usavršeno, da popra-•vitc šta Je za popraviti, a na koncu da usmjerite Ipravac taktike budućoj borbi za invalidska prava.
Kako iskreno Vas ljubimo braćo, tako je i sveta naša dužnost, da povedemo zajednički sa Vama rad na kongresu, a to nas pobudjuje, da iznesemo ovdje svoje misli sa kolima kongres mora da se bavi!
Rat dviju III više država ili svetski ratovi iz-nlčti 1 plodovi su državnih politika. Politika je (oružje I ona je u stanju, da u jednom satu ili jednom danu promišljeno a istotako 1 nepromišljeno uslll rat drugoj ili višebrojnim državama. Ona je itako jaka, da u najkraćem roku može mobilizirati t naoružati milijune zdravih I čilih ljudi, te tako dkpouirati sa njihovim životom.
Sta je rat i koje mi nosi posljedice, ne gle-alajući stvar samo sa iiacijouatnog stanovišta, mi-^silino, da bi bilo preodviše ovdje posebno naglasiti, (ali naglasiti moramo, da je Iz čovječanskih pa i (nmoKlli drugih obzira svaki rat apsolutno nedozvo-djiv. On je krivičan za narodni Imetak i sjobodu ži-fvota, on Je socijalno zlo sviju naroda. Zadnji rat \donlo je zlo, kojega neće moći decenije i decenije popraviti. Rat je donio težak udarac za narod tu t u inozemstvu,
Nacijonalua zakonodavna tjela poratnih država, sadanjih sistema, nemogu sa svojini principima za rad u pitanju srodjivanja i obezbedjivanja svojega socijalno slabo stojećega naroda nikako 'napred. Pošto je rat poubijao milijune a onesposobio istotako priličan broj nedužnih žrtava, morao 'Je. da poruši i gospodarske ekonomske pozicije, ■uašto jc nastala logična posljedica, padanje i na-rušenje socijalnog stanja različitih naroda pod ni-Hštlcu životne mogućnosti. On je otac i majka me-(djunarodnib konvencija u prilog samo jednoj klasi, ja ostale prepustio je sudbini, a u prilog razpaljiva-inju nezadovoljstva i strasti za medjusoban pokolj.
Nismo političari, niti ćemo politiku u našu src-jdfnu uvlačiti, ali ipak moramo budnim okom pratiti, kakova se politika vodi kod nas i oko nas. (Poznavajući dobro današnju situaciju, nadjo-'Smo legalan put borbe, te ćemo nastojati, da se .takodjer nikome ne zamjerimo, jer to može biti samo na uštrb invalidskog pitanja, sa kojim bi (likvidirali dio narodno socijalne politike, — Invalidsko pitanje u državi SHS.
Imajući stalno pred očima sva navedena fakta, /treba da koncentrlšemo sve svoje sile na radu za 'socijalnu politiku u korist naroda, — ratnih žrtava (— a to će nam uspjeti samo onda, ako očuvamo (»Udruženje Ratnih Invaida SHS« od bilo kakili tpoUtlčkili i partijskih intriga. Vanstranačko nadziranje rada sviju partija u pitanju socijalne police u koliko se tiče invalidskog prava, je jedino (oružje, kojega Imademo te sa kojim možemo s (uspjehom borbu nastaviti.
, k, Ovaj kongres ne smije propusti« prilike, a da tenieiito ne prouči u suštini naš ekonomski i
socijalni položaj, e da bi čim lakše došao do pozitivnog zaključka rada.
Ovo je moguće jedino, ako kongres razvrsti svoj rad u dva dijela.
Prvi dio sistematska organizacija udruženja u državi SHS. te drugi dio; socijalna politika za pospješenje invalidskog pitanja u državi SHS.
Držeći se strogo gornjeg pravca unašamo ’u prvi dio naše misli.
Pravilna interpretacija organizacije! Zašto je ustanovljena i komu neka služi te da-lt može služiti kojoj drugoj svrsi nego onoj, za koju je ustanovljena. Da se u organizaciji sačuva potrebna Jed-nakopravnost 1 sloboda (u društvenim pitanjima) sviju članova brez obzira na partijsku i vjersku pripadnost. U društvu neka vlada sloboda riječi i štampe za svakoga člana jednako Uopšte, treba da se front opredielenosti ,koga će da zauzme organizacija, ako si želi imenom ratnih žrtava, koje zastupa, prisvojiti potreban rešpekt sa strane oblasti, autonomnih 1 samoupravnih tjela i javnosti uopće, dali može društvo ratnih žrtava uspjevati bez da polazi jedinim vanpartijskim pravcem držeći se samo socijalne politike. Hi da si uzme pravac koje druge smjeri. To je sve šta spada u pitanje organizacije.
Drugo pitanje postaje bezpredmetno 1 negativno, ako se prije ne riješi i definira, prvo pitanje.
Drugo pitanje je čisto socijalno politično pitanje. kojega plod mora biti da usmjerimo dobar pravac organizacije, koja će znati da uništi sve zapreke pa bile one kojeg mu drago karaktera te pravedno i jednakopravno braniti i prosudHvati ratne 1 poratne okolnosti ravnih žrtava, — te provesti pravedno razdjeljivanje penzije i opšte pomoći za obezbeđjenie ratnih žrtava. OvakJm sprovadjaujem dolazi ratna žrtva po svojem socijalnom stanju do pravednog obezbedjenja i kul-turno-gospodarskog oslobodjenja u svojoj domovini!
To je veliki zadatak, koga moramo riješiti po načelima demokracije, da pojedinačnim uspjesima dosegnerno apsolutno pravo ratnih žrtava bez da bi ove morale u toj borbi doprinašati još težjih žrtava.
Usvojili smo ovaj princip i načelo, do kojega nas je doveo razum nakon duge patnje dokazavši, da naše pitanje stoji na mrtvoj točki, sto danas slobodno ispovedamo našoj braći delegatima moleći ih, da prouče na kongresu ovo pitanje, te da nas istovremeno krivo ne shvate, ako snio Izrekli ono, što rum je ležalo na srcu.
Na koncu izraz ujemo svoju iskrenu ljubav do mile nam domovine Jugoslavije te cjelokupnoga naroda te sa ponosom naglašujemo, da je naša krv 1 nacijonalua svijest pa 1 ako se razlikujemo po plemenu, Jednaka svoj braći i dobrim državljanima ostalih pokrajina naše ujedinjene države. Naš životni razvoj ne gledajući na djeljivost od ostalih pokrajina nije nas nikada trgnuo iz prave svijesti narodnog jedinstva za korist države i naroda. Pa tako sa obzirom na naš princip i načelo pridobivanja pravednih zakonskih prava ne smije a niti može biti drugih ili trećih osoba, čije bi predraz-sudbe pokušale vrtjedjati naš nacijonalni ponos.
Ne tražimo drugo, nego razjašnjenje položaja I
To je naš pozdrav j poziv delegatima na stvaran rad u vjeri, da će znati u svojoj domovini, u svojoj kući stvoriti zaključke, koji neka urode željno očekivanim plodom!
Živjela nam naša mila otačblua! Živio državni kongres jugoslovenskili invalida u Ljubljani, te konačno živjeli svi nam dobrodošli I mili delegati i zastupnici ratnih žrtava Jugoslavije.
U datemi ratnih Invalida Ljubljane I okolice, te po
zaključku podružnienog odbora u Ljubljani: predsednik Meznarič Ivo, s. r.
*	Drobtine.
*	Proti prevozu Marsovih ostankov v Rusijo-
Kakor hitro je zvedel Marxoy nečak Longuet, da je sovjetska delegacija zaprosila dovoljenje za prevoz Marxovih ostankov, ki počivajo že 37 let na pokopališču v Hampsteadu, je poslal angleškemu ministrskemu predsedniku Macdonaldu v svojem in v Imenu svojih sester protestno pismo in prosi, da vlada ne ugodi prošnji moskovske vlade. Longuet pravi v pismu, da bi Marx brezdvomno občudoval Ljeninovo borbenost In njegovo delo za socijalno revolucijo, toda nihče nima pravice reči, da bt priznal boljševlškemu delu inspiracijo svoje socijaJlstične filozofije.	*
*	Zaprti norveški komunisti. Iz Krlstljanlje poročajo, da so zaprli večje število komunistov- zaradi oro tl vojaške propagande
I. kongres slovanskih geografov in etnografov v Pragi
V	sredo, dne 4. t. m. jo bil slavnostno otvor-jen v Panteonu I. kongres slovanskih geografov in etnografov, na katerem so se zbrali zastopniki vseli slovanskih narodov.
