Leto xxrv„ št. n
Ljubljana, četrtek tU januarja I944
Opravmitvoi gabil
Telefon k. 51-22. 31 -23
31-24
otta 3.
Inseratm oddelek ; Ljubljana, Pncanijeva vB>
ca S — Telefon h. 31-25, 31-26 Podružnici Noto mesto: Ljubi lamica cola 42 IzkliuliKi «astopstri; a oglase a Italije in inozemstvo ; UP) S. A., MILANO_
Računi: za Ljubljansko pokrajino pri pofcno-čekovnem zavodu it. 17.749, za ostale kraje
Italije Servigio Conti. Corr Post. No 11-3118
Am 25. Januar 328 Sowjetpanzer vernichtet
Erfolgreiche deutsche Angriffe bei Shaschkoff tmd Pogrebischtsche Andauern des erbitterten Ringens nördlich des Dmensees und südlich Leningrad -— In Süditalien Feind bei Cassino blutig
abgewiesen
Ans dem Füh rerhauptquartier, 26. Jan.
D1N*B Das Oberkommando de Wehrmacht gibt bekannt:
Bei Kertsch wurden starke Angriffe der Sowjets abgewiesen. In einer Einbruch»-< teile wird noch erbittert gekämpft.
Nordwestlich Kirowograd scheiterten alle Durchbruchsversuche der Bolschewi-»ten in harten Kämpfen, 42 feindliche Panzer wurden abgeschossen.
Im Raum südwestlich Shaschkoff und südwestlich Pogrebischtsche stSessen unsere Truppen, durch zahlreiche Kampf-nnd Schlachtflugzeuge unterstützt, trotz sähen feindlichen Widerstandes tief in nnd durch die feindliehen Stellungen. In heftigen Panzer gef echten wurden 203 feindliche Panzer und 102 Geschütze vernichtet oder erbeutet, davon aliein 61 Panzer durch ein schweres Panzerregiment.
Zwischen Pripjet nnd Beresina liess die
Kampftätigkeit gestern etwas nach. Mehrere örtliche Vorstösse der Sowjets scheiterten.
Nördlich des ümensees nnd im Raum südlich Leningrad dauert das erbitterte Ringen weiter an. Zahlreiche sowjetische Panzer wurden abgeschossen.
In den Kämpfen südlich Leningrad »eichnete sich die ostpreussische 11. Infanteriedivision unter Führung des Generalleutnants Burdach durch vorbildliche Haltung besonders aus.
Am 25. Januar wurden an der gesamten Ostfront 328 feindliche Panzer vernichtet.
An der süditalienischen Front griff der Feind nach starker Artillerievorbereitung in mehreren Abschnitten bei Cassino und nordöstlich davon unsere Höhenstellungen an. Er wurde bis auf einen örtüchen Einbruch blutig abgewiesen.
Im Landekopf von Nettuno scheiterten Aufklärungsvorstösse des Feindes. Zu grösseren Kämpfen ist es dort noch nicht gekommen.
Deutsche Schlachtflugzeuge erzielten vor Anzio Bombentreffer auf zwei feindlichen Schiffen mittlerer Grösse, mit deren Vernichtung zu rechnen ist. Ausserdem wurden feindliche Landungsboote und Kraftfahrzeuge im Tiefflug mit Bomben und Bordwaffen angegriffen.
Einige britische Störflugzeuge warfen in der vergangenen Nacht planlos Bomben im westdeutschen Grenzgebiet.
Z&dinjene driava orlklanjajo
priznanje bolivijske vlade
Stockholm, 25. jan. R. Zedinjene države so po uradnem obvestilu iz Washingtona dklonile priznanje nove bolivijske vlade n obenem odpoklicale svojega poslanika.
V uradnem pojasnilu pišejo svetohiin-sko, »da je bil bolivijski prevrat dne 20. iecembra v zvezi s prevratniškimi in za-oznikom sovražnimi skupinami, ki so roti ameriškim vladam, ki se- se zavzemale za obrambo proti napadalnim name-~am osi, kovali zarote in nameravali svoje delovanje še dalje razširiti na ameriško celino.*
Ta izjava seveda zavestno zamolčuje, da so prav Zedinjene države povzročile ta vladni prevrat ali pa so vsaj imele močno sv je prste vmes. To je bilo treba zamolč^ti ker bi bil sicer razkrinkan Rooseveitov izsiljevalni manever Bolivije. Roosevelt je povzročil, kar jè brez dvoma ugotovljeno, padec vlade, da bi z uprizorjeno akcijo proti domnevanim »zaveznikom sovražnim skupinam« utegnil vleči nameravane koristi iz prevrata.
Na Rooseveitov namig je že tudi več nmeriških trabantskih republik izjavilo, da ne prizna nove bolivijske vlade, obenem pa se pričakuje, da bodo po sedanji izjavi ameriškega zunanjega nrnistrstva nudi ostale republike odklonile priznanje
vlade«. Popolnoma razumljivo pa tudi Anglije ne sme manjkati pri tej igri in je Eden v spodnji zbornici že sporočil nepri-znanje nove bolivijske vlade.
Ves ta diplomatski teater jasno kaže poizkus najbrutalnejšega izsiljevanja Bolivije in ponižanja te države na stanje severoameriške kolonije. Tako bo »diplomatskemu izoliranju« sledilo »gospodarsko izoliranje«. Dobave po zakonu o najemanju in posojanju so bile že pred nekaj časa ustavljene. Značilno je, da v neki poznejši izjavi ameriškega zunanjega ministra izrecno poudarjajo, »da nepr'1-znanje bolivijske vlade ne pomeni gospodarske izolacije Bolivije«. Prav ta izjava pa jasno dokazuje, da menijo nasprotno, saj veliki lažnjivec Roosevelt v takih primerih reče vedno belo za črno.
Amsterdam, 25. jan. R. Zunanji minister Eden je izjavil v spodnji zbornici, kakor poroča angleška poročevalska služba. da je bil sprejet sklep angleške vlade, da ne prizna nove bolivijske vlade, v najožjem sodelovanju z vlado Zedinjenih držav Edeh je pri tem poudarjal, da so bili dogodki v Boliviji v zvezi z delovanjem »prevratniških skupin«, zaradi česar angleška vlada ne more priznati bolivijske vlade za zakonito.
Anglija skuša splaiiti spassilo
TOldo, 25. jan. R. Zastran španski vladi predane angleške note, v kateri se zahteva odpoklic španskih prostovoljcev, bo-rečih se na vzhodnem bojišču proti komunizmu. ugotavlja »Nippon Times« v uvodniku, da je odpor španskih prostovoljcev proti komunizmu organiziran na popolnoma prostovoljni podlagi in brez kakršnih koli prisilnih ukrepov, čeprav je Španija svetovno nazorsko protikomunistlčna, je v dosedanji svetovni vojni, kakor poudarja list, ohranila od začetka najstrožjo nevtralnost. Z oplaševanjem Španije rasleduje Anglija popolnoma gotov smoter, kajti Anglija in Zedinjene države bi rade, ker ne moreta postaviti v Evropi dTugega bojišča, potegnile Španijo v vojno. Vse to pa izdaja zgolj nemoč angloameriških načrtov glede druge fronte v Evropi in njihovo zaskrbljenost zaradi bodočih odnosov do Sovjetske zveze.
Ženeva, 25. jan. R. V' današnji izdaji angleškega lista »News Chronicle« zahteva Cummings, naj angleška vlada zavzame bolj odločno stališče napram španski vladi. »Najprej,» piše dobesedno Cummings, »b; lahko uvedli sankcije, ki bi spravile falangistični režim v težak položaj Dovolj ói bilo razširiti blokado na petrole.jske in žitne ladje ki plujejo Droti Španiji, in potem bi videli, kaj bo.«
Madrid, 25. jan. R. Po poročilu agencije Cifra je bil španski parnik »Ciudad de Sevilla«. ki vzdržuje redni promet med španskimi lukami in Kanarskimi otoki. Dred Cadizom ustavljen od nekega angleškega parnika in odveden v-Gibraltar, kjer je bil podvržen strogi kontroli.
Izsleditev v^II&e^a skladišča t Gip v g? škili gorah
Berlin, 26. jan. R. V zadnjih dneh so odkrile nemške čete v grških gorah skrito skladišče, ki so ga uporabljala britanska letala, da so tamkaj odmetavala orožje in razstrelivo za komunistične tolpe. Potem, ko so ponoči sovražna letala znova krožila nad tem prostorom, se je v jutranjih urah odpravila tjakaj manjša bojna skup na, ki je premagala postavljene straže ter pr-; tem zaplenile 4 strojnice, 2 metali min ter številne puške in muni-cijo. Na prostoru za odmet je ležalo še popolnoma nedotaknjenih 80 padal z velikim kol"'činami razstreliv, peklenskih strojev in vžisral. Pri preiskavi prostora so odkrili nemški vojaki v bližnji globeli dragoceno oskrbovalno skladišče tolovajev, v katerem so bila živila, obleka in oprema 96 velikih pesod, napolnjenh z razstrelivi in nad 600 min. ki so bile določene za uničevanje železnic in mostov.
Bojni poziv češke protibrfjševiške lige
Praga, 26. jan. R. češka liga proti boljševizmu je imela v Pragi svoje ustanovno zborovanje. Izvolila je večji odbor, v katerem so vodilni funkcijonarji čeških kor-poracij. Novoizvoljeni odbor je soglasno sklenil, da bo pozval češki narod na boj proti boljševizmu in ga opozoril na edinstveni boj Evrope ter na istočasno povezanost češkega naroda z Reichom.
Slabe poljske izkušnje z boljševizmom
Kovno, 26. jan. R. Litovski dnevnik »Ateitis« piše: Kaj je boljševizem, so spoznali Poljaki bolj točno kakor kateri koli drug narod v Evropi. Milijone so odvlekli iz Poljske, desettisoče umorili. To so bili sadovi Stalinove »očetovske skrbi«. Grozni množični grobovi v Katinu ločijo Poljake za vse čase od boljševikov. Kljub temu skušata najti poljski zaveznici Anglija in Amerika nek modus vivendi med poljskimi emigranti in med sovjetsko vlado, ki hoče ustanoviti boljševiško Poljsko. Ako pa hoče poljski narod živeti in noče deliti usode s svojimi v Katinu umorjenimi rojaki, ne more nikdar vtakniti glave v zanjko, ki jo ima rabelj že pripravljeno.
Breme preteklosti
Varšava, 25. jan. R. Pod naslovom »Brez prijateljev« piše list »Nowy Kurier war-szavvski« : «Danes so v angloameriških državah na čelu vlad prostozidarji in židje, ki so odločeni, da postavijo vse na sovjetsko kocko. Sovjetofilska propaganda je zelo napredovala v angloameriških državah. Poljaki nimajo nikjer, kjer odločujejo o zunanji politiki Anglije in Zedinjenih držav, nobenih prijateljev več. nasprotno. v očeh židovsko-prostozidarske klike in levičarskih skupin so Poljaki otežujoče breme preteklosti. Oni so majhen narod s »fašistično zgodovinsko miselnostjo«, ki ni sposoben, da bi doumel »veliko zgodovinsko poslanstvo« Sovjetske zveze. Jasno je. da Poljaki v nobenem primeru ne moremo računati na prijateljstvo ali simpatijo javnega mnenja angloameriških držav.«
Bad^o razpustil Katoliško akcijo v južni Italiji
Rim, 26. jan. R. Katoliška akcija za italijansko mladino bo na ozemljih, zasedenih od Angležev in Američanov, razpuščena vsled zahteve sovjetskega zastopnika Višinskega, na katero je maršal Badoglio že pristal Katoliška akcija je bila svoiečasno osnovana na podlagi lateranskih dogovorov in konkordata med Vatikanom in Mussolinijem ter Se je razvila v močno organizacija
25* januarja uničenih }28 sovjetskih
oklopnikov
Uspešni nemški napadi pri Zaškovu in Pogrebišču — Nadaljevanje srditih bojev severno cd IlmenSkega jezera in južno od Leningrada — V južni Italiji je bil sovražnik pri
Cassimi krvavo zavrnjen
Führerjev glavni stan, 26. jan. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja:
Pri Kerču so bili zavrnjeni močni sovjetski napadi. Na področju nekega vdora srditi boji še trajajo.
Severnozapadno od K i rov grada so se v hudih bojih izjalovili vsi poizkusi boljševikov, da bi prebili fronto. 42 sovražnih oklopnikov je bilo sestreljenih.
Na področju južnozapadno od Zaškova in južnozapadno od Pogrebišča so vdrle naše čete, ki so jih podpirala številna bojna in vojna letala, kljub žilavemu sovražnemu odporu globoko v sovražne postojanke in še preko njih. V silovitih oklopniških spopadih so bili uničeni ali zaplenjeni 203 sovražni oklopniki in 103 topovi, izmed teh 61 oklopnikov od enega samega težkega oklopniškega polka.
Med Pripjetom in Berezjno so boji včeraj nekoliko popustili. Več sovjetskih krajevnih sunkov se je izjalovilo.
Severno od Ilmenskega jezera in na področju južno od Leningrada se nadaljujejo srdite borbe. Številni sovjetski oklopniki so bili sestreljeni.
V bojih južno od Leningrada se je vsled svojega odličnega obnašanja odlikovala 11. vzhodno-pruska pehotna divizija pod vodstvom generalnega poročnika Burdacha.
25. januarja je bilo na vsem vzhodnem bojišču uničenih 328 sovražnih oklopnikov.
Na južnoital ijanskem bojišču je sovražnik po močni topniški pripravi napadel naše višinske postojanke na več odsekih pri Cassimi in severnovzhodno od njega. Bil je razen na enem krajevnem vdoru krvavo zavrnjen.
Na mostišču pri Nettunu so se izjalovili sovražnikovi izvidniški sunki. Do večjih bojev tamkaj še ni prišlo.
Nemška bojna letala so pred Anzijem zadela z bombami dve sovražni ladji srednje velikosti, računati je z njunim uničenjem. Poleg tega so bili v nizkih pojetih z bombami in strojnicami napadeni izkr-cevalni čolni in motorna vozila.
Nekaj britanskih motilnih letal je vrglo v pretekli noči brez načrta bombe v za-padno-nemškem obmejnem področju.
Finsko vojno poročilo
Helsinki. 26. jan. DNB. Finsko vojno poročilo 26. januarja javlja, da je bil na zapadnem delu aunuške zemeljske ožine zavrnjen napad sovjetskega oddelka v moči dveh čet. V srednjem in vzhodnem delu tega odseka bojišča s« vrgle fineke čete nazaj sovražnikove udarne oddelke, ki so s pomočjo topništva in metalcev min posku&li na dveh mestih vdreti v finske postojanke.
Siloviti bsji na področju pri Nevelju
V treh tednih sestreljenih severno od Nevelja 206 oklopnikov
Berlin, 25. jan. DNB. V isti smeri kakor ponehava zbog strašnih sovjetskih izgub ogorčeni boj za Vitebsk. postajajo vedno j silovitejši sovrržnkovi napadi severno od Nevelja. Z močnim' silami so boljševiki v neprestam h napadih poizkušali zasesti železnico proti severu, toda navzlic močni topniški in oklepni poclpor tudi 23. januarja niso imeli nobenega uspeha. V teh bojih so ponovno izgubili 8 oklepnikov in se je tako zvišalo števio sovjetskih oklopniških izgub na področju Nevelja od 1. januarja na 205 oklopnikov.
V	stalnih dnevnih in nočn:h bojih, pil katerih so vedno zfrova po močni topnišk5 pripravi in s podporo oklopnikov napadali v meči čete do bataljon?!, so boljševiki v odseku neke rensko-vestfalske pehotne divizije severno od Nevelja pozkušali obkoliti nemške čete. Vsi ti sunki so se izjalovili s hud:mi izgubami. Zgoij na. enem mestu je nekemu sovjetskemu oklepniku, ki ga je ščitil ogenj iz petih nadaljuj.h sovjetskih oklopnikov, uspelo vdreti v naše jarke, toda oklopnik se je hitro ustavil, ker je posadka bržkone izgubila orientacijo Ko se je odprtina na stolpu odprla in se je pojavila glava boljševika./ ga je četni poveljnik z dobro namerjenmi streh ustrelil. V istem trenutku je skoč i višji desetn k Paulus navzlic silovitemu sovražnkovemu Ognju na oklopnik in vrgel skozi odprtino razstrelivo, ki ga je onesposobilo za borbo. Ostali oklopniki so se naglo umaknil5, vendar je uspelo še enega sestreliti nekaj metrov pred sovražnikovo glavno bojno črto.
Posebno uspešen je bil v zadnjih bojih višji desetnik Holzmüller z Dunaja, ki je sam v četrt ure sestreli 6 oklopnikov.
V	zadnjih bojih za železnico, ki vodi od Nevelja proti severu, se je boril pionirski bataljon nosilca viteškega križca majorja Rudolfa Geislerja. na nek ožini med dvema jezeroma. Sevemovzhodno od mesta je ponoči nastal silovit topniški ogenj. Knialu zatem je prišla vest, da je sovražnik proiri do bataljonskih postojank. S podporo dveh težkih oklopnikov so padli pionirja prodr-lim boljševikom v bok in odrezali s svojim sunkom sovražnikovo napadalno čelo. Nato je bataljon zasedel železn ški nasip južno-vzhodmo od Nevelja. k so ga bol ševiki z juga neprestano naskakevali. Ko je sovražnik razširil svojo napadalno fronto proti vzhodu in zapa*3u, so se pionirji po povelju umaknili, toda kmalu nato so ie skupno z nekim medtem dovedenim pehotnim polkom prešl; v protinapad. Pri tem so bili pionirji navezani zgolj na svoje strojnice, karabinke in ročne bombe. Vzlic temu so naskočili znova železnišk' nas" p. Zaradi njihovega silovitega napada je propadel sovražnikov odpor in so se boljševiki umaknili ter pustil' na bojišču svoje orodje in muncijo. čeprav je bil najprej brez zveze z gre nad irskim polkom, napredujočim na levi. se je poveljnik s svojimi p!o-
Šest sovražnih vojnih ladij In nad I00.080 ton ladjevja Močeni!! Iz hoja
Berlin, 26. jan. DNB. Kljub trajnemu slabemu vremenu je nemško letalstvo 24. januarja nadaljevalo napade na sovražnikovo izkrcevanje pri Anz'ju in Nettunu in na vojno ter prevozno brodovje Britancev pred zapadno italijansko obalo. Da bi zaščitil svoje izkrcane sile pred nemškimi letalskimi napadi, je sovražnik uporabil močne jate lovcev ter š te vi ne protiletalske baterije, ki pa vendar niso mogli odriniti hitrih nemškh lovskih krdel. Bombe, k! so eksplodirale med tovornimi vozili, municijskimi kolonami in v zbirališčih čet, so povzročile sovražniku pomembne izgube. Več eksplozij 1e porušilo dele pomolov. Ves dan so divjali na mostišču veliki požari.
Ob nastonu mraka so kliub močnim zaporam nočnih lovcev napadli oddelki nemških težkih bojnih letal britansko vojno in prevozno mornarico in so jo znova težko zadel'. Zopet so se potopili trije rušilci, ki jih je raztrgala silovita eksplozija. ter dve trgovski ladji s kakimi 6000 tonami. Okrog 10.000 ton velik parnik je
bil istočasno zadet z več bombami in je goreč obtičal na merju Poleg tega so prispela poročila o tako velikih poškodbah 7000 tonske prevozne ladje in dveh nadaljnjih tovorn'h ladij, ki sta imeli vsaka po 8000 ton. da se lahko tudi te smatrajo za uničene.
Z že javljeniml poškodbami nadaljnjih enajstih trgovskih ladij s pribl:žno 63.000 tonami so nemški letalci kljub težkim napadalnim pogojem v obeh prvih dneh britanskega Izkrcevanja doslej izločili iz boja nad 100 000 ton oskrbovalnega brodovja in 6 vojnih ladij, izmed katerih so se 4 nedvomno potopile Ker pa je bilo med nemškim letalskm napadom zvečer 24. januarja morje zelo nemirno in je vel močan veter, je verjetno, da se je ponoči še nekaj zadetih ladij potopilo.
Hude sovražnikove izgube
Berlin, 25. jan. DNB. Na južnoitalijan-skem bojišču je bilo 24. januarja težišče sovražnikovih napadov na bojišču severno
nirji odločil, <fla bo nadaljeval napad in zasedel staro bojno črto. Na nepreglednem gozdnatem in grmičastem ozemlju ;!e bataljon počasi zlomil zagrizen sovražnikov odpor in zasedel stare postojanke. Pri tem je zaplenil 6 proticklopmih topov, 38 strojnic, 17 protioklepnih pušk in dva metala m n. Sovjetske čete so samo v teh bojih z-gubile nad 300 padlih, še isto noč so prodrli pionirji dalje proti vzhodu ter vzpostavili zvez» z grenad'rji. Tako so bie pr'-hccttijega dne stare postojanke ponovno popolnoma v nemški oblasti.
Odličen nemški uspeh
na visokem severu
Berlin,. 24. jan. DNB. 2e drugič v treh tednih so napadli boljševiki na bojišču pri Kar.dalakši s polkom, ojačenim s specialnimi četami, neko nemško izpostavljeno oporišče. Kakor je že javilo vojno poročilo z dne 22. januarja, so pri tem napadu dosegli hesensko-turinški grenadirii v bojih v gozdnatih divjinah Laponske odličen obrambni uspeh ter odbile sovražnika, ki je samo pri tem izgubil 180 padlih.
Pri zasledovanju so uničili nemški gre nadirji na globoko zasneženem in nepreglednem gozdnatem in višinskem ozemlju razbite sovražnikove skupine. Nemci so izgubili samo dva padla in dva ranjena, dočim so sovjetske čete samo neposredno pred oporiščem pustili 105 padlih. Nadaljnji boljševiki so bili zajeti, številno pehotno orožje pa zaplenjeno.
Boljševiki so hoteli pridabiti samo na času
Berlin, 25. jan. DNB. V berlinskih političnih krogih je zbudila pozornost vest angleške poročevalske službe, ki pravi, da je Sovjetska zveza 1. 1939. sklen'la pogodbo z Nemčijo zgolj v nameri, da še ojači svoio vojaško süo. Po tej angleški vesti so bili v Moskvi prepričani, da bo vojna med Nemčijo in pričakovano angleško-sovjet-sko zvezo izvojevana v prvi vrsti mei Nemci in Sovjetsko Rusijo.
Kar pove ta angleška vest, nemškim političnim krogom ni tuje. ker so bili že davno na jasnem, kaj je napotilo boljševike do sklenitve tedanje pogodbe. Namera, dia samo pričakajo ugodnega trenutka za napad na zaveznško Nemčijo, in nevarljivi dokazi za takšno pripravljanje izdajstva so vendar 1. 1941 tudi napotili Nemčijo, da je napadla Sovjetsko zvezo, ki si je medtem priključila vzhodno polovico takratne Poljske, baltske države, del Rumun'je im končno del Finske, da bi imela ugoine jša izhodišča za nameravane operacije, če torej vsebinsko ne prinaša angleška vest ničesar novega, je vendar značilno, da je nemško prikazov in je položaja v poletju 1. 1941. sedaj potrdila tudi vest angleške poročevalske službe.
Preis — Cena t- L
Iskala ritk dia tasca poeadcijka Naročnina mais meieino lit IS.—n a »-««—--» vključno » » Ponedeljkom f» tram« lit 36.90.