Predsednik kongresa prof. J. Polivka je »tvoril kongres in pozdravil zastopnike vlade, delegate slovanskih narodov, člane parlamenta iu znanstvenih krogov. Kongres se je sestal v Pragi na predlog prof. dr. Cvijlča, ki je bil izbran z«, častnega predsednika. Sodelovanje vseh slovenskih narodov na polju zemljepisne na narodopisne vedo ima velik pomen in v znanstvenem delovanju. Je naglašal predsednik prof. Polivka, naj bo vsem vzgled prezhlent Ma«aryk. Vsi udeleženci kongresa so vstali in zaklicali »rezidentu slava.
V	imenu vlade je pozdravil minister dr. Markovič svobodne goste pri svobodnem gostitelju. Zemljepis in narodopis naj služita k vzajemnemu spoznavanju.
V	imenu ministra javnih del je govoril sek-cljski šef Fišer.
Nato je očrtal častni predsednik prof. J. Cvljič pomen kongresa, ki je zamišljen kot stalna organizacija, ki naj zboruje vsako tretje leto v drugi slovanski deželi. Vsi slovani imajo velike skupne interese, poleg katerih naj izgine vsa nesloga. Zato se tudi Izločajo Iz debate vsa politično*, etnografska vprašanja.
Govornik poljske delegacije prof. Romer je poudarjal, da ima vsak narod svojo posebno metodo v znanstvenem delu In to je zopet združeno z življenjem naroda. Kultura vseh slovanskih narodov' je bila ogroževana od mnogih strani. Danes hočemo in moramo braniti domovino hi z znanostjo branimo domovino In Slovanstvo. Za ruske znanstvenike je govoril zastopnik ruske znanstvene akademije Karsklj in povabil udeležence na kongres prihodnje leto v Petrograd-Lenlngrad.
V Imenu ukrajinskih znanstvenih institucij r Pragi je izrazil prof. Kolessa željo, da bi postal* Praga mogočno središče slovanske vede.
Za leolgarsko delegacijo je pozdravil kongres prof. Sišnmnov In želel kongresu, da bi se u* njeni spoznali in zbližali vsi Slovani kljub kulturni diferencijaciji.
Govorili so še prof. Nikolov za praške rusko akademske delavce, prof. Pastrnek v imenu Karlove univerze, prof. Znbaty za češka znanstven* društva in zavode ter dr. SL Nikolau za »Češkoslovaško zemljepisno društvo«.
V	Imenu »Sevčekovega društva« je pozival prof. Studinsklj vse Slovane k složnemu delu iu k propagandi za slovansko vzajemnost.
Za češkoslovaške etnografe je pozdravil kongres prof. dr. Ho rak.
Na koncu je podal prof. Švambera, tajniško poročilo in naznanil, da je kongres zbudil nenavadno zanimanje v intereslranih krogih. Zbralo sc je čez 400 delegatov, od teh 150 iz inozemstva. 1 ‘oljsko zastopa. 93 delegatov, kraljevino SHS 35, Bolgarijo 10, Rusijo 2 la Ukrajince 6 delegatov.
Razveu že naštetih znanstvenikov se udeležujejo kongresa še za ljubljansko univerzo prof. Vouk, za beograjsko prof. Vujević m za sofijsko prof. Amaudov, Išifkov in Petkov, Dalje so navzoči na kongresu dr. Županlč iz Ljubljane. Kotnik iz Maribora, dr. Kostrcnčič iz Zagreba, Stojlov in Ivanov iz Sofije, Czekatunvskl iz Lvova, Len-cewicz iz Varšave, Pankevič iz Užgoroda in cela vrsta drugih slovanskih geografov in etnografov.
Odgovori uredništva.
I. S. Vinkovci; Vašo zadevo smo IzročHI upravi lista. — Železničar: Kar omenjate, je samo začasno. Zasledujte marljivo politiko in kmalu se boste prepričali, da je »enotna Jugoslavija« nemogoča brez vsedržavne stranke. NRS je in .bo vodila usodo države. — Učitelj v M.: Naznanite stvar najprej pristojni šolski oblasti, ki mora izvesti preiskavo. V slučaju kake nekorektnosti bomo zadevo izročili politični oblasti. — I. G.: Oglasite se pri krajevnem odboru NRS, oziroma pri okrožnem odboru v Mariboru. — Rudar: Vaše stališče je popolnoma pravih«). Razjasnite tozadevno stališče tudi svojim tovarišem. — Uradnik v pok.: Brez skrbi! NRS se drži vestno svojih1 političnih načel in ne bo nikdar sklenila kakega kompromisa v škodo državnega^ in narodnega edinstva. Višji Interesi zahtevajo včasl kako žrtev, toda te žrtve so le začasne. — Akademik: Vložit® pismeno vlogo na radikalni akademski klub »Slovenski Jug* v Ljuldjani« Wolfova ulica 1-L —* I. G. Osijek: IzročHI smo zadevo biiništvu NRS-
Iz vsega sveta
Ustavna kriza na Francoskem.
Nekaj dni pred francoskimi volitvami je priobčil pariški list »Matiiu sledečo Mille-randovo grožnjo: »V slučaju, da se država izreče proti podaljšanju te politike, izvede predsednik republike (Millerand) posledice, ki se tičejo njegove osebe.« Pod »to politiko« je bilo razumeti politiko nacljooainega bloka, pod posledicami pa Millerandovo demisijo. Millerand se je s to grožnjo obrnil na francoski narod, uverjen o svojem velikem ugledu.
Francoski volilci so razumeli njegovo grožnjo, in bili so tudi uverjeui, da jo Millerand izpolni, a kljub temu so v pretežni večini glasovali za levičarske stranke, hoteč s tem dokazati, da se ne strinjajo z notranjo politiko nacijonalnega bloka. Takoj po razglašenem volilnem izidu so levičarji z vso odločnostjo zahtevali, da Millerand odstopi. Kot razlog so navedli njegovo angažiranje za na-cijonalni blok tekom zadnje zakonodajne dobe. In res je bil Millerand tisti, ki je ustanovil nacijonalni blok in tudi v volilno borbo je mnogo bolj posegal, nego ministrski predsednik Poincarč, ki je bil pravzaprav duša zunanje politike. Da je posegel v volilno borbo Millerand, je utemeljeno predvsem v dejstvu, da je bil pravi vodja notranje politike Millerand in ne Poincare.
Sedanja brezobzirnost borbe proti Mille-randu nam znova dokazuje, da so imeli prav vsi oni, ki so videli vzroke zmage levičarskih strank v notranji politiki nacijonalnega bloka iu ne v zunanji politiki Poincarejevega kabineta. Levičarji se nočejo iznebiti drugega ustavnega faktorja iz zunanjepolitičnih, marveč notranjepolitičnih razlogov. Naglasili smo že, da ne smemo od bodočega kabineta pričakovati bistvenih sprememb v zunanjepolitičnih smernicah. Herriot in ostali levičarski voditelji so ponovno naglasili, da so za rešitev odškodninskega vprašanja na podlagi izvedeniškega poročila, povdnrill pa so odločno, da so za »pravičen mir«. Je bila morda Poincarejeva vlada za kaj drugega? Ne! Sprejela je izvedeniško poročilo kot podlago za nadaljna pogajanja, če pa je svoječasno odločno nastopala proti nemški perfidnosti, je koristila samo svoji državi in ostalim evropskim državam, ki so morala in še vedno morajo stati na straži pred pruskim militarizmom.