(J redatti vo: EJflMigaa. Poconijera ulica «ter. 9. telefoe «ter. 31-22. 31-23. >1-24._
Rokopisi «e ne »niiio.
ln severnozapadno od Minturna ter ob izlivu Carigliana. Poizkusi prodora Anglo-američanov, ki so bili po močni topniška priprav ponovno večkrat pod vzet i, so se izjalovili v strnjenem nemškem obrambnem sistemu. S številčno nadmočnimd sovražnikovimi silami izveden napad pri Castelforte je bil deloma v boju iz bližine krvavo odbit
Ob izlivu reke Gari v reko Liri se ?e sovražnik zopet pripravljal na prekoračenje. vsi poizkusi pa so a:li z močniki nemškim topniškim ognjem preprečeni. Dne 23 januarja je bil med reko in San Angelom na široki fronti napadajoč: nasprotnik ponovno z izgubam; odbit. Boji so trajali do trii. Dne 2-4 januarja le -ivrrž-nikov pritisk zaradi težkih izgub nekoliko popustil. Posamezni sunki so bili odbiti. Na tem bojišču so stopili v boj oklopni grenadirji 15. oklopne grenadirske divizije. Ob njihovem vzglednem vojaškem junaštvu so se razbili večdnevni ponovni poizkusi prodora trdovratno vedno znova napadaj očega sovražnika.
V težkih gorskih bojih na 1200 m visokem Monte S. Croce južnovzhodno od San Biagia so bili odbiti vsi sovražnikovi napadi- Popoldne 23. januarja je nasprotniku po močni topniški pripravi uspel krajevni vdor na Monte S. Croce, ki je pa bil 24. januarja z uspešnimi protisunki zopet očiščen.
Na mostišču pri Nettunu so bili le manjši boji. Sovražnik je privedel ojačenja, nemški napadalni oddelki Da so dovedli ameriške ujetnike.
Novi uspehi nemških
ietalcev pri Nettunu
Berlin, 25. jan. DNB. "Nemško letalstvo je prizadelo izkrcavanjem invazijskih čet na področju Nettuna in na bližnjem morju občutne izgube. Nemška bojna letala in lovski bombniki so podnevi in ponoči pogosto uspešno napadali ta področja. Potopljeni so bili trije rušilci in dve polno natovorjeni trgovski ladji z 10.000 in 6.000 bri. Tri nadaljnje trgovske ladje s skupno 19.000 bri, so bile težko poškodovane in so se potapljale, ena prevozna ladja z 8.000 brt. pa je bila pa zadetku v polno onesposobljena za plovbo. Poleg tega je bila zažgana neka ladja s 7.000 brt Več zadetkov težkih bomb je povzročilo med izkrcam m i četami in gradivom veliko škodo in razdejanja. Najmanj tri munic.ijska skladišča so eksplodirala. Nemški lovci so sestrelili 6 angloameriških letal. Dve nadaljnji inva-zijski letali sta bili prisiljeni zasilno pristati za nemškimi črtami in so bile posadke zajete.
Cerkveni rop in aretacije duhovnikov
Milan, 25. jan. R. Z nevtralne strani javljajo italijanskemu tisku, da so v Ka-labriji ameriške zasedbene oblasti aretirale 12 podeželskih župnikov, ker so v cerkvah pri pridigah delali propagando »za Italijo in italijanski narod«. Od aretacije ni več nobenega glasu o usodi teh 12 župnikov. Nadalje javljajo, da so v južni Italiji v kraju Melfi vdrli popolnoma pijani angloameriški vojak; v neki samostan, vratarja težko mučili, oplenili shrambo in vdrli v cerkev, da jo oropajo cerkvenih zakladov.
Bolgarska cerkev
o terorističnih napadih
Sofija, 25. jan. R. Sveti sinod je imel pred dvema dnevoma izredno zasedanje, na katerem so razpravljali o raznih vprašanjih, ki so postala akutna po terorističnem napadu na Sofijo. Zastopnik predsednika sinoda metropelit Neofit je izjavil zastopnikom tiska, da je bolgarska cerkev narodna cerkev in globoko žaluje zaradi nesreče, povzročene s terorističnim napadom. Narodna cerkev je na svojem mestu in vsi metropoliti izpolnjujejo svojo dolžnost. Narodna cerkev je prepričana, da bo bolgarski narod s stisnjenimi zobmi prestal te grozovite izkušnje, da bi tako pozneje še ojačen izšel iz boja. Končno je izjavil metropol it, da so bili po naročilu sv. sinoda vsi samostani dani na razpolago evakuirancem in onim, ki so bili oškodovani pri napadu.
Žalna seja sobranja
Sofija, 26. jan. R. Sobranje se je včeraj po bož čnih počitnicah zbr: (io na svojo prvo sejo. V prisotnosti vseh poslancev je podaj min. predsednik Božilov uradno izjavo, ki predstavlja protest proti angloame-riškim terorističnim napadom na miroljubno bolgarsko prebivalstvo. Min. predsednik se je 'stočasno spomnil smrtnih žrtev, ki so izgubie življenje pri grozotnem an-glo (meriškem napadu. Sobranje se je dvignilo s sedežev in je na ta način počastilo spomrn umriih.
Portugalsko mnenje
o borbi Nemčije
Lizbona, 26. januarja R. Pod naslovom »Ukaz« prinaša portugalski časopis »Esfe-ra« članek, ki pravi: »Angleži in Američani dobro vedo, da bo invazija v zapadno Evropo zanje katastrofa, toda Moskva je ukazala in zato je treba narediti vsaj poizkus invazije, čeprav se že v naprej zavedajo. da bo v najboljšem primeru uspela le začasna stvoritev mostišč, ki pa bo zahtevala največje žrtve. Bodočnost sveta je danes odvisna od izida borbe, ki jo pod nemškim vodstvom vodijo bojujoči se narodi proti Stalinovim tolpam Dočim branj ena stran samo sebe in s tem Evropo ter evropsko civilizacijo, preveva drugo samo pohlep po izropanju in uničenju bogatih in plodnih dežel zapada. Zato želimo, kar je razumljivo, zmago Nemčije nad evropskimi sovražniki.«
' Mislite na tiste, hi se firn godi slabše Ito vam! — Pri-spevafte za Zimsko pomoč! Darufte za Zimsko pomoč!
Glasbeno-Iiterarni večer na koiist Zimske pomoči
Lepo uspeli prireditvi v dramskem gledališču sta prisostvovala tudi prezident general Eupnik in ga. soproga
Ljubljana, 25. januarja.
Sinoči je napolnila dramsko gledališče Številna in odlična publika iz vseh slojev ljubljanske družbe in prisostvovala glas-beno-literarnemu večeru, ki ga je priredba pol pokroviteljstvom soproge prez denta pokrajinske uprave ge. Olge R u p n i k o -v e skuip na mladih slovenskih pisateljev in umetnikov v korist Zimske pomoči. Prireditev je bila skrbno pripravljena in zaznamuje velik moralen in — kakor smo pre-prčani — tudi materialen uspeh v pr.d naše največje narodno dobrodelne akc.je. V narodne noše oblečene žene in dekleta sc v kuloarjih gledališča pridno sprejemale
Erispevke namesto vstopnine. Kmalu so
ili vsri prostori zasedeni- Prisotni so bili predstavniki vodilnih oblasti s prezi-dentom gen. R u p n i kom in gospo R u p -n i k o v o kot pokroviteljico, zastopniki slovenskega- dcmobranstva, dalje številni drugi odličnik', med njima predsednik Slovenske akadem ij« znanosti in umetnosti dr. Milan Vidmar, rektor univerze dr. Milko K o s itd.
Ko se je dvignil zastor, smo opsmli na okusno aranžiranem odru dva velika grba naše pokrajr ne in med njima narodno tro-bojnico. Prvi je nastopil eden izmed orga-nlz torjev večera, urednik revije »Dom m sveta« to literaa-nii kritik »Slovenca« dr. Tine Debeljakterv kratki, jedrnato zgoščeni in udarni besedi opozoril na pomen m ajnačaj orired'tve. Zahvalil se je ge. prezi-dentovi " za povabilo in pokroviteljstvo, in dejal med drugim, da družina mlajših slovenskih lcnjiževnkov, skladateljev in reci-tatorjev čuti dolžnost, da »v današnji revoluciji, ki so jo pri nas zanetili in razvneli v veliki meri ravno književniki, r t;, isso načrtno v lepi knjigi in ne v najmanjši meri tudi s tega odra, razkrajali našo kulturo in se javljajo v svet	kot edi-
ni pravi predstavniki slovenskih kulturnikov, da tem navkljub potrdi pred vami, izbranci, resnico, da živi tu, v središču naroda, še drugačen, mlad pisateljski rod, ki danes stopa že na njihovo mesto in hoče graditi, graditi £n ne podirata. Ne vidimo namreč dela za narod v uničevanju vsega, kar si je slovenski narod zgradil s svojim trudom in bojem v dolgih stoletjih, in ne v uničevanju moralnih vrednot po »tuji nčenosti«, ki ji je danes komunizem ime, temveč v nadaljevanju organske slovensKe kulture v skladnosti s preteklostjo naših očetov in bodočnostjo sinov«. O mladem pisateljskem rodu je dejal njegov predstavnik m glasnik, da se je »postavil ob stran krvavečega naroda«, in d'a se »s ponosom uvršča vanj s preprosto vero v Boga- s spoštovanjem in občudovanjem stare, a nam tako potrebne slovenske poštenosti, vernosti, tenkega moralnega rahločutja in nravnega zdravja«. In »tudi ta rod hoče in zna govorit' o naših dneh, o tegobah domovine, kamor jo je pahnla tuja miselnost.«
Nato se je pesnik <ir. Tine Debelj"k spomnil svojega mladega tovarša, prav pred dvema mesecema na barikadah pro-tirevolucije v Gr-hovem junaško padlega nadarjenega pesnrika Franceta B a 1 a n t i-č a. Ob koncu svoje uvodne besede je govornik dejal, da je treba gledati v delih pis teljev to p&smkov mladega rodu tudi »sliko časa in silo, s katero se želimo dvigniti nad njega, da ga premagamo m usmerimo iz nenarodnega tujstva v pristno slovensko domačnost, iz duhovne surovosti in omrtvelosti moralnega čuta spet k pravi Lepoti, Dobroti in Resnici-« »Kakor je po kaj ževnik^i in književnosti prišlo toliko
gorja na naš slovenski narod, naj po književnosti m književnikih priifte tudft lek za ozdravljenje zastrupljene slovenske kulture v smislu pravega notranjega slovenstva.«
Nato je dr. DebeLjak zapovrstjo uvajal posamezne sodelavce večera, ko so po sporedu izvajali svoje dobro izbrane točke Jn nudili občinstvu lep večer povzdigujočega kulturnega ide-ilzma in umetniškega zanosa.
Najprej je nastopil mladi pianist in skladatelj Jože O s a n a in s finim občutjem zagral na klavirju L. M. Skerjanca skladbi »Pastorale« in »Intermezzo«. Nikolaj J e 1 o č n i k je prebral svojo v ognju aašh vročih dni prekaljeno črtico »Ognjena smrt«, v kateri opisuje smrt Francet Kremžarja in zlasti še pesnika Balantiča (Balanta), ki je zgorel v hiši ne Grahovem, boreč se zoper komunistične napadalce. Polonca Mazovec je nato občutene ree tirala dve. Balantičevi pesmi, z:, njo pa je tenor st Janez L i p u š#č e k toplo z ape' ob skladateljevem spremljevanju dva Osa-nova samospeva na Balantičeve besede Mitja šarabon je v tem okviru še prebral Balantičevemu spominu posvečeno pesem. Tako se je mlad umetniški rod poklonil spominu enega najbolj nad .rjenh svojih tovar šev, čigar pošastna smrt je osvetlila kakor velika plamenlca tragiko n roda in domovine. Pesn'k Severin šali je prebral iz svoje zbirke »Srečavanje s smrtjo« pesem »Zarji«, pisatelj Zorko S i m-č i č pa povsem sodobno črtico »Človek, ki je ubijal«. Nastopi je tudi avtor 'omana »Krka umira« Jože Dular in prebral nekaj na sodobne skrbi in bolesti ubranih motivov iz svoje prve pesniške zbirke Posebno pozornost je vzbudil avtor knjige »Dc^n med goricami« dr. Jože Krivec s črtico »Pij, fant. grenko pijačo«: prozo, v kateri prehaja bolestno spoznanje mladega intelektualca, ki se vrne domov in čuti, da v težkih dneh ni ničesar stori) za svojo domačo zemljo, v tragično vizijo obupa in maščevalne žalosti. Prvi del večera je zaključila p rim1: dona naše opere Valerija Heybalova s petjem dveh Lajov-čevih samospevov.
Po krajšem odmoru, med katerim je pokroviteljica prireditve, gospa prez dentova ljubeznivo sprejela sodelavce prireditve dočim se je g. prezident razgovarjal z mnogimi udeleženci, je pianist O s a n a odigral na klavirju Lisztovo skladbo »Trije petrar-kovi soneti«, pred vsakim pa je gdč. M a-z o v č e v a prebrala besedilo soneta v prevodu Janka Modra. Vinko B e 1 i č i č je prinesel v dveh pesmih glas težko preizkušene Bele Krajine, domobranski častnik, avtor »Gorič:nca« Stanko Kociper pa je obujal mehko poezijo Slovenskh goric, kj so dobile v njem svojega globoko čut 3-čega pesnika. Domobranec L. T r d a n je za konec prebral tri pomembne pesmi, izmed katerih se je prav posebno prilegala razpoloženju tega časa šalijeva »Prošnja« S temi verzi, ki so potekli iz mučne izkušenosti naših dni, je dobila prireditev simbolično lepi finale.
Vsi nastopi so vzbudili pozornost in odobravanje občinstva, ki so mu naši ml-di, zemlji in rodu neomajno zvesti pisatelji in pesniki izpovedali svoj credo in potrdili s svojimi spisi načelne besede, ki jih je slišalo občnstvo iz ust konferencieja. Tako se je zaključila prireditev, ki je v okviru plemenite dobrodelne skcije približala slovensko poezijo intelektualni in družaoni erti slovenske metropole.	B.
„Tovariši" med sebaj
Poboj med komunistično „policijo" — Obupna prsskrba v komunističnih krdelih — „V hribih |e konec muzike!"
Na Suhorju v Beli krajini so komunisti umorili učiteljico Penkovo. Poveljnik tamešnje VOS, neki železniški strojevodja, ji je pred usmrtitvijo odvzel vse, kar je imela pri sebi in je bilo kaj vredno, ter ji pobral tudi ves denar, več tisoč lir. Ker denarja in drugih stvari ni oddal naprej, so ga njegovi »tovariši« iz VOS, »varno-stnoobveščevalne službe«, kakor se imenuje čeka komunistov pri nas, obdolžili, da hoče vse to obdržati za sebe. Prišlo je med njimi do prerekanja in nato do medsebojnega pretepa, v katerem so tudi streljali. Poveljnik VOS je bil ustreljen, njegovi ženi pa se je komaj posrečilo, da je pobegnila v bližnji gozd.
Dne 22. t. m. so se neki domobranski posadki na Dolenjskem predali trije Belo-krajinci, ki so bili v novembru prisilno mobilizirani. Pripovedovali so. da so že več tednov iskali ugodne prilike, kako bi ušli. Sedaj se jim je to končno posrečilo. Njihov »bataljon«, v katerem so skoro sami mobiliziranci iz Bele krajine, je štel kakih 180 do 200 ljudi, ki so bili razdeljeni v tri čete. Oblečeni so zelo slabo vsi razen komandantov, politkomisarjev in nekaterih partijcev, ki si vedno vzamejo najboljšo obleko. Komunističnim krdelom zdaj že primanjkuje obleke, katero so dobili .cd badoljevcev. zato so zlasti novi mobiliziranci po večini kar v civilu. Hrano so imeli slabo, navadno so jo morali sproti narooati pri ljudeh. Boljšo hrano so vedno obdržali štabi za sebe. Politko-
misar pri tem bataljonu je bil neki »Edo«, komaj 19 let star dečko iz Ljubljane, politični komisar pri sosednjem bataljonu pa neki »Vane«. tudi iz Ljubljane in star kakih 22 let.
»V devetih mesecih sem bil samo enkrat sit,« pripoveduje prisilni mobiliziranec, ki je pribežal k domobrancem na neki postojanki v okolici Vrhnike. Tudi on se pn tožuje nad kričečo neenakostjo pri prehrani v komunističnih krdelih Vse boljše poberejo komandanti, pclitkomisarji in njihovi štabi, potem pridejo na vrsto partijci, ki si v njegovem oddelku kuhajo za sebe. Kar ostane — in tega je navadno malo in še slabo po vrhu — to šele dobe prisilni mobiliziranci. ki zato po večini izgledajo kakor okostnjaki.
»V. hribih je konec muz'ke!« Tako je utemeljil svoj korak pripadnik komunističnega krdela, ko se je pretekli teden z orožjem, opremo in veliko harmoniko prijavil v Bršlinu patrulji novomeške domobranske posadke Dejal je. da je pobegnil zato ker vidi, da je »v hribih konec mu-zike«. Vsi so razcapani, prezebli in izstradani. On dobro igra harmoniko in je zato bil »bataljonski muzikant«. Kot takemu se mu je med vsemi godilo še naibolie. vendar pa tudi njemu ni bilo obstanka. Ko se mu je sedaj nudila prilika za beg. jo je uporabil in se rešil. Zatrjeval je, da tudi večina ostalega moštva komaj čaka, da bi mogli uteči.
Londosnske skrbi zaradi pomorske plovbe
Stockholm, 19. jan. R. Predsednik veli. ke angleške parcplovne družbe lord Ro-therwick je nedavno" izjavil, da bo dolžnost Zedinjenih držav izenačiti po vojni ladijske izgube, ki so nastale v skupni vojni z oddajo lastnih ladij. Rotherw'ck je opozarjal, da je predvsem angleška mornarica imela zelo velike izgube, dočim so Zedinjene države medtem utegnle graditi ogromno novo trgovinsko mornarico. Angleška plovba mora zato po vojni brezpogojno dobiti nadomestilo.
V odločilnih krogih so stališča, da bo takoj po vojni nastal gotov presežek trgovskega ladjevja, či<rar večji del pa bo v poeesti Zedinjenih držav. Te naj bi odstopile svoj presežek zaveznikom. Zato si Angleži vedno znova prizadevajo pojasniti Američanom, da bi morali opustiti vsa
konkurenčna prizadevanja in jih nadomestiti s sodelovanjem.
V Zedinjenih državah pa so prav nasprotnega mnenja in se vedno bolj očitno pripravljajo na ogromni konkurenčni boj. V angleških pomorskih krogih vedno bolj jasno spoznavajo, da so Zedinjene države dosegle prednost, ki je Anglija nikoli več ne bo mogla dohiteti.
Uspeh Zimske pomoči bo merilo ne le za naš socialni čutf temveč tudi za našo nor rodno zavest. Vsak naj zato prispeva, kolikor si more utrgatiI
Mf MlMafl^Ml	f i ■■ ■ n
xv* miiuviiicih koncert
Radijske postale
Sinfonični koncerti, ki jih je v letošnji koncertni sezoni izvedel veliki radijski orkester, so po izbranem sporedu in umetniški ravni bili kulturni dogodki prvega reda. Zato je naše koncertno občinstvo tudi vselej polno zasedlo koncertno dvorano, številni ljubitelji sinfonične glasbe pa so celo morali oditi brez vstopnic.
Za če-rti sinfonični koncert je vodstvo Ljubljanske radijske postaje (Sendergruppe Adriatischee Küstenland, Sender Laibach — Radio Ljubljana) povabilo priznanega opernega in sinfoničnega dirigenta g. dr. Danila Švaro. Koncert obsega Beethovna, Novaka in Dvoraka in bo v veliki union-ski dvorani v ponedeljek 31. januarja točno ob 18. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
Pisemski promet
z inozemstvom
Pošte smejo zopet spre emati navadne in priporočene dop silice in pisma s pismenimi obvestli za naslednje države in pokrajine: Albanija, Bela Rusija. Belgija, Bolgarija. črn? gora, Danska, Estonska, Fia-ska Francija, Grška, Hrvatska, Letonska, Ltvanska, Luksemburška, Madžarska, Monaco, Nizozemska Norveška, Poljska, Ru-
munija, Slovaška to Srb ja.
*
Pošta Polhov gradeč prične 27. januarja letos zopet poslovati za pisemsko službo.
G badassm poloiafu
majhnih držav
Stockh°lm, 25. jan. R. Bivši predsednik norveškega Stortinga Hambro je poudaril v nekem govoru na »osmem tako zvanem zmagovalnem zborovanju« v newyorški metropolitanski operi, da se bodo morale v bodočnosti male države odpovedati enakopravnosti z velesilami pri odločevanju medsebojnih vprašanj. V urejenem mednarodnem življenju ni zakona o edinosti in zato ne sme biti malim narodom dopuščeno, da lahko izrečejo svoj veto in tako velesilam predpisujejo, kaj morajo delati
Japonska vlada
o razpustu kominterne
Tokio, 26. jan. R. Na zadevno vprašanje poslanca generalnega poročnika šoten- na seji spodnje zbornice je v sredo odgovoril notranji min'ster Ando, da po njegovem mnenju kljub razpustu kominteme ni na-gtopi'la n kaka, izprememba glede cljev komunističnega pokreta. Tudi, ako na površini ne bi bilo opaziti n kakih znakov komunistične ideologije, je treba slednjo zadušiti ie potlačiti, še preden pride do izraza. V tem sm'slu izvaja vit: da primerne ukrepe. Na vprašanje istega poslanca o vladnem pogledu na problem prost ozidar-stva, k4 igra pri ameriških željah po svetovni vTtdi vodilno vlogo, je odvrnil predsednik vladnega informacijskega urada Aman, da je japonska vlada pozorna tudi na židovski prostozidarski pokret. Odločena je, dia bo ta problem točno preuč la.
Kratke vesti z vsega sveta
Ženeva, 26. jan. R. Angleško vojno ministrstvo je imenovalo generala Deversa za vrhovnega poveljnika armade v južno-
vzhodni Aziji.
Madrid, 24. jan. R. Po končanih reševalnih deKh iz podrtij osemn dstropnega poslopja, ki se je 14. januarja sesulo v Madridu. ko je bilo še v gradnji, je bilo ugotovljeno, da je nesreča zahtevala 115 smrtnih žrtev med 200 delavci, kolikor jih je bilo pri gradnji z: posi enih. Samo nekaj jih ima lažje poškodbe, večina pa je mrtva ali pa težko ranjena.
ženeva, 20. jam. R. »New Leader« p'Se, da se zavezniški pomorščaki ne bodo pustili več voditi za iros s tem. da b pol tiki v svojih govorih, tisku itd. ploskali nj.hi-vemu pogumu. Oni sedaj koočncveljavno žele bol'še delovne pogje in so preko svo-j h združenj poslali svojim vi;dam »ultimat«.
Oospodanivo
Obtok bankovcev v jugovzhodnih državah
Vse države južnovzhodne Evrope izkazujejo v primeri z letom 1938. precejšnje povečanje obtoka bankovcev. O tem prinaša budimpe-Stanski dopisnik dunajskega lista »Neues Wiener Tagblatt« naslednje zanimive podatke:
Madžarska je imela ob koncu leta 1938. za 863 milijonov pengo-v bankovcev v obtoku. Po priključitvi Podkarpatske Rusije in južnega dela Slovaške se je obtok bankovcev ob koncu naslednjega leta dvignil na 975 milijonov. Leta 1940. se je obtok povečal na 1387 milijonov in je povečanje precej presegalo znesek, ki je bil potreben za zamenjavo lejev v penge ob priključitvi Sedmograške Ob koncyu L 1941 se je po priključitvi Bačke obtok povečal na 1987 milijonov pengov. Čeprav se državno področje v naslednjih dveh letih ni nadalje po-večalo, se je obtok ob koncu leta 1942. dvignil na 2958 milijonov, ob koncu lanskega leta na 4392 milijonov pengov. Povečanje obtoka v zadnjih dveh letih je le deloma posledica rastočih cen. deloma pa je v zvezi s financiranjem izvoza zlasti v Nemčijo.
Slovaška je imela leta 1939. ob pričetku državne samostojnosti obtok bankovcev v višini 1352 milijonov kron, do konca leta 1943. se je ta obtok povečal na 3200 milijonov kron. Tudi na Slovaškem je povečanje obteka po-sled'ca spremenjenega nivoja cen in finane ra-nja izvoza, vendar se je ta obtok v manjši meri dvignil kakor v ostalih državah južnovzhodne Evrope.