Boj proti Millerandu je torej zgolj notranjega pomena za francoski narod. Razmerje Francije do svojih sosedov ne prihaja torej v poštev. Sicer je pa to ustavna kriza, ki ima v francoski politični zgodovini precej primerov. Po francoski ustavi voli predsednika republike velika narodna skupščina v Versaillesu za dobo 7 let. Millerand je bil Izvoljen leta 1920. Predsednik je za svoja dejanja neodgovoren. Kljub temu pa je večina dosedanjih predsednikov tretje republike odstopila predčasno. Millerandov predhodnik Poincare je ostal na državnem krmilu vseh sedem let
Svojega najljutejšega nasprotnika ima Millerand v radikalno-socijalistični stranki. Na svojem zadnjem zborovanju je sprejela večina poslancev te stranke rezolucijo, ki energično zahteva Millerandovo demisijo. Poslanci so hoteli še dalje: zahtevali so celo, da ne sme noben član radikalne stranke sprejeti mandata za sestavo nove vlade iz Mille-randiovih rok. K sreči sc je Hcrriotu in nekaterim zmernejšim radikalskim voditeljem posrečilo doseči, da je bil ta pasus, ki bi lahko dovedel do nepredvidnih komplikacij, iz rezolucije izpuščen. To se je naibrže zgodilo
z ozirom na socijaliste, ki predstavljajo močno parlamentarno skupino, s katero morajo radikalci resno računati.
Po raznih časopisnih vesteh je pričakovati, da se Millerand ukloni in napravi prostor levičarskemu nasledniku, ki bi lažje sodeloval z levičarsko zbornico. Ko tak prihaja v poštev sedanji predsednik zbornice Pain-leve, ki je bil že često minister in nekoliko-krat šef kabineta. Sicer pa je bil na Francoskem običaj, da niso izvolili za predsednike republiko močnih političnih osebnosti, marveč politike, ki so bili precej odvisni od mnenja v svojih parlamentarnih skupinah. Izjema je bil Poincarč, ki je vodil francoski narod v težkih letih svetovne vojne.
»Vlada izgubljenih«.
Približno taka je bila situacija, ko Je bil Herriot pozvan k Millerandu, da bi mu bil poverjen mandat za sestavo nove vlade, čeprav ni prišla omenjena zahteva radikalno-socijalistične stranke v rezolucijo, je bilo vendar jasno, da ne sprejme noben član te parlamentarne skupine mandata za sestavo nove vlade iz rok od levičarjev obsovraženega Milleranda. S tem je stopila ustavna kriza v akutni stadij. Millerand bo moral izpolniti uvodoma omenjeno grožnjo. Svojo odločno vztrajnost na ustavnem stališču je skušal poslednjič dokazati s tem, da je poveril sestavo vlade Marchalu, poleg katerega najdemo tudi velikega zagovornika poruhrske politike Ma-ginota, id je bil tudi že zastopan v zadnjem Poincarejevem kabinetu. Levica je trdno uverjena, da je novi vladi odmerjena le najkrajša doba in jo vsled tega naziva »vlado izgubljenih«. Brezdvomno je, da je vsako sodelovanje nove vlade z 'zbornico nemogoče in da je nezaupnica gotova stvar. Težko je verjeti, da bi se Millerand v tem slučaju po-služil najskrajnejšega sredstva in volilce vnovič pozval na volišče. Za to nima nobenih tehtnih razlogov, ki so naprimer prisilili nemškega predsednika Eberta, da1 ie poveril vlado manjšini zgolj spričo nevarnosti za nemško državo, ako bi prišli do odločilne besede nemškonacijonalci. Morda pa hoče dobiti Millerand nekaj časa za morebitne druge kombinacije. Vsekakor pa je verjetno, da je vprašanje njegovega predsedstva samo vprašanje še nekaj dni. V slučaju padca sedanje vlade manjšine mora priti na krmilo Herriot in z njim tudi nov državni predsednik, ki bo izvoljen na veliki skupščini.
Povratek Marsovega kabineta.
Spet enkrat so Nemci zaman potratili toliko energije, nemški parlamentarizem pa je za eno ubožno spričevalo bogatejši. Po neplodnih pogajanjih se je povrnil Marsov kabinet. Poizkus združiti nemške meščanske stranke se je izjalovil in to je bilo predvideti že onega dne, ko so nemško-nacijonalcl zahtevali spremembo zunanjepolitičnega kurza. Nemški prenapeteži, ki še vedno sanjajo o nekdanjih pruskih stremljenjih po kontinentalni nadvladi, so morali obstati pred neizprosnostjo realnega življenja.
Nemški državniki so bili prisiljeni upoštevati ugodne, a odločne izjave v Franciji in Angliji, ako niso hoteli za nedogieden čas škodovati nemškemu narodu. Mars in Stro-semann stojita brezdvomno na stališču izvedeniškega poročila, v katerega okvirju hočeta voditi končnoveljavna pogajanja z zavezniki. Nemškonacijonalci pa so hoteli počakati na nadaljnji razvoj zunanjepolitičnih dogodkov in šele nato konkretizirati svoje stališče. To bi pa pomenilo velikansko izgubo za Nemčiio tako dragocenega časa in povzro-
čilo bi tudi neugodno politično ozračje v z&V vozniških državah, ki ne bi bile več dolžne1 upoštevati nemških želj v pravilnem prepri-J Čanju, da Izhajajo iz prikritih namenov.
Vprašanje je samo, ako bo novo vlade? podpirala zadostna večina? Na jasnem 8T namreč moramo biti, da je nova Marsova vla-1 da še bolj manjšinska, nego je bila njegova’ prejšnja. Strankarsko jo podpirajo samo do< mokratt, centrum in nemška ljudska stranka*; skupno torej 137 poslancev od celokupnih' 471 poslanskih mest. V zunanji politiki pia srna Mars vsekakor računati na podporo socijaU demokratov (100) in predvidevno tudi na bavarsko ljudsko stranko (16), s čimer bi bila’ dosežena slaba večina. Bila bi pa to samo na-) vadna večina, ne pa dvetretjinska, kakor ib predvideva sprejetje ustavo spreminjajočih »reparacijskih zakonov«, ki jih predvideva izvedeniško poročilo. Vse je torej odvisno ob volje in uvidevnosti državnega zbora, ki la« hko poz roči za vso Evropo občutno krizo.
Vstaja v Albaniji.
V zadnji številki našega lista smo ž« kratko omenili vstajo v Albaniji. Ta narodi^ katerega korenine segajo v temno preteklost je spet enkrat prijel za orožje, ne morda, dtf brani svojo gorato državico pred zunanjim* sovražnikom, marveč, da z orožjem v rokf odloči o prihodnji vladi. Povečini izvirajo vst dosedanji albanski vstnški boji iz plemenskih ali rodbinskih sporov. Vera ni bila nikdar go*-nilna sila, ki bi dovedla do medsebojnega klanja, čeprav žive v teh gorskih gnezdih iuo«! hamedanci, pravoslavni in katoličani. PrlstaS! obeli slednjih veroizpovedi tvorijo sicer Je neJ znatni del 30 odstotkov celokupnega prebivat-^ stva, a niso bili nikdar v svojih pravicah zapostavljeni, in prvi albanski zastopnik p4 Zvezi narodov je bil celo katoličan. Pač pa' so skušale često razne rodbine priti na krmilo s pomočjo orožja.
Tako se navaja kot vzrok sedanje vstaj# osebno maščevanje rodbine Esad paše naA njegovim morilcem Avno Rustena. Albanska; vstaja ne bi imela torej za nas, dokler n« prekorači mej notranjih razmer, nobenega' pomena. Izključeno pa ni, da so na delu tajna1’ sile, ki lahko škodujejo naši državi, In je rej naša dolžnost, da pazno zasledujemo atJ banske dogodke.