Stalno naraščanje obtoka bankovcev zaznamuje od leta 1938. Rumunija, čeprav se je medtem državno področje zmanjšalo. L. 1938. je znašal obtok 34 milijard lejev. naslednje leto 48. leta 1940. in 1941. 61 odnosno 96 mil jard. predlanskim se je dvigni na 117 milijard, lani pa na 144 milijard lejev. Seveda pa je pri tem upoštevati znatno obremenitev, ki jo prinaša rumunska udeležba v vojni, in naglo naraščanje cen.
Prav občutno povečanje obtoka bankovcev je v vojnih letih zabeležila tudi Bolgarija. Bolgarski obtok bankovcev je znašal ob koncu leta 1938. 2.8 milijarde levov, naslednje leto 4.2 milijarde, leta 1940. in 1941. 65 odnosno
13.4	milijarde, ob koncu leta 1942. pa je dosegel 18.9 milijarde levov. Zadnje leto bolgarska Narodna banka ni objavila izkazov, vendar je iz izjav vodilnih bolgarskih državnikov razvidno, da je lani obtok bankovcev dosegel
22.5	milijarde levov, seveda je tudi pri Bolgariji upoštevati povečanje področja države s priključitvijo Dcbrudže, Južne Srbije in Tra-kije.
Vojne razmere so povzročile končno tudi povečanje obtoka bankovcev v Turčiji. L. 1938. je znašal turški obtek bankovcev 194 milijonov turških funtov, ob koncu leta 1942. pa 734 milijonov. Lani je Turčija, da prepreči nadaljnje naraščanje obtoka bankovcev, odredila delno premoženjsko oddajo, ki je imela za posledico, da se je začasno obtok bankovcev zmanjšal.	_
GOSPODARSKE VESTI
= Prijave obveznikov davka n» poslovni promet. V smislu čl. 10 zakone, o davku na poslovni promet odn. § 6 zakona o skupnem davku na poslovni promet so dolžni vs knjigaš', obvezn ki splešnega in skupnega davka na poslovni promet, najkasneje čo 31. januarja vsakega leta predloži na predpisanem obrazcu prijavo o celokupnem prometu, opravljenem v preteklem letu. Ker poteče 31. januarja skrani rok, opozarjamo na ta zakonsk dialo čil a vse prizadete, .k' še nso predlcžli letne prijave za leto 1943.
= Draginjske dcklade na Hrvatskem. Od 1. januarja t. 1. dobe vsi državni uslužbenci in upokojenci na Hrvatskem povišanje osebne in družinske draginjske do-klade. Višina osebne draginjske doklsde je odvisna od plače in od bivališča in se stopnjuje do 8000 kun ra mesec. Pri državnih uslužbencih z nižjimi plačami so draginjske doklade sorazmerno višje. V nekaterih kategorijah državnih uslužben-
elavski vestitile
Komunistični teror
!32d delavstvom strt
Podpisovanje božične protikomunistične spomenice je, kakor smo poročali že v nedeljski številki, zedinilo tudi pretežno' večino industrijskega delavstva iz Ljubljane in okolice v borb: proti uničujočemu komunizmu. Skoraj 6000 delavcev iz industrijskih obratov je podpisalo omenjeno spomenico, obsodilo komun:st;čno razbojništvo ter se s tem uvrstilo v enotni narodni tabor.
Ta odločni korak zavednega slovenskega delavstva je odstranil zbeganost in mrtvilo, ki ga je büa ustvarila OF med na"im delavstvom. ;n pomel enkrat za vselej komun:stično strahovlado. ki je držala našega delovnega človeka v večnem strahu pred nečim neznanim Pogoji za miselno preusmeritev de'avstva so bili že davno podani, kajti tudi delavske množice so že odklanjale in obsojale brezumne strahote komunisfčne revo'ucije Treba je bilo le še avtoritativne pobude, ki je vse nanjo čakalo, in delavske množice so stopile na plan ter trdno in odločno izjavile svojo obsodbo razbc'ni-štva. nadevajočega si krinko borbe za osvobo-jenie slovenskega naroda.
Mogočno št eri I o delavsk'h podo'sov na božični spomen ci je razbilo OFarko bajko, da je delovno ljudstvo po svoji večini na strani tolovajskega komunizma. Predrzna laž propagande OF, da naše delavstvo odobrava divjaške umore, požige in rope, je s t;soč: in tisoči delavskih podpisov ovržena in Kidričeva druščina v bodoče ne bo mogla zatrjevati, da stoji slovensko delavstvo v njenem razbojniškem taboru.
To je prvi pomen delavskih podpisov na božični spomenici. Drugo dejstvo, kj ga razkrivajo ti tisoči podpisov, pa je to, da je de'av-stvo rešeno OFarskega terorja ter je v svojih obratih zopet lahko svobodno zadiha'o Komunistične mfire nad delavstvom je konec m se ne bo nikdar več povrnila.
Sladke besede In krvava defanja
Morda se strahoviti prepad med sladkimi be-ied->imi in krvavimi de'anji komunizma nikjer tnko zelo ne očituje kakor ravno na slovenskih tleh. Pri nas so se komunisti proglasili kot edini zastopniki n zaščitniki malega človeka. Kar naenkrat je postalo vsem polizobražencem
»delovno ljudstvo« neka'-: maük V njegovem imenu se se lahkoživi sinčki bogatih staršev zapisali skrajnemu komunizmu, dasi niso nikoli imeli nojma o kakršnem koli delu in celo ne o življenjskih prilkah delovnega ljudstva Iz polpreteklega časa nam je znano, da so vsi ti »za?čitnile delovnega ljudstva« samo mazali potrpežljivi papir s svojimi plehkimi izlivi o strahotni usodi delovnega človeka
Vsem takim žalostinkam. ki jih pameten delavec nikoli ni cen;l, so redno sledile obljube o raju, ki ga bo deležen mali človek pod družabnim ustrojem komunizma. Komunisti so računali na ne'zkusenost in lahkovernost kmeta in delavca, saj so jima obetali življenje brez dela. državno skupnost brez davkov, tovarne brez drektorjev, inženjerjev in poslovodij, pet-urni delovni teden, življenje v direktorskih vilah in vožnjo v direktorskih avtomobilih. Takim obljubam so verjeli farno delomrzni lenuhi ali kak duševni revček, ki je jemal sladke besede za čisto zlato.
Delavci in kmetje so bili v zadnjih letih priče zločinov OF, ki so v ostrem nasprotju z obetanim »rajem«. Danes ni treba več na-gVati, koliko nesreče nam je prinesel divjaški poskus komunistične revolucije, saj o tem razločno govore požgane vasi in tisoči pomorjenih ljudi vseh starosti. Pribiti je treba dej9tvo, da komun:stični tolovaji brezobzirno požigajo domove naših kmetov. In ako slovenski kmetski domovi niso domovi malega človeka, potem ne venio. kaj pomeni izraz »mali človek«. Ne gre pa sam0 za požig domov, saj tolovaji pustošijo tudi tovarne ter spravljajo ob delo in zaslužek na tisoče delavcev. Pod pojem malega človeka spada gotovo tudi delavec in ravno do njega nima OF prav nikakršnih ozirov, kakor jih nima do kmeta.
Česa na i se naš kmečki in delavski človek nadeja od tolovajev, ki že dobri dve leti le more. požigajo in ropajo? On se dobro zaveda, da bodo dolžnost popravljanja, trud za obnovo in napor Ia postavitev novih poslopij padli v prvi vrsti nanj. On tudi ve. da bo 9am najbolj prizadet po usodnih gospodarskih posledicah komunističnega divjanja. Pretežno breme bo nosil mali človek in to je v bistvu oni »raj«, ki so ga komunisti obetal) delovnemu ljudstvu Kdo naj verjame, da bi bili hribovski tolovaji še kdaj zmožni prijeti za resno in pošteno delo? Njihove zločine bo popravljal delovni človek, ki že zdaj komaj prenaši breme, na loženo mu po komunističnih grozodejstvih.
cev doseže osebna
sedanjo skupno plačo. Driska doklada pa je za vse državne usi^bence enaka m
znaša na mesec 1500 kun.
== Nova ureditev tekstJm.-«a trg» v i»-
»Ji Začasna izloč tev fašistične viade v dobi Badoglijevega režima je tuda na itaB-janskem tekstlnem trgu povzročila kaos. Razmere se sedaj počasi zopet J^m*1 raio. Generalni kom sar za tvorbe.''.cen- v ga je v decembru postavil Mawct'iu tna nalogo preisk ti vse kalkulacijske podia-ge Ia najvažnejše ;ndustrijske proizvode in potem na novo določiti prodajne tene Novi komisar se je najprej lotil tekstil.aiù proizvodov. Za prihodnjo dobo je dolo&u, da ostanejo v veljavi uradne maks inaine cene ki so ble določene pred 9. septembrom 1943. Zač ano pomanjkanje Htio-gega reda na tekstilnem trgu, ni imelo hujših posledic, ker so bile zaloge tekstilnega blaga precej večje, kakor se je splo.mo sodilo. Očitno so tekst Ina podjetja in trgovci ob uvedb: oblačilne karte prijavili le del svojih zalog. Te prikrite zaloge so p- čele poli goma prilla jat i na dan v trenutku- ko je prenehala stroga disciplina glede cen-Zlasti na deželi so se pojavil' potujoči trgovci, ki so ponujali staro blago in piste-ne oblačilne izdelke, ki po svoj. kakovost in izdelavi kažejo, da niso tipizirani n da izvirajo še iz prejšnje debe. Prodaja se Je vršla brez točk :n naravno po znatno višjih cenah, ki so se gibale na približno desetkratni predvojni višini. Tako je n rasla cena za dobro moško obleko po mer na 3000 do 8000 Far. Poslednja cena je veljala za obleko iz čistega volnenega blaga Sedaj so izdani potrebni ukrepi, da se take kupčije onemogočijo. Obenem je poskrbljeno, da je mogoče na oblačilne zkazn ce kupiti tipizirano tekstilno blago po nizkih maksim ranh cenah.
— Delovanje madžarskega zunanjetrgovinskega urada. Kakcr poročajo iz Budimpešte, je madžarski zunanjetrgovinski urad ustanovil na Danskem posebno zastopstvo z namenom, da omogoči razširjenje blagovne izmenjave med Madžarsko in Dansko. Predvidena je ureditev v si č-nih zastopstev tudi v drugih deželah. Ustanovitev zastopstev utemeljujejo madžarski listi s tem, da je treba že danes misliti na blagovno izmenjavo po končani vojni, da ne bo nenadni prehod iz vojnega gopedarstva v normalne razmere povzročil težav, kakor po končani prvi svetovni vojni. Madžarski zunanjetrgovinski urad skrbi zaradi tega že danes za ureditev trgovinskih odnošajev po vojni in ustanavlja zastopstvo v onih deželah, s katerimi bo po vojni mogoče čim prej urediti in povečati blagovno izmenjavo.
Nakazovsstje bolniških
dcdatfcsv za februar
Bolnikom, ki so po predloženih zdravniških spričevalih upravičeni dobivati posebna dodatke racioniranih živil, bo bolniški odsek mestnega presltrbovalnega urada delil bolniška nakazila za mesec i februar vsako dopoldne od 8. do 11.45 ure samo v pritličju Turjaška palače v Križankah, Gosposka ulica 15., po naslednjem razporedu:
Od 1. do 9. februarja samo bolnikom, kj imajo pravico tudi za meso, tako da pridejo pa vrsto v torek 1. februarja bolniki z začetnicami priimka A do D, v četrtek 3. februarja bolniki z začetnicami F, do J, v petek 4. februarja bolniki z začetnicami K. v soboto 5. februarja bolniki z začetnicami L do N, v ponedeljek 7. februarja bolniki z začetnicama O in P, v torek 8. februarja bolniki z začetnicami R do T in v sredo 9. februarja bolniki z začetnicami U do 2.
Od 10. do 18. februarja drugim bolni-fccm, tako da pridejo na vrsto v četrtek 10. februarja bolniki z začetnicami A do C, v petek 11. februarja bolniki z začetnicami D do H, v soboto 12. februarja bolniki z začetnicami I do K. v ponedeljek 14. februarja bolniki z začetnicami L do N, v torek 15. februarja bolniki z začetnicama O in P, v sredo 16. efbruarja bolniki z začetnicama R in S. v četrtek 17. februarja bolniki z začetnicami S do U in v petek 18. februarja bolniki z začetnicami V do 2.
Od 19. do 28. februarja bo bolniški odsek delil nakazila za sladkor za dojenčke in bcInike, toda le na podlagi predloženih zdravniških spričeval tako, da pridejo na vrsto v soboto 19. februarja bolniki z začetnicami A do Č. v ponedeljek 21. februarja bolniki z začetnicami D do H, v torek 22. februarja bolniki z začetnicami I do K, v sredo 23. februarja bolniki z za-četnr-ama L in M, v četrtek 24. februarja bolniki z začetnicami N do P. v petek 25. februarja bolniki z začetnicama R in S, v soboto 26. februarja bolniki z začetnicami Š do U in v ponedeljek 28. februarja bolniki z začetnicami V do 2.
Zdravstveni zavodi, ki so upravičeni dobivati posebne bolniške dodatke, naj pošljejo po nakazila od 1. do 10. februarja popoldne.
Bolniki, ki dobivajo dodatek mesa, morajo prinesti s seboj živilsko nakaznico za mesec februar z neodrezano naročilnico in odrezki za meso. Kdor ne bo prinesel s seboj teh odrezkov, ne bo dobil bolniškega nakazila za meso.
Opozarjamo, da sprejema mestni fizikat zdravniška spričevala za priznanje bolniškega dodatka živil samo od 1. do 20. v mesecu.
Upravičence opozarjamo na; se rater-kc ravnajo po tem razporedu.


f
Naznanjamo, da je dne 19. t.m. po dolgotrajni in težld bolezni umrl naš mnogoletni in zvesti sodelavec, gospod
GUSTAV KOBE
TRUOVSKI ZASTOPNIK
Pogreb se je vršil 21. januarja 1944 v Trebnjem.
Blagopokoj nika, ki si je s svojimi odličnimi sposobnostmi, svojo zvesto vdanostjo m z neutrudljivo delavnostjo pridobil velikih zaslug za napredek našega podjetja, bomo ohranili v trajnem častnem spominu.
Ljubljana, 25. januarja 1944.
JELAČIN & KOMP., tovarna zamaškov In izolacij, Ljubljana
Pri mladinskem sodniku
V Ljubljani in okolici se je la al rodilo 181 nezakonskih otrok
merjalne Številke iz prejšnjih let (15 leta 1939, naslednja tri leta pa po 17). Kazenskih primerov je bilo lani 28 (predlanskim 30).
Mladinska zaščita in mladinsko skrbstvo se ravnata po dveh kriterijih. Odločilno je, ali gre za civilni ali za kazenski primer. Med civilne primere spadajo tudi težave staršev z otroki do 14. leta in z mladostniki od 14. do 21. leta V vseh teh primerih nastopa odsek kot varstveno sodišče. Poslužuje se pri tem naslednjih sredstev: pouk otroka in staršev, svarila, pokaranja in nadzorovanje otrokovega početja skozi določeno dobo. Otroci in mladostniki prihajajo v tem času ob določenih dneh sodniku poročat o svojem življenju od zadnjega obiska. Roki obiskov in poročil so odvisni od stopnje ogroženosti otroka ali mladostnika.
Ljubljana, 27. januarja. Mladinsko sodstvo opravlja v okviru
okrajnega sodišča poseben mladinski sodnik. Kdor se za to sodstvo- zanima, se nehote spomni pokojnega pisatelja Frana Milčinskega, idealnega mladinskega sodnika, ki je s svojo iznajdljivostjo ustvaril pri nas večino praktičnih osnov, na katerih se je potem razvijalo in se še razvija mladinsko sodstvo. Mlčinski spj že celo desetletje svoj večni sen na pokopališču pil Sv. Križu. Za njim je zazijala veiika vrzel, kj je ni bilo mogoče takoj zapoln ti. šele pred dobrim letom, ko je prevzel posle v zvezi z mladinskim sodstvom pri ljubljanskem okrajnem sodišču dr. Brciüslav S k a b e r n e , se je delo na h tem polju znova poživilo. Ze v kratkem tč su je dr. Skaberne s svojo iniciativnost-< dosegel lepe uspehe kljub težavnim razmeram in nenaklonjenemu času.
V Ljubljani in oko!?ci 2389 nezakonskih otrok
Sedaj je minilo prvo leto obstoja tega važnega odseka, ki spada v sklop I. oddelka (nespornega) okrajnega sodišča v Ljubljani in obsega vse posle, ki se kakor koli tičejo družine. Zato podajamo nekaj podrobnosti o njegovem delovanju, saj bod.o zanimive za široko javnost. Iz civilno pravnega področja spadaio v pristojnost tega odseka vsi posli otroškega -,'arstva, zlasti nezakonskih otrok, pcsh mladinske zaščte, ukrepi v korist ogroženih otrok in dodelitve otrok ločenih staršev. Nadalje se v okviru odseka obravnavajo sporazumne ločitve, pridržanja in preklici. Na mladinsko kazenskem področju deluje odsek kot sodišče za mlajše ma-oletnike, to je za prestopke mladostnikov od 14. do 17. leta. Nadalje kot varstveno sodišče, ki določa vzgojne odredbe, ro gre za kazniva dejanja ctrok, ki se ne smejo preganjati in kaznovati. Sodišče je lani izdelalo statistiko, ki aže. da je imelo lani skupno 6516 varovancev. Samo iz mesta Ljubljane jih je lo 3227, med njimi 1382 nezakonskih trok. 1454 polsirot (otrok, ki jim je umrl -če ali hranitelj), 89 popolnih sirot (otrok, sta jim umrla oba starša) in 302 za-marjena otroka. Približno prav toliko je rek iz ljubljanske okolice, ki ima z nji-opravka sodišče. Statistika našteva iz hijanske okol!|ce 1007 nezakonskih otrok, 374 polsirot, 101 popolno siroto in 107 ' nemarjenih otrok, skupno 3289 otrok.
Porast varovancev za 50 °/o
V	dvajsetih letih se je Število sodnih varovancev d v'errilo za skoro 50%. Stati-
:ika iz leta 1921. nam pove, da je imelo ljubljansko sodišče tedaj opravka z 2200 otroki iz mesta (med njimi je bilo 964 r.rsakoae'T'h otrok. 1134 polsirot in 102 n-.->oln: roti) in 2920 otroki iz okolice ni je bilo 848 nezakonskih otrok, 1901 v- sirota in 171 popolnih sirot), "•kupno orej 5120 varovancev. Od števila 6 koiikoT izkazuje lanska statistika, Jn 1033 sodnih varovancev pod varuštvom src-nerainega varuštva »Društva za otro- * -ko varstvo in mladinsko skrb v sodnem -aju Ljubljani« sodnega nadsvetnika v pokoju Otona Vidica.
V	zvezi z gornjim' številkami so zanimive še nekatere druge ugotovitve. Leta
"'39 se je rodilo v Ljubljani skupno 130 -'zakonskih otrok, v okolici, kolikor spa--. x>d krajevno pristojnost Ijubljanske-_ . okrajnega sodišča, pa. 49. Leta 1940.
1 h je rodilo v Ljubljani 151, v okolici "■'. leta 1941. v Ljubljani 181, v okolici leta 1942. v Ljubljani 135, v okolici in lani v Ljubljani 145, v okolici pa 38. r je sedaj okol:čanom otežkočen dostop v mesto, je verjetno, da se bodo kasneje -tevMke o nezakonskih otrokih, ki so se "ili zadnji dve leti v ljubljanski okolici, že povišale.
Ogroženi otroci dajo največ dela
Lani so zelo narsli posli v zvezi z ogroženimi otroki. Odsek se je bavil z njimi v 205 primerih. Med njimi sta bila 102 sodna varovanca, pri drugih 103 pa so za sodne ukrepe Intervenirali starši ali pristojna oblastva (pol'ci ja, šola itd.). 41 teh otrok se je posrečilo oddati v zavode. To je zelo lep uspeh, ker morda še nobeno leto ni bilo mogoče toliko otrok spraviti v zavode. Razen tega so bili 4 otroci oddani v zavod v mladinsko kazenskem postopanju. Oblastva so lani Intervenirala za ukrepe proti otrokom v 87 primerih. To Je zelo visoko število, kar kažejo pri-
Kako se skuša pomagati otrokom
V mladinskem sodstvu je zelo važno, da spozna sodnik mladostnikovo psiho. Ob prvem srečanju mu zato naroči, naj napisa svoj življenjepis. Iz njega se običajno zrcali mnogo tega, kar tare, vpliva ln vedi mladostnikovo dušo. življenjepisi so se doslej izkazali kot izvrstno vzgojno sredstvo. Dolžnot poročanja o svojem življenju je pa v mnogih primerih edino sredstvo, s katerim Lahko vodi sodnik nadzorstvo nad mladoletniki, zlasti ker je sedaj zelo težko dobiti zavodno oskrbo, posebno za otroke, ki niso pristojni v Ljubljano ali pokrajino. Smisel tega srelstva je, da čuti otrok vedno nad seboj razen nadzorstva tudi avtoriteto.
Drugo sredstvo, s katerim skuša mladinski sodnik pomagati otrokom Ln njihovim staršem ter rejnikom, so podpore. Mnoge rejnice, ki so sprejele otroka iz usmiljenja, sy podpirale in zalagale svojega varovanca tako dolgo, da so izčrpale vsa svoja sredstva. Potrebna jim je podpora. Ta način zavarovanja nadaljnje otrokove vzgoje je v toliko ugoden, ker ostane otrok v dosedanji družini in je vzgoja v krogu domačih večkrat primernejša kakor v zavodu. Mladinski sodnik nadzoruje tudi rejnice in rednike, da ne bi otrok izrabljali.
Zavodi so prepolni
Končno mora mladinski sodnik poskrbeti v nekaterih primerih, ko ne more mladostniku pomagati drugače, za zavodno oskrbo. Zanimivi so poJatki, kako je sedaj v Ljubljani z zavodi, ki vzgajajo otroke. S 1. januarjem 1943 so prešla dnevna zavetišča mestne občine ljubljanske in zlasti zavod Antona Jerine v Trnovem pod upravo šolskega patronata GILL-a. Nekatere zavode za rejenčke in male otroke je prevzela v upravo zveza narodne ustanove za zaščito mater in otrok. Prošnje za sprejem je bilo treba vlagati za dojenčke in otroke do 6. leta na pokrajinsko zvezo narodne ustanove za zaščito mater in otrok, ki je delovala kot ustanova italijanske fašistične stranke, za otroke od 7. do 14. leta, kolikor niso bili pokvarjeni aOi defektni, pa je bilo treba prositi šolski patronat GILL-a Oskrbo izprijenih in defektnih otrok je GILL odklanjal. Zato se je moralo za take otroke zaprositi VI. oddelek prejšnjega visokega komisariata, kolikor niso bàli ti otroci pristojni v Ljubljano, če pa so bili pristojni v Ljubljano, je bilo treba prošnjo vložiti na mestno občino ljubljansko. Za sprejem otrok v pokrajinsko deško vzgaja-lišče na Selu je bil pristojen IV. oddelek prejšnjega visokega komisariata.
Selaj je to poslovanje nekoliko poenoL. stavljeno. V novih razmerah je za v Ljubljano pristojne otroke ne glede na zanemarjenost, izprijenost in defektnost pristojna za zavodno oskrbo mestna občina ljubljanska, VI. oddelek pokrajinske uprave pa je pristojen za zavodno oskrbo v Vajeniškem domu in Zavodu šolskih sester, razen tega pa za vse otroke iz pokrajine. IV. oddelek pokrajinske uprave je še nadalje pristojen za sprejem v pokrajinsko deško vzgajališče na Selu.
Vsi zavodi so tako polni, da bo težko doseči nove sprejeme. V Ljubljani je skupno 31 zavodov, ki so imeli novembra lani 1700 gojencev. Največje pomanjkanje se čuti glede zavodov za moralno padla dekleta, ki se je njih število zadnje čase zelo povečalo.