Za Albanijo se silno zanhna velesila Italija, ki bi ji ta gorata državica, soseda naših* sovražnikov Bolgarov, pripomogla do vpliv* na balkanske države. Italija je zasedla ž® O priliki italijansko-turške vojne 1912 pristanišče Valono in otočič Lozen, ki brani vhod r luko. Obdržala ga je v svoji posesti vse dol h 1920. Med vojno sta si razdelila Italija iu Francija Albanijo v dve interesni sferi, na mUJ rovnlh konferencah pa je zahtevala Italija zase mandat nad vso gorato državico. Od-f ločnosti naših državnikov, ki so opozarjali na nevarnosti takega stanja, se je posrečil« preprečiti italijanske namene. Obenem se je temu uprl tudi albanski narod sam, ki je zapodil 1920 Italijane z albanskih tal.
Od tedaj se je često pisalo o tajnih Italijanskih spletkah v Albaniji in javna tajnost |e bila, da so imeli glavno vlogo v albanski vojski italijanski oficirji. Kdo nam more jamčit^ da so Italijani opustili svoje načrte?
Na čelu vstašev stojita dva moža, ki nti sta za nas baš priporočljiva. Barjam Cur J« odločen sovražnik naše države, njegov vsta4 ški tovariš Gurahudži pa iskren prijatelj Ittu lije. Kaki nagibi vodijo ta dva moža pri njfc) hovi borbi ni sicer povsem jasno, verjetno p# je, da ne gre zgolj za rodbinski spor.
O tem priča tudi izjava našega zunanjo? ga ministrstva zavezniškim poslanikom, klfs( glasi Pikolo:
0.
•t-----------
LvKunvA LiiKl GLAbNlK.*
Štev. J*
»Vlada kraljevine SHS smatra, da imajo dogodki v Albaniji izključno notranji značaj in jih kot take zasleduje s pazljivim očesom, ona smatra, da sta regentstvo in vlada v Tirani dovolj močna in dorasla položaju, ki se razvija sedaj v Albaniji in z zaupljivostjo gleda na njvno akcijo za ureditev razmer. Medtem smatra kraljevina SHS vsako tujo Intervencijo v Albaniji za nepotrebno in se taka Intervencija protivi vmešanju v notranje albanske razmere, od katerekoli tuje strank«
Slično izjavo, ki jasno priča o sposobnosti naše diplomacije, je dala tudi grška vlada. Zadnja poročila sicer pravijo, da sta se naša država in Italija posvetovali glede albanske vstaje in da je prišlo do sporazumnih sklepov. Kljub temu pa moramo biti oprezni, kajti znano je, da hoče Italija dobiti na vsak način svoj vpliv v srednji Evropi in na Balkanu, kaj, ko bi menila, da je zanjo koristnejša drugačna pot, nego je pot sporazuma ,z našo državo In Češkoslovaško. Ni potreb-‘no, da se to zgodi že danes, paziti pa mo-‘iamo, da nas ne presenetijo jutrišnji dogodki.
Vstaško gibanje je uspelo, kajti vlada je bila prisiljena pobegniti v Italijo, vstaši pa bite od zmage do zmage.
Tedenske vesti.
— Dopisnike vljudno opozarjamo, da morajo biti vsi dopisi, namenjeni za tekočo številko, najkasneje vsak torek v uredništvu. Vsi dopisi, ki pridejo pozneje, se bodo uvrstili šeie v prihodnji številki, kolikor niso zastareli, v — Ljubljanski občinski svel je razpustil novoimenovani ljubljanski veliki župani dr. V. Dabič. (Ravnotako je razpuščen upravni svet Mestne hia-'nllnico.
'	— Glavna skupščina UJU se vrši letos v Du-
hovniku. Cas skupščine še ni določen.
\	— Preiskava v komunističnem domu v Za-
Jtrebu. Zagrebška policija }e v zvezi s trboveljskimi dogodki preiskala konranlsttčnt dom, kjer je našla pripravljeno kamenje. Policija jc zaplenila komunistični list »Borbo«, ki ie imela posebno slovensko prilogo o trboveljskih dogodkih.
— Prostovoljna bolničarska služba. Ministrstvo za narodno zdravje namerava v vseh krajih, kjer so državne bolnice, organizirati prostovoljno bolničarsko službo, ki bo imela nalogo, pomagati v slučaju potrebe in sile ranjencem.
— Nov političen umor v Solili. 2. t. m. je bil eden najbogatejšlh sofijskih trgovcev In lastnik hotela .i Bit Iga rta« Alfred Rškenazt s svojo ženo, l.j letnim sinom in z nekaterimi prijatelji v restavraciji v mestnem parku. Po večerji je šla družba iz parka, Eškcnazl in njegov sin pa sta malo zaostala- Nenadoma je padlo ta grmovja pet revolverih strelov. Eškenazj in sin sta bila takoj mrtva. Atentator je zbežal. Dognalo se Je, da trgovec ni hotel izročiti makedonski teroristični organizaciji zahtevane vsote in ga jc zato teroristični odbor obsodil na smrt.
— Polovične železniške karte za rezervne oficirje. Prometno ministrstvo je dovolilo, da dobe rezervni oficirji, ki so člani društva rezervnih oficirjev, polovične železniške karte, ako potujejo v kopališča v svrlio zdravljenja.
— Zdravljenje spolnih bolezni Ministrstvo za narodno zdravje jc izdelalo pravilnik, ki urejuje zdravljenje spolnih bolezni v bolnicah.
— Vojaške godbene šole. Ministrstvo za vojsko In mornarico jc Izdalo naredbo o ustanovitvi vojaških godbenih šol, v katere se bodo sprejemali učenci kot naraščaj vojaškim godbam.
— Novi kolki. Te dni so prišli v promet novi kolki po 5, 10, 20 in 50 dinarjev.
— Sprejem novincev k Ilnančnl kontroli. V finančni kontroli jc popolniti večje število pripravniških mest. Prošnje, ki morajo biti svojeročno spisane in kolkovanc s kolkom za 5 Din, jc nasloviti na oblastni inspektorat finančne kontrole v Ljnb-jani, Stari trg .14. Prošnjam Jc priložiti: 1. nravstveno spričevalo pristojnega županstva (policijskega ravnateljstva); 2. spričevalo državnega zdravnika: 3. rojstni list: 4. Šolsko spričevalo; 5. solatko listino, in 6. pr! nedoletnih roditeljsko ali varuško dovoljenje. Priloge t., 2., 6 morajo biti namov^jšega datuma In kolokovane z 20 Din; 3. z 10 Din, 4. po tar. post. 311 taks. zak. z o—30 Din ozTrnma kot priloga 2 Din. dočim so originalne vojaške listine kolka proste. Ustmena navodila prcimelo prosilci, ki ne smejo biti mlajši nego 18, a ne starejši kakor 35 let. uri vsakem oddelku fi-nunčnc kontrole.
— Tobak za njuhanje. Monopolna uprava začne proizvajati tobak za njuhanje, ki se bo prodajal na debelo v zabojih po 100 kg In na drobno v zavojčkih po 10 Din. Ta tobak bo boljše kakovosti nego dosedanji Inozemski izdelki
— Medkrajevni telefonski pogovori velikih županov. Ministrstvu za notranje stvari in temu ministrstvu podrejenim pokrajinskim upravam je Izjemoma dovoljeno, da smejo v nujnih prilikah zahtevati medkrajevne telefonske zveze na glavnih progah, ki gredo iz Beograda. Te zveze sc smejo napraviti samo na osebno zahtevo g ministra ali njegovega namestnika ali pa na osebno zahtevo velikega župana.
— Prodajalci poštnih vrednotic se morajo odslej ravnati po naslednjih določilih: Prošnjo za prodajo poštnih znamk in vrednotic mora vložiti vsak, tudi nctralikaiit, na okrajno finančno ravnateljstvo. Pravico do 2 odstotne provizije pri nabavi poštnih vrednotic pa imajo samo tisti prodajalci, katerim jc fo provizijo priznalo poštno ravnateljstvo. Zato mora vsak prodajalec poštnih vrednotic, ki je dobil od finančne oblasti pravico, da jih sme prodajati. In ki želi prejemati 2 odstotno provizijo, po pristojni pošti vložiti prošnjo za provizijo poštnemu ravnateljstvu. Prošnji je treba priložiti dovoljenje finančne oblasti Prošnjo je treba kolkovatl s 5 Din. Vsak upravičen prodajalec dobi od poštnega ravnateljstva nabavno knjigo.