Postopek v kazenskih primerih
Ce gre za kazenski primer, za primer mladostnika, ki je zagrešil kaznivo dejanje v starosti 14. do 17. leta, poizveduje in zbira sodnik predvsem podatke, ne toliko
• dejanju, kakor • awÉ>no«1 mladega grešnika. Pomagajo mu pri tem paihoxéko-tehnična mnenja strokovnjakov pedagogov. Po poizvedbami izreče sodnik po predlogu državnega tožilca osebnosti mladostnika in storjenemu dejanju odgovarjajočo vzgojno odredbo (ukor, odpust na preiz-. kušnjo za dobo enega leta, ali oddajo v zavod za vzgajanje ali poboljševenje). Med odpustom na preizkušnjo opravlja sodnik nadzorstvo.
Lani so bili v pomoč mladinskemu sodniku postavljeni posbni varstveni svetniki v posameznih mestnih okrajih. Pobuda se je obnesla. Varstveni svetniki dajejo sodišču podatke, ki bd jih sicer težko dobili. Ustanova kaže nekaj pomanjkljivosti in potrebo po izpopolnitvah, ki j:h pa bo mogoče v nadaljnjem razvoju odpraviti, zlasti ko se bodo zopet umirile splošne razmere.
Pravo v službi socialnega dela
Delo mladinskega sodnika je zelo obsežno in socialno izredno važno, V prihodnjih letih in desetlejih lahko pričakujemo, da se bo sodna skrb za doraščajočo mladino razvila v samostojno panego. Upoštevati
moramo namreč, da. •
dbiskega sodnika opravlja sicer v okviru zakona, vendar brez podrobne zakonske urelitve mladinske zaščite.
V sklopu naših pmvnih ustanov je mladinsko sodstvo posebne vrste delo in se zanj večkrat pomilovalno zatrjuje, da ni pravniško. Toda takim ugovorom je dal že pokojni Milčmki pravilen odgovor: »Pravniško res nI v tem smislu, da bi mu jedro tičalo v skoraj abstraktnem tonvčenju. 8ukanju in ìaztezanju pjeamezniri zakonskih določb, v blestečih so'.bah in sk'epih in v zanimivi tekmi instanc. Delo mlalin-skega sodnika je manj papirnato, manj se pozna v spisih, tem bolj pa v življenjs^h posledicah. Ce potemtakem ni č sto pravniško. je pa zato socialno. Oni, ki sie jim važna zdi lc pravnška stran sodnikovega dela, še niso preboleli vesel a na tehn ki pravne vede. Imprvnira jim še tehnična spretnost sama na sebi, virtuozteta. Praktičnemu sodniku pa mora biti tehnika pravne vede le potrebno sredstvo za socialno delo.« (Fran Milčinski: Iz delovanja mlalinskega sodnika, Slov. pravn.k, Ljubljana, 1910.)
Nebesni vplivi na vreme
Ako zasledujemo razvoj naravoslovnih znanosti, spoznamo, da sta bili nekoč vedi o zve-zdoslovju in vremenoslcvju tesno povezani. To tudi ni čudno: človek je tedaj mislil, da imajo nebesna telesa vpliv na zemeljsko vreme, zato je, kjer je le moleče, iskal vzročno zvezo med nebesnimi pojavi in vremenom. Saj se je celo astronom Herschel tako daleč spozabil. da je sestavil tako imenovan: »vremenski ključ«, ki še sedaj straši po naših pratikah in koledarjih.
Današnji članek ima namen. 90znaniti bralca z nekaterim: vplivi nebesnih tele6 na zemeljsko vreme, to ria ne samo z vplivom Lune, temveč tudi sonca, ki je. kakor bomo dišali, važen činitelj pri nastajanju vremenskih situacij.
Velikanski vpliv vrtenja Zemlje ns vreme
Naia Zemlja je majhno nebesno telo, ki se vrti okoli Sonca (revolucija) in pa okoli svoje osi (rotacija) in je nagnjena nasproti ravnini ekliptike pod kotom 66<>. Nahajamo se torej na neprestano se vrteč' krogli, ki se zavrti v enem dnevu okoli samega sebe.
Se zavedati se ne moremo, kako važen faktor je rotacija v vremensko-klimatografskih stvareh.
Kakor je znano, se zrak ofeoli ekvatorja dviga, ker se tu mnogo bolj segreje. Ko pride topel zrak v višje, hladnejše lege, začne kon-denzirati vlago v oblake in padavine, sam pa odteka v smer proti obema tečajema, to pa zaradi vedno novih pošiljk z razgretih tal. Zrak pa zaradi učinka zemeljske rotacije ne potuje več naravnost proti polu, temveč po neki krivi poti. Zemeljska rotacija namreč nagne tir teh zračnih mas na severni polobli (hemisferi) na desno, na južni pa na levo. Tako dobe zračne mase že na 300 g. i smer vzhod—zahod, medtem ko so imele nad ekvatorjem smer jug—sever.
Zračne mase narede talco nekakšno zračno črto, pregrajo, ki ovira nadaljnje odtekanje mas proti tečaju. Od ekvatorja dotekajoče mase se začno zaradi te pregraje stiskati, po-stanejo težje in odtekajo sedaj pri tleh proti ekvatorju (pasatil). To področje spuščajočih se mas so nepregledne tropske puščave. Vidimo torej, kako važno vlogo ima zračna pre-ora ja, ki je prav za prav le posled'ca zemeljske rotacije. Nadalje zopet ne more zrak dotekati iz maksima naravnost proti središču depresije. temveč opravi to pot po posebni spirali (o tem je pisal v »Jutru» g. M Čadež dne 25. julija min. leta). Zrak namreč doteka vedno iz maksima k minimu!
Drug velik vpliv na splošno klimatografsko situacijo naše Zemlje* pa je ▼ spreminjanju nekaterih elementov nebesne mehanike.
Kakor je znano, se naklon osi, ekscentrici-teta Zemeljske poti in letne dobe na Zemlji neprestano spreminjajo.
Ob tako imenovanih ekstremnih pogojih (ekatremni pogoji so: skrajna ekscentriciteta, zima v periheliju [najmanjši oddaljenosti Zemlje od Sonca], največji naklon ekliptike) imamo na severni polobli poleti mrzlo vreme, ki traja dolgo, pozimi pa še dokaj toplo vreme. Ob enakomernih pogojih (majhna ekscentriciteta poti. najmanjši naklon ekliptike i. dr.) pa sta poletje in zima enako dolgi, jesen je na severni polobli kratka, topla, pomlad pa dolga in hladna.
Te različne kombinacije omenjenih elementov nebesne mehanike imajo za p o s 1 e d i c <T spreminjanje podnebja. Tako n. pr tudi mislijo neka-
teri, da je ravno spreminjanje elementov nebesne mehanike ime'o za posledico menjanja geoloških dob
Vzporedno s tem se zopet sprenrnja življenje: razne prilagoditve (modif'kacije in diferenciacije) ustvarjajo nove življenjske oblike iz starih izginjajočih.
Vidimo torej, kako globoko posegajo spremembe nebesne mehanike na Zemljo in njeno življenje
Te pravkar omenjene astronomske vplive na Zemljo in njeno pocbebje bi lahko poimenovali matematične astronomske vplive, ki se v krajšem ali daljšem času periodično ponavljajo.
Poleg teh imamo še drugo zelo važno vrsto, ki se imenuje:
Fizikalni astronomski vplivi na vreme
V to vrsto moramo šteti predvsem važen vpliv Sonca in njegovih peg na naše ozračje.
Prav gotovo je čitatelju kaj znano o kras'-nem atmosferičnem pojavu, ki krasi dolge polarne noči: o tečajnem siju. Pred leti smo lahko videli ta očarljivi nebesni pojav tudi v naših krajih.
Kaj je bistvo tečajne svetlobe?
Vzporedno s polarnim sijem se odigravajo na Zemlji veliki magnetni viharji, ki vznemirjajo magnetno iglo, da se začne nemirno tresti.
Sočasno se odigravajo tudi na Soncu strahotne stvari. Sončno oblo pretresajo kozmični viharji in nenavadno velko število peg opažamo v tem času na Soncu. Dvigajo se veliki roji elektronov in brze proti Zemlji. Tu trčijo v visokih atmosferskih višnah ob zračne molekule, jih ionizirajo m tedaj se pojavi tista tajinstvena svetloba.
Sedaj se nam nehote vsili vprašanje: Ali nimajo ti roji elektronov tudi vpliv na vreme ali vsaj na splošno vremensko situacijo? - Z današnjenega znanstvenega vid'ka je odgovor pritrdilen. Velika naloga znanosti je v tem, da proučuje odvisnost od Sončnih peg in nalike s splošno vremensko situacijo.
Neumorno opazovanje Sonca Jn njegovih peg je pokazalo, da se vsakih 11 let pojavi posebno velika količina peg in drugih izbruhov na Soncu. To je tako imenovana 11 letna perioda sončnih peg. V tej periodi imamo stanje popolnoma brez peg (veliki minimum) in čez pet do šest let stanje z mnogimi pegami (veliki maksimum). Med minimumom in pa maksimumom se Sončna aktivnost veča, od maksimuma dalje pa pada.
Prav sedaj ni na Soncu peg: je veliki minimum.
Vzporedno s tem — kakor mislijo nekateri — je sedaj vreme tako velikopoteznega značaja.
Nekateri menijo, da nastopajo mrzle zime predvsem v času rastoče sončne aktivnosti. Potemtakem utegnejo biti prihodnje zime mrzle, kajti sedaj se začenja Sončna aktivnost polagoma večati m se T>o večala d0 leta 1950., ko bo vclki maksimum. Za časa popolnih sub-minimumov, t. j. tistih manjših minimumov, kj se pojavijo tu in tam (v serijah) v času 11 letne periode, vladajo na Zemlji velike toplotne razlke. Leta pred velikim minimumom so po navadi zelo h'adna, ker se tedaj vrsti mnogo serij totalnih subminimurnov (1929, 1942 in morda zopet 1953). Vendar Se bodo znanstveniki morali še mnogo truditi, preden bodo izrekli končno besedo o vplivu Sončnih
peg na Zemdjtfco nane. !» nevedenegik ***
dimo, da se utegneta nekoč ▼ prihodnosti
astronomija in meteorologija združiti
in obe skupno pomagati človeku pri njegovem napovedovanju vremena Tedaj bo zopet posatala astronomija praktična veda
Kakor torci vidimo, imajo nebesna teles»
in nekatera spreminjanja elementov nebesne mehanike velik vpliv na Zemeljsko vreme. V prihodnosti se bodo morali ozirat znanstvenik; tudi na astronomske činitelje. ki jih sedaj meteorologi še ne upoštevajo. Napredek meteorološke znanosti obstoji zlasti v odkritju raznih nebesnih vplivov na vreme. M. B.
- p on t
Pet besed o nogometu
pod okriljem CONI-a
/te včeraj smo objavili nekaj suhih nogometnih izidov iz italijanskega prvenstva, danes pa dodajamo tem prvim podatkom o tej športni konkurenci še nei.aj splošnega pregleda, ki ga posnemamo po tržaškem nemškem dnevniku »Deutsche Adria-Zeitung«. ki se je razen z drugim zanimivim štivom predstavil tudi s prav živahno in precej obsežno športno rubriko List nas seznanja z novim nač:norn prvenstvenega tekmovanja v tej najbolj udomačeni športni panogi v Italiji in piše med drugim*
»Hudi pretresljaji. ki jih je utrpelo vse javno življenje v Italiji zaradi dogodkov z dne 25. julija ln 8. septembra 1943. so bili tako daljnosežni, da jih ni vzdržal niti trdno povezani in strogo discipl'nirani športni obrat. Kljub temu 9& s.' športniki — in to jim daje tudi v tej deželi najlepše spričevalo — med prvimi opomogli in potem niso zamudili nobene priložnosti, da bi športno življenje čimprej spet oživelo vsaj časom in okoliščinam primemo.