— Telefonska centrala v Podčetrtku. V Podčetrtku je bita pred mesecem dni otvorjena telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni tu medkrajevni promet. Ta centrala ima po 31. čl. telefonskega pravilnika s centralo v Pristavi krajevni telefonski promet. Izmed telefonskih central v področju ljubljanskega poštnega ravnateljstva so proti omenjeni centrali v II. pasu: Bled 1 in Bled 2, Boh. Bistrica, Dolnji Logatec, Gorenja vas, Jesenice na Gor., Kranjska gora, Lesce, Hanina, Podnart, Poljane nad- Škofjo Loko, Ičadov-fjica, Rakek, Selca nad Škofjo Loko, Sv. Janez ob Boli. Jezeru, Tržič, Vrbnika, Železniki in Žiri. Vse ostale centrale (približno 10O) v področju ljubljanskega poštnega ravnateljstva so pa proti tej centrali v L pasu.
— Pri pošti Dol pri Ljubljani jc bila s 1. t. m. otvorjena brzojavna postaja z omejeno dnevno službo.
— Odprava obveznega trankiranja pisemskih pošiljk za Avstrijo. Od L. junija se smejo pošiljati v Avstrija tudi neplačane oziroma nezadostno plačane pisemske pošiljke.
— Razpisane pošte; Zgornja sv. Kungota, Pilštanj in Kotlje. Prošnje je treba poslati na ljubljansko poštno ravnateljstvo.
— Zakup lova v ljubljanski okolici. Okrajno glavarstvo za ljubljansko okolico bo oddalo za čas od 1. jnllja t. L do 31. maja 1929 naslednja lovišča v zakup: v pondeljek 23. junija ob 8. uri :ov za občino Brezovica, ob Ift. url lov za občino Dobrenje, ob 12. uri fov občine Šmartno pod Šmarno goro; v torek 24. Junija ob 8. url tov občine Pod-goricn, ob 10. uri lov občine Želimjje, ob 12. url lov občine Rudnik; v sredo 25. junija ob 3. url lov občine Spodnja Slivnica, ob It), uri tov občine Črnuče, ob 12. uri lov občine Zgornja Šiška. Na dražbe se vabijo vsi interesenti s pristavkom, da lahko vsak dan ob uradnih urah vpogledajo draž-bene pogoje.
Dopisi.
d Iz Domžal nam pišejo: Dne R. t. m. je bil za Domžale zgodovinski dan. kajti odkriti smo spomenik Nj. Vet. kralju Aleksandru. Slavnost je otvortl g. Slokar, ki Je v navdušenem govoru proslavlja) našo slavno kraljevo dinastijo. Ko ie razpadla bivša avstro-ogrska monarhija ter je Slovencem zasijalo solncc zlate svobode. Je gospod Slokar sklenil, da na mestu, kjer je stal spomenik slovanskega sovražnika cesarja, Franca Jožefa, postavi kamenit doprsni kip kralju Aleksandru, sinu slavnega Karagjorgjeviča Petra Velikega. Govornik je povdarjal, da le vkljub raznim težko-čam naposled Ic Izvršil svoj trden namen, da stoji v Domžalah prvi kraljev spomenik v celi Sloveniji. Svo) govor Jc sklenil s pozivom navzočega številnega občinstva, naj zakliče kralju Aleksandru v čast trikrat: Slava. Pri teh besedah je zagrmelo Iz sto In sto grl: Slava, slava, slava in godba ie zaigrata: Bože cara hrani. Za g. Slokarjem sc Je oglasil k besedi okrajni glavar g. Ogrin Iz Kamnika, ki je v vznesenem govoru slavil pokojnega vladarja Petra I., ki je bil v resnici oče svojem« narodu, kajti delal In trpel je za svoj narod, kakor dela In trpi skrben oče za svoje otroke. Slavil je njegovega vrlega sina kralja Aleksandra, ki sl Jc s svojo ljubeznivostjo malroma osvojil vsa slovenska srca, ki nas ljubi in bo delal na to, da pridejo prej ali slej tudi ostali Slovenci, kar Jih še zdihuje onstran Karavank in onstran Julijskih Alp, pod svobodno jugoslovansko snTnne Naposled je govornik posebno pohvalno
omenil veliko narodno navdušenje g. Slokarja ter njegovo požrtvovalnost, da je postavil dlčen spo-menik sam na svoje stroške, kar se mu mora res šteti v posebno čast. Za njim je govorilo še par drugih govornikov, ki so v bridkih In jedrnatih besedah proslavljali lepo narodno slavnost. Potem je z godbo rra čelu korakat izprevod ognjegascev, sokolov, orjunašev tn občinstva mimo kraljevega spomenika, na kar sc ]e začeta prosta zabava i>a senčnatem vrtu g. Slokarja. Spomenik stoji med sokolskim domom in Slokarjevo hišo, kjer sc dvoji cesta v Kamnik in Lukovico. Pripomniti moramo tudi, da jc g. Slokar oddal po odkritju spomenika vdanostno brzojavno izjavo na kabinetno pisarno na Bled.
d iz Gerlic, Odkar so nas naši junaški bratje Srbi osvobodili težkega madžarskega jarma, so napočili Prekmurju lepši časi. Imamo narodne šole. po uradih slovenske uradnike in tako je prišel naš slovenski jezik čez sto in sto tet zopet do svoje veljave. Učni uspehi so za sto odstotkov boljši ko v prejšnjih madžarskih šolah. Ko smo ml nehali trgati hlače po šolskih klopeh, nismo znali sloveti ski in madžarski ne brati, ne pisati. Madžarski učitelji so nam v glavo vtepli nekaj madžarskih stavkov fn pa naštevanko. In to je bilo vse. Vobčc Prekmurci niso nikdar’ kaj prida marali za madžarske šole, in če je bilo le mogoče, so pošiljali otroke rajši v nemške šole na Štajerskem. Tako smo hodili svoje dni iz Gerile v Klek, kjer smo se mučili z nemščino, ker končno v šolo smo morali hoditi. Današnji šolarji so pač v tem ozlrn beli srečni. — Prej smo tlačanili madžarskim grofom, danes je tudi to minilo in smo na svoje zemlji svod gospodje. Ukvarjamo se s poljedelstvom in živinorejo, ki dobro uspeva, ker imamo prostrane paš nike. Da smo bogati s perutnino, je znana reč — Jako dosti pridelamo bučnega semena In makti. ki nam da izvrstno olje. Pijemo domače vino, ki sicer ni sloveče, a z.a domačo rabo dobro In zdravo, kar je dosti vredno. Letos se nam obeta jako dobra letina, če ne bo kake nesreče. Tudi čcb.de se bodo obnesle kakor je videti. — Zadnji teden smo imeli birmo. Sprejeli smo škofa z veliko častjo, ker je Slovenec, torej mož naše krvi
G©si*©diarstw©.
INDUSTRIJSKO - OBRTNA RAZSTAVA V MARIBORU.
Od 10. do 28. avguste 1924.
Razpis oficijelnoga lepaka. Razstavni odbor Je razpisa) za tri najboljše osnutke ollcijeincga lepaka za »Industrlisko-obrtno razstavo v Mariboru« nagrade v znesku po 2000, tOOf) in '00 K Osnutek, ki bo sprejet, se nagradi seveda še posebej. Vabim« vse Interesente (umetnike, stikarte Ud.), da se udeleže natečaja. Vse informacije glede besedila daje pisarna razstavnega Jdbora Maribor, Grajski trg štev. 1, telefon Jnterurban štev. 325. Osnutke je vposlatt zapečatene tn označene samo s šifro najkasneje do dne 20. junija ob (2. nit dopoldne.
industrija na razstavi. K letošnji razstavi, ki ic kakor že omenjeno, zamišljena v mnoga večjem obsegu tn ki naj dokumentira ves razvoj hutusnijc In obrti, zlasti ob naši severni meji, je pritegnjena tudi industrija. Mislimo, da ni treba posebej nagta-šati važnosti razstave, zlasti za one industrijske panoge, ki so šele v razvoju In o katerih sc prt nas zelo malo ve in zna. Velesejmi so predvsem trgovinske institucije, kjer se sklepajo kupčije v velikem obsegu, dočim je namen razstave pred vsem ta, da seznani najširšo javnost z domačo Industrijo in tako opozori na njo vse konzumente. Ne le v industrijskih krogih, tudi v krogih kon-zumentov In trgovcev je bilo doslej pomanjkanje take razstave zelo občutno, ker je moral marsikdo premišljevati In pisariti okrog, ne vedoč, da dobi ta ali oni industrijski Izdelek po mnogo nižji ceni in mnogo prc) doma v lastni državi. Na drugi strani je pa industrijalce z ogromnimi stroški iskat kupcev in metal tisočake za reklame, da ic opozoril javnost na svoje podjetje. In kljub temu sc da od-pomoči samo potem takih razstav, katere obiščejo interesenti Iz vseh delov naše države in tudi mnogo inozcmcev.
Zato je predvsem v Interesu Industrije in njenega razvoja, da sc v čim večjem številu udeleži razstave. Gmotne razmere, ki sicer tega ali onega obrtnika oviralo, da bi se razstave udeležil, pri industriji ne pridejo v poštev, saj so stroški v primeri z ugodnostmi, ki jlli nudi razstava, majhni.
Že ta navedenih razlogov jc pričakovati, da se udeleži industrija v častnem številu letošnje razstave v Mariboru. Prometne zveze so aclo ugodne in razen tega je zadobll razstavni odbor zagotovilo, da se bo dovolil za razstavljeno blago po železnici 5f> odstotni popust. O tem bomo poročali še natančneje. Za danes samo ponavlja«*« vabilo, da se Industrije! v čim večjem števili* udeleže razstave s svojimi izdelki.
Obrtniku Alt ste že premislili, kakšne koristi in ugodnosti vam nudi razstava? Ako še tega ne veste, vprašajte tovariše, ki so se udeležili lanske in predlanske razstave) Nekateri še sedaj niso Izvršili vseli naročil, ki so jih lani dobili. Ne zamudite tore) te prilike in sigurno prijavite udclcžbol Če niste slučajno prejeli prijavnice, jo zahtevajte od razstavnega odbora.
Vse informacije glede razstave daje edino le pisarna razstavnega odbora v Mariboru, Grajski trg I. telefon interurban štev. 325. Tja sc naj obračajo vsi interesenti bodisi pismeno, ustmeno ali teicfoničuo. Za dopise, naslovljene na drage osebe ne prevzame odbor nobene odgovornosti.
g Nova sekcija za trasiranje železnic. Prometni minister jc podpisal akt, na čigar podlagi sc ustanovi v najkrajšem času sekcija za trasiranje železniških prog na Hrvatskem in v Sloveniji. Sekcija bo imela svoj sedež v Ljubljani. Za načelnika sekcije je imenovan strokovnjak Inž. Dragoljub Dimltrijevlč. Sekcija ima nalogo, da nadaljuje lani prekinjeno delo drž. trasiranja Klodić-Hro-vat Kavčičeve skupne proge, t. j. istočasne železniške zveze Kočevja in Črnomlja preko Lukovdola s postoječo progo Zagreb—Sušak (med Vrbovškim in Srbskimi Moravicarni). Kolikor nam ]e znano, se bo med drugim iztrasirala tudi Dakar postaja— Bakar zaliv, Rogatec—Krapina—Golubovac, Krapina—Varaždin.
g Letošnja produkcija tobaka bo po dosedanjih poročilih za 10 odstotkov večja od prejšnjlli, ker se je javilo precej novih pridelovalcev.
g Ca linico jo blaga, ki prihaja z Reke, se vrši po minimalni carinski tarifi.
g Nova določila za brzojavno službo. Poštno ministrstvo sestavlja naredbo, ki bo unificirala vsa dosedanja določila o brzojavnem in telefonskem prometu.
Kako m razširjalo siaSaz-
Nalezljive bolezni so bolčzni, ki jlli povzročajo neka neznansko drobna bitja (mikroorganizmi), katere zovemo bakterije aii klice. To kilce so najenostavnejša bitja, bodisi živalske ali rastlinske narave, kajti obstojajo iz ene sanic stanice. Nekatere nalezljive bolezni pa so povzročene tudi od nekaterih bolj razvitih parasitov. Vsi ti razni okužujoči organizmi imajo isto nagnjenost, da se radi za-jedavajo v nekatere organe, tkanine ali dele telesa In t« poskušajo povzročiti one poškodbe in one simptome, ki so značilni za to ali ono nalezljivo bolezen. Ti organizmi, dasi sorodni, so razne vrste in vsaka vrsta po-povzročuje svojo posebno bolezen. Da morejo okužiti drugo osebo, morajo ti- organizmi zapustiti telo prvega okuženca. Na sploh se to godi s tem, da telo izganja del klic, ki so v njem, potom raznih svojih izločkov in izmečkov ali pa neki insekt služi kot prenašalec teh klic od telesa do telesa. Vsi ti organizmi, ako živijo izven teles, ostajajo nekaj časa živi — nekateri več, nekateri manj časa. Prodirajo pa v telo svojih novih žrtev na raznovrstne načine in se bolezen tako razpa-snje. Ni pa rečeno, da mora vsakdo zboleti, y čigar teles« so se klice nastanile. Pri marsikaterih osebah, v katere so prodrli povzročitelji nekaterih nalezljivih bolezni, se utegnejo pojaviti le jako lahke posledice ali sploh nilcakc posledice tega okuženja; vendarle kli-so v njih in ko jih izločijo, utegnejo oku-. Hi druge osebe. Druge osebe, ki so popolno-o/.dravele od kake nalezljive bolezni, utegnejo še vedno pogostiti klice v svojem telesu in jih izločevati. Te osebp utegnejo biti nevarne za zdravje drugih. Take osebe ■*me-nujemo prenašalce bolezni.
Imamo celo skupino bolezni, pri katerih je značilno to, da se okužujoče klice nahajajo v izločkih ust, nosu in grla. Imamo polno 'izkazov za to, da spadajo v to . sku-<" n o običajni nahod, osepnice, oslovski kašelj, mumpsi (oteklost priušesne slinavih), davica influenca pljučnica meningitis in jetika. Večina izmed teh bolezni prevladuje v večjem obsegu pozimi in zlasti rada napada mlade osebe. V to skunino spa-
dajo zlasti one bolezni, ki so znane kot dolinske bolezni, kakor na primer, osepnice, Škrlatica, davica, oslovski kašelj in mumpsi. Značilni so izbrulii teh bolezni v šolah In tudi v vojašnicah med mladimi rekruti, kar dokazuje, da ozki stiki pospešujejo razpasovanje nalezljivih bolezni.
Otroci, kakor vsi znamo, so radi nagnjeni k raznim navadam, ki olajšujejo prenašanje izločkov nosu, ust in grla od enega do drugega. Slaščice in sadje se dostikrat selijo iz enih ust v druga, roke, kozarci in drugi predmeti onesnažujejo se s temi izločki. Klice se tako prenašajo. Brisače in čaše za splošno rabo, krožniki, ki niso bili dobro pomiti z vrelo vodo, in druge take zle navade tvorijo isto nevarnost za otroke in za odrasle. Umljivo je tudi, kaka nevarnost tiči v nemarnem pljuvanju in kašljanju. Oseba, čije roke so onesnažene s temi izločki in ki ima opravljati z mlekom, hrano ali pijačo, utegne prenašati klice na te predmete in tako naglo razširjati bolezen med druge.
Pri mnogih izmed teh bolezni je mogoče okužiti druge potom onih jako drobnih kapljic, visečih v zraku, ki jih je bolnik izkihal ali izkašljal. Večinoma te bolezni niso tako razširjene poleti in v gorkih podnebjih.
Druga skupina nalezljivih bolezni se večinoma razširja potom izmečkov iz čreves. V to skupino spadajo legar, nekatere čreves-
REMINGTON
FnK BiHUTuS
CANKARJEVO NABREŽJE 5. TEL. 407
Bogata zaloga vseh v to stroko spadajočih potrebščin.
ne bolezni pri detetih, razne oblike griže in kolera. Te bolezni bolj prevladujejo poleti in v gorkih podnebjih.
Druga skupina nalezljivih bolezni se večinoma razširja potom izmečkov iz čreves. V to skupino spadajo legar, nekatere črevesne bolezni pri detetih, razne oblike griže in kolera. Te bolezni bolj prevladujejo poleti in v gorkih krajih. Splošno rečeno, gorko in vlažno vreme olajšuje obstanek, pomnoževanje in razširjanje klic, nahajajočih se izven človeškega telesa.
Muhe in drugi insekti, ki imajo pristop k izmečkom, prenašajo klice v vodo, mleko in druga jedila, ako jih ne obvarujemo pred do-tiko teh insektov. V modernem času srno velikansko napredovali v boju proti takim boleznim s tem, da so občine poskrbele za primerne vodovode in zalogo čiste vode in za primeren sistem odvodnih kanalov za odpravljanje človeških izmečkov. Resna prizadevanja, da se iztrebijo muhe In drugi insekti, šo tudi prispevala k znižanju nevarnosti.
Značilno za to skupino nalezljivih bolezni je prisotnost zdravih prenašalcev bolezni. Osebe, ki ne kažejo nikakega znaka bolezni, pogoščajo za nekaj časa klice bolezni v svojem telesu ih, dasl sami ne zbolijo, utegnejo okužiti druge. V slučaju logarja zdrava oseba utegne biti prenašalec legarjevih klic za leta in leta. Take osebe so zlasti nevarne, ako delajo v mlekarnah, kuhinjah, gostilnah in enakih poklicih.
Tretja skupina nalezljivih bolezni se razpasuje potom pika nekaterih insektov. Zlasti važne so bolezni, ki jih razširjajo nekateri komarju Malarija in rumena mrzlica so' bolezni, ki jih razširja komar. Oni komar, ki povzročuje malarijo, se zareia v lužah, Jezercih iu malih potokih; komar pa, ki pro-vzročuje rumeno mrzlico se zareia v vodnjakih In raznih vodnih posodah okolo hiše. Tt komarji prenašajo bolezenske plice od vode do bolnika in narobe. Iz tega sledi, da najuspešnejša borba proti tem boleznim obstoja v tem, da se uničijo edini prenašalci —-komarji prenašajo bolezenske kolicc od vode Tam, kjer je komarjev, je radi tega dobro, da se omrežijo okna in vrata, zlasti tedaj ako ie bolnik v hiši, kajti komar utegne prenašati klice od bolnika k drugim.
To, kar smo povedali, ne zapopada vseh načinov, po katerih se nalezljive bolezni razširjajo, ampak zadostuje, da pojmimo kake važnosti so nekatere okolščine v svrho njihove preprečitve. Te okolščine so osebna snažnost, zlasti kar se tiče rok; pažnja, da se jed in pijača ne onesnaži po izločkih in izmečkih telesa; potreba umivanja krožnikov in vseh kuhinjskih posod z vrelo vodo; nevarnost čaš in brisač za splošno rabo; nevarnost nemarnega pljuvanja in kašljanja in nevarnost nekaterih insektov, kot sta muha in komar. Kar smo navedli, pokazuje tudi, kake važnosti je primerna zaloga pitne vode in snažna zaloga mleka, kakor tudi pravilen sistem odvodnih kanalov za odtakanje človeških izmečkov, tako da ne morejo okužiti jedi in pijače.___________________________________)
Nove knjige
E. L- Bulwer: Poslednji dnevi Pompejev; L del. Splošna knjižnica št. 24. v Ljubljani: 1924. Natisnila in založila »Zvezna tiskarna’ in knjigarna«, broš. Din 30, vez. Din 36. Ro-f man »Poslednji dnevi Pompejev« štejemo med najboljša Bulvverjeva dela. Dejanje se vrši v prvem stoletju po Kristusu. Bulwer, nam mojstrsko pričara pred oči tedanje dobe in človek skoro pozabi, da bere samo roman, tako žive so vse te krasne in pestre slike. Življenje in stremljenje daljnih dob se vrača k nam in v vsej svoji resničnosti, pestrosti in zanimivosti vzvalovi pred nami. Tu vidimo vse tedanje razkošje, bogato brezbrižnost premožnih slojev, podkupljivost raznih funkcijo-n ar jev. zvito slcparstvoi, svečeništvo, veselo vedrost mladega sveta in vmes borenje in trpljenje dveh mladih bitij, ki ju usoda preganja in biča, dokler ju slednjič ne združij Zlasti lepa pa je postava slepe deklice, sužnje Ntdije, ki spremlja razvoj dejanja od začetka do konca kot nekako nadzemsko zvišeno bit,’ tje. Sedaj je izšel tega krasnega romana samo prvi del, drugi pa sledi v najkrajšem času; Opremljen bo z obširnimi pojasnili, da bor branje omogočeno tudi najpreprostejšemu bralcu. Z romanom »Poslednji dnevi Pom-j pejev« bo gotovo ustreženo vsemu našemu občinstvu.	,
Kakor drugi zvezki »Splošne knjižnice«!, je tudi ta dostojno opremljen. Debela knjiga jet po izredno nizki ceni. — Knjiga se naroči v »Zvezni tiskarni in knjigarni« in oo vseh srih večjih kniigarnah
Nov vozni red na železnicah in poštne zveze
S 1. junijem je stojni na železnicah nov vozni fnd ▼ veljavo. Sočasno so sc izvršile ttrdi pri poStnem prevozu po železnicah in pni pocestnih Opojih večje in manjše izpremembe. , ,
Večje izpremembe so se zgodite shnid prt po-cesrtniii vožnjah, ki so v zvezi z vlaki na premah Mu t> liana-Kar lovac, Ljubljana-Kočevie ta Zidani nott-ZaKreb.
Poštna vožnja Stična-Zužemberk mora odhajati iz Stične ob 7.40 in pritiajati v Žužemberk ob iJOJiO; vračati pa se mora ob 15.30 in prihajati v 'Stično ob 18.40.
Poštna vožnja Topliee-Straža mora otlitajail »te Toplic ob 8.25, vračati pa se mora iz Straže Ob 19.15 in prihajati v Toplice ob 10.
Poštna vožnja Vlnica-CrnomelJ mora odhajati te Vinice ob 6.30 in prihajati v Črnomelj ob 8.55, vvračati pa se mora iz Črnomlja ob 12. in prihajati V Vinico ob 14.25.
Poštna vožnja Stari trg-Crnoraelj mora odtajati iz Starega trga ob 6. in prihajati v Črnomelj ob 9., iz Črnomlja mora odhajati ob 12. in 'prilrajati v Stari trg ob 15.30.
Poštna vožnja Rltmlca-Dolenia vas mora odtajati iz Ribnice ob 9.30 in se vračati y Ribnico ob 11.40.
Poštna vožnja Sodražica-Ribnica mora odha-jatl iz Sodražice ob 6.30 iu prihajati v Ribnico ob ff.40. odhajati pa mora iz Ribnice ob 9.30 in prilia-ijatl v Sodražico ob 10.40.
Poštna vožnja v Loški potok mora odhajati iz Sodražice ob 12.
Avtomobiina poštna vožnja Novo mesto-Bie-tlcc mora odhajati iz Novega mesta ob 12.15 po Aritoodu vlakov 1013 (prihod iz Ljubljane ob 13.05)
1016 (prihod iz Karlovca ob 12.10) ki mora
prihajati v Brežice ob 15., da dobi zvem z vlakom 619, ki odhaja ob 15.23 iz Brežic proti Zagrebu.
Poštna zveza Rajhenburg-Koprivnica mora odhajati iz Rajhenburga ob 9.30 in prihajati v Koprivnico ob 11. vožnja Kozje-Koprivnica mora odhajati iz Kozjega ob 9. in prihajati v Koprivnico ob 10,40, iz Koprivnice pa se mora vračati ob 12. in prihajati v Kozje ob 13.40.
Pošti Brežice in Krško morata vzdrž-evati vožnje na postajo k vlaku 611 (ob 5.30, oziroma 5.50), k ambulamci Maribor-Zagreb 29 hi Zagreb-Maribor 29. Zvezo z amb. Brod-Ljubljana 91 vzdržujeta s slom. Brežice pošiljajo sla k amb. Maribor-Zagreb 29 na postaji; prav tako ostaja na postaji po amb. Zagreb- Maribor 29 do amb. Ljub-Ijana-Beograd 3.
Na progah Rečica na Pakl-GornjI grad in Mo-zlrje-Solčava se prične s 1. junijem t. 1. avtomo-bitna vožnja.
Avto odliaja iz Gornjega grada ob 3.30 in prihaja v Rečico ob 5.15. Iz Rečice se vrača ob 9. hi prihaja v Mozirje ob 9.25. Iz Mozirja odhaja ob 15.35 na Rečico na Paki, kamor prihaja ob 16. Iz Rečice odhaja ob 16.30 in priliaja v Gornji grad ob 18.15.
Avbi Moztrje-Sotčava odhaja iz Mozirja ob 9.40 in prihaja v Solčavo ob 12.20. Iz Solčave odhaja ob 12.40 in prihaja v Mozirje ob 15.20.
Dr. Joža Ravnik,
odvetnik v Beogradu,
je preselil svojo pisarno v Kosovsko ulico 22.
Kje je največ Kroma in bliska v Ameriki.
V zmislu dvajsetletnih zapiskov ameriškega vremenskega urada ima San Francisco najmanj gromskih neviht izmed vseh naseljenih krajev V Zedinjenih državah. Od leta 1904 do vštevši 1923 je bilo tam le 31 takih viharjev.
Kraj, ki ima največ gromskih viharjev, k Tampa v Floridi; v istem razdobju jili je bilo tam 1883. Drugi kraj, kjer so prebivalci precej navajeni na grom iu blisk, je Santa Fe v New Mcxico, kjer je bilo v 20. letih 1456 gromovin.
Izkazalo se je, da je tekom leta dni največ neviht v spodnji Mississippi dolini in ob južnem zalivu, kjer jih je povprečno po 50 na leto. Na to prihaja New Mexico na vrsto. V vzhodni polovici Zedinjenih držav letno število gromskih viharjev postopoma pojenja proti severu. V navedeni dvajsetletni dobi je Charleston, S. C., imel 1174 neviht, Washington 792, Ncw York 612, Boston 377 in Halifax 100.
Neviht je manj ob morju in več, čim dalje bolj v notranjosti dežele. Na primer, Syracuse, N. Y., ki leži približno na isti širini kot Boston, je imel v teh dveh desetletjih 676 neviht, torej skoraj dvakrat toliko, dočim jili je imel Cleveland 757, Chicago 813 in St. Louis 1000. Duluth, ki leži precej na severu in ga hladi voda jezera Superior, ima razmeroma malo gromskih neviht, 589 v 20, letih.
* Umor barcelonskega rablja. Te dni je bil v
Barceloni umorjen tamošnji rabelj z dvajsetimi revolverskiml streli. Ostali španski rablji so na to nemudoma vlož.ili prošnjo za povišanje plače.
Lastnik: Konzorcij »Rad. Glasnika«.
Urednik; Ivan Podržaj. Odg. urednik: Ivo Kisovec. Tiska »Zvezna tiskarna«.
••*••••••••••••••• ••••••• •••••••••«••••• •••••••»•••♦»•••»•♦‘•••O«««««*«••••••••■••••••••••••••••••
I
t

SPLOSNA KNJIŽNICA
št. i. . 2.
I. Albreht: Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str. Rado Murnik: Na Bledu, izvirna povest, 181 str. . . .
3.	I. Rozman; Testament, ljudska drama v 4 dej., 105 str.
4.	Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str.
5.	Pran Milčinski: Gospod Fridolin Žolna in njegova
družina, veselomodre črtice I., 72 str..............
6.	L. Novfik: Ljubosumnost, veseloigra v 1 dejanju, poslovenil dr. rr. Bradač, 45 str........................
7.	Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str.................. ................
8.	E. Gaboriau: Akt Štev. 113, roman, poslov. E.V.,536str.
9.	Dr. Fr. Veber: Problemi sodobne filozofije, 347 str.
10.	1. Albreht: Andrej Ternouc, relijefna karikatura, 55 str.
11.	Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična
povest v 4 slikah, 84 str............................
12.	Fran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v
4 dejanjih, 91 str. ................................
13.	V. M Garšin: Nadežda Nlkolajevna, roman, poslovenil U. Zun, 112 str.
Dr. Karl slovenil
Edmond in Jules de Goncourt: Renče Mauperin, roman, prevel P. V. B., 239 str........................
Janko Samec; Življenje, pesmi, 112 str...............
Prosper Merimee: verne duše v vicah, povest, prevel
Mirko Pretnar, 80 str................................
. 18. Jaroslav Vrhlicky: Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v 1 dejanju, poslovenil dr. Fran Bradač, 47 str. . 19. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dramatska bajka
v 5 dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 str......
„20. Jul. Zeyer: Gompači in Komurasaki, japonski roman,
BroS.
Din 12--. 16— „ 12— . 20—
. 8—
Din 17-. 22--. 17-. 26'
6—
12— 22— 24 — 6—
12—
12—
13—
17 — 28— 30— 11—
17—
17—
14
16.
17.
I Engliš: Denar, narodno-gospodarskl spis, po-dr. Albin Ogris, 238 str.....................
t0- -	.15 -
26—	„ 32 -
15—
15—
9— 6 —
16—
14—
8—
14— 9'— 30—
21 — 20—
14—
11 —
22—
20—
13—
20 — 14 — 36 —
Iz češčine prevel" dr. Fran Bradač, 154 str.
»21. Frid. Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II., 73 str.
„ 22. L. N. Tolstoj: Kreutzerjeva sonata, roman, poslovenil
Fr. Pogačnik.....................................
„ 23. Sophokles: Antigone, žalna igra, posl. C, Golar, 60 str.
„24. E L.Buhver: Poslednji dnevi Pompejev, I. del . . .
„25. E. L.Buhver: Poslednl dnevi Pompejev, 11. del (vtisku)
„26. L. Andrejev: Črne maske, drama, poslov, Jos. Vidmar,
82 str. . ,......................................
„27. Fran Erjavec: Brezposelnost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str ..............................
Znanstvena zbirka (veliki 8® format)
Št. 1. Dr. L. Čermelj: Baškovičev nauk o materiji -- prostoru -- času v luči relativnostne teorije, 52 str.
Za vsak zvezek je računati po Din —'80 poštnine in odpravnine.
1 ,pX ZBBzna hnjigarna v Ljubljani, Marijin trg 8-1
12—
12—
17—
23—
T
__ T
?
?
T
•
i
i
S
T ?
:
i
!
i
! ?
f



Najcenejše nove in rabljene
pisalne stroje
vipedjalnl mehanični delavnici za popravo pisalnih ražunsklh. razmnoževalnih In kopirnih strojev.
Ludvik Baraga, Ljubljana,
Šelenburgova ulica 6.11.
Barvne trakove, karbon—indigo papir ter vse druge potrebščine. Pisarniška oprema vedno v zalogi.
brzo-brzo
na vlak v CELJE
v veletrgovino
UStermechi
kjer kupite letos
za moške in volneno zn ženske obleke, belo, pisano in rujavo platno, kakor tudi vso drugo manufakturno robo po čudovito nizkih
cenah v veletrgovini H. StermeeUl, Celje.
Trgovci engros-CBiK. — Gtnlii zastonj!
.................aru mi Min, ra	-------
Prvorazredni moderni brzopisalni stroj
Stoemer - Becord
Vrhunec finomehanike! Zastopstvo:
Lud. Baraga,
Ljub Ijaa, Šeleburgo va ul. 6/1.