V	nogometu so prve poskuse v tej amerr podvzeli v Rimu, kar je bilo deloma olajšano zaradi tega. ker je v prestolnici moštev dovolj, da si lahko ustvarijo zanimiva srečanja, ne da bi jim bilo treba potovati in obremenjevati že tako močno zasedene prometne zveze V Rimu je trenutno položaj med udeleženci tega obnovljenega prvenstva ob žogi takšen, da je Roma sicer spredaj, kaže pa. da bo imela zaradi odlične forme svojega najnevarnejšega tekmeta Lazia ne marsikatere sitnosti V ostalem pa se je tam pojavil še tretji kandidat (Tirrena), ki je zbral najboljše moči iz raznih rimskih klubov in že v nekaj nastopih dokazal svojo popolno zrelost za najboljša mesta.
Najzanimivejr*) skupino v tej borbi petih tvorijo klubi iz Pijemonta in Liguri je. Med sodelujočimi v tej družbi so razen lanskega državnega m pokalnega prvaka Fiat-Torina še druge močne enajstorice iz nekdanje dVriie A, kakor: Juventus, Genova 1893 Liguria. Novara in Alessandria. Potem 9o prkliučen; še nekateri novinci (Biella. Cwtilia. Cuneo), ki so v prvem naletu dobili kar dobro oceno in proti pričakovanju pobrali nekaj »čisto sigurnih« točk boljšim na pap;rju.
V	Lonbardiji imata seveda TC Milano m Ambrosiana glavno besedo, čenrav sta »e v prvem kolu 1e z muko uvel javila nad drugorazrednima Fanfullo in Brescia, ki je ed^n: go dneva zabila sama v svoio mrežo V tej skupini igrajo še: Varese, Cremonese Pro Patria in prvorazredna Atalanta iz Bergama.
V	Beneči ji pro to tekmovanje zelo hitro od rok. Venezia še ni posegla v dogodke, izmed ostalih pa sta najbolj uspešna Vicenza in Verona.
V	skupini »Jadranskega Pri mori a« }e z veliko sigurnostjo stórtala Triestina (v prvi tekmi proti Ampelei). toda že nvnulo nedeljo je zaigrala obe točki ob gostovanju v Tržiču (Tz-idi So bili objavljeni včeraj.) Drugi najmočnejši predstavnik tega c?*rož i a se zdi Udinese, ki je v prvem kolu dobi! obe točki pri Pon-ziani rn bržkone tudi v drugem proti enaistorici San Giusta iz Trsta, čeprav izid tega srečanja zaenkrat še ni znan.
Mnogo je bilo razprav in načrtov za letošnjo organizacijo prvenstvenega tekmovanja po italijanskih nogometn:h terenih in vse je prišlo drugače. Za športnike ni nobena nalega pretežka in tako so tudi mimogrede rešili vprašanje, po kateri poti si bodo poiskali prvaka v spremenjenih razmerah. V petih ekup'nah — tako že teče ta konkurenca in tako tudi sezona 1943/44 ne bo brez prvaka!
Japanci se sellfo Iz mest na deželo
Na Japonskem je izšel zakon, ki sili otroke, starše in žene izseliti se iz mest in odif na kmete. Tudj vse druge osebe, ki niso v vojni službi ter ne opravljajo za vojno važnih po-6lov, morajo zapustiti mesta, da se tako izognejo morebitnim napadom terorističnih bombnikov.
KULTURNI PREGLED
Reman o ljudeh ita Lim!
Kdo ni občuti! v lepi, jasni noči prečud-nega čara Lune, ki lije z neba kakor z okroglega vrča srebrno mesečino in vabi človeško domišljijo v neznane daljave, v svet fantastičnih življenjskih podob? Ze v davnih časih so si ljudje izmislili v zvezi z Luno razne pravljice, mite in verske simbole; pozneje, ko se je pod vplivom razvoja astronomije začela uveljavljati selenografija, t. j. veda o Luni, ko so dobili ljudje o njeni vidni strani podatke, ki so omogočili sestavo karte z imeni »morij«, gora in planjav, so šele začeli mikati človeškega duha problemi življenja na Luni. Kaj kmalu so raziskavanja pokazala, da je Luna. kolikor jo vidimo zemljani, mrtev svet in da ni mogoče razgrniti na njo prizorišča fantazij-ko zasnovanega življenja. Toda, kaj če se skrivajo na nam nevidni Sti^i ««einten» živlienjske možnosti?
Poljski pisatelj Jerzy Zulawski je spisal o Luni fantastični roman »Na srebrni obli«, ki ga je pravkar izdala Dobra knjiga v prevodu dr. Rudolfa Mol et a.
V vrsti petnajstih del, ki jih je izdala Dobra knjiga, je ta roman docela svojevrstna fantazijska stvaritev. Bralec se zlasti v uvodu in v prvem delu večkrat spomni priljubljenega avtorja svoiih mladih let Julesa V e r n e a , vendar nikar ne mislimo, da je 2ulaw-ki posnemal francoskega pripovednika, ki so mu bili naravoslovni ali tehnični problemi priljubljeno izhodišče za d<-!?e in neutre oohte bujne stvarjalne rWr> ^iiiie. Uspeh romana »Na srebrni obli«, ki je izšel pred sedanjo vojno v več svetovnih jezikih in se močno priljubil ljubiteljem takega čtiva, je v
nečem drugem: v posrečenem prenosu človeških zadev na Luno, torej v izrazito pripovednem razpletu, v sproščenem fabu-liranju in uživajočern opisovanju. Pisatelj ne navaja le po naključju Dantejevih stihov iz »Pekla«. Tudi strahotni prividi genialnega Florentinca s pokrajinami pekla in z neštetimi načini mučenja grešnih duš so do neke mere prenos tedanjih problemov in pojavov v podzemni svet, ki ga resda postavlja vera kot metafizično realnost, vendar ga samo pesnikova stvar-jalna fantazija slika v vseh ijjegovih možnostih. Selenografska dognanja so sicer dala Zuilawskemu eksaktnejšo tvarino, kakor jo je mogel imeti Dante za svoje privide onostranstva, toda vzlic vsemu Upoštevanju selenografskih dejstev, tičočih se Lunine površine v nam znanem delu. je imel Zulawski pred seboj drugačen. Danteju mnogo bližji smoter, kakor popularni Jules Verne. Hotel je pokazati — ne možnosti, ki jih še ima znanost, marveč veličino in bedo človeškega življenja, ki bi tudi na Luni ohranilo vrojene zakone svoje usode.
In v tem fantazijskem poizkusu je nekaj več kakor samo fantazija: v njem zaznavamo zadnje trpko spoznanje o smiselnosti in nesmiselnosti človeškega bitja in j žitja. Kaj je sanjaril duševni oče drznega I podviga, astronom O' Tamor. ki prvi najde večni počitek na srebnv' obli? »O otrocih, ki jih bosta spočel a Marta ln Toma? o srcih, ki bodo daleč od zavrženosti čl^ j veške omike, o idealnih rodovih, brez sla-i bosti in privilegijev, ki so leglo večnih nezgod človeštva nà Zemlji! Gledam na te
otroke, pa se mi dozdeva, da je dobri starec pozabil, da bodo človeško potomstvo večno sestavljala človeška bitja, noseča v svoji krvi zarodek tega, kar je postalo sramota zemeljskih rodov. In ni nemara najstrašnejša ironija, da človek prenaša svojega sovražnika sam v sebi celò na zvezde v vsemirju?« Tako modruje pisec »Dnevnika z Lune«. Poljak Jan Korecki. udeleženec prve odprave na Luno. mož, ki ostane izmed vseh naidalje živ. Ta mož vidi na stara leta, kako se degenerira v krnskih posebnih razmerah človeško pleme. on umira poln hrepenenja po zemeljski domovini na tisti strani Meseca, odkoder se vidi velika zemeljska obla. Človek bi hotel zapustiti Zemljo in zaživeti izven nje novo. srečnejše življenje. A kaj ko je samó proizvod te Zemlje in njenih življenjskih pogojev! Kaj ko nosi v svoji krvi kali tistih 9labo=ti. ki so človekovo bistvo in jih ne morejo spremeniti ne socialne revolucije na Zem.Iji in ne spreme njene fizikalne okolnosti na drugih nebesnih telesih! Tako spoznava človek tudi v kozmičnem zrcalu svoj nespremenljivi no tranji obraz svoj osnovni človeški genotip ...
Astronom O'Tamor ztsnuje odpT.vo nn Luno s smotrno izdelanim projekt lom, k; se lahko spremeni v avto in v čoln. Pridružijo se mu angleški zdravnik, njegova ljuba iz bogate rodbine indijskih radžev in še dva druga raziskovalca fanatika. S seboj vzamejo tudi pasjo rodbino. Odpra va uspe. nekega dne se projekti! ustavi na določenem me^tu na Luni. od «unka oa se ponosreči vodia odprave O'Tamor Drugi nadaljujejo pot preko fantastičnih Lun' nih o«krajin. ki orekašaio Danteiev oekel doživljajo — odvisni samo od zraka in hrane, ki Jih imajo s sebo! v hermetično zaprtem avtomobilu — prečudne dogodke,
mučeni od večnega strahu pred smrtjo in v nevarnosti, da uničijo drug drugega v boju za umetni zrak ki jim začenja primanjkovati. V prvem delu dnevnika, ki ga piše Poljak, so opisana pošastna tavanja po Luninem površju. Smrt zdravnika Tomaža in prihod novega projektila z Zemlje, s katerim dospeta dva Francoza in ki se zaradi majhne računske napake usodno ponesreči, to sta dva najznačilnejša dogodka. Iz ponesrečenega izstrelka rešijo predvsem posode z umetnim zrakom in teh troje ljudi in troje psov si zdaj zagotovi nadaljnje potovanje k zaželenemu cilju: drugi strani Lune.
Nekega dne se sen uresniči: prispejo na severni tečaj Lune. vidijo krajino z življenjem, z zrakom in vegetacijo. »Vrhovi večno žare v rožnati zarji, ki jih obseva vedno z druge strani: kar svet stoji, na te gore še ni legla noč. zato pa zelene doline ob njihovem vznožju še nikoli niso videle sonca. Večno pada nanje senca gora. Tu vlada večni mrak. tam večna svetloba. Na sveže, temno zelenje se vsipajo le odsevi rdečih vrhov. Samo včasih po, enkrat v nekaj zemeljskih mesecih, žabi isne Sonce zaradi Lunine libracije skoz kako okno v grebenih gora in obstane tam za hip kakor zlat kerub Takrat se razlije po soteski širok veletok svetlobe, buč! v slapovih s pečin in meče svoj zlatordeči pramen sem čez loko Čez nekaj ur se sonce skrije na vrhove in soet leie lagoden somrak na to tiho dolino.«
Marta, edina ženska med troueo Hudi ki so postali Luniani je strastno ljubila pokojnega zdravnika Pod srcem nosi Md svoje ljubezni. Tn nek»ea dne «e rodi deček. in ko najdejo na Lunj boljšo, primernejšo pokrajino, ki omogoča lažje ta udobnejše življenje, se naselijo stalno. Deček nagloma raste pokoren življenjskim
zakonom Lune. Tedaj se vname med obema samcema boj za samico — za Marto, izpregovori prestar nagon rodovne ohranitve. Zaradi Janove večje plemenitosti zmaga Peter, ki ga Marta ne mara. a se vda nuji, katero ji vsiljuje misel na prihodnost svojega iz ljubezni rojenega prvenca, misel Eve na bodoči človeški rod na Luni. Tako pridejo na svet novi otroci, pojavljajo se nove preizkušnje, toda življenje tudi na srebrni obli teče dalje Bistri deček Tom je nadaljevalec rodu. Jan ga uči in uvaja v njegovo veliko dolžnost: pokazati tudi na Luni človekovo veličino, ki je na Zemlji tolikokrat zasenčena in oskrunjena. »Jaz pa sem v mislih venomer pri teh novih rodovih«, piše Jan v svojem dnevniku. »Želim, da to ne bi bili divjaki. Naj vedo. da je človeški duh mogočen. da ustvarja velike in lepe reči da išče večno misel v zlatem prahu zvezd in v sebi samem sredi telesnih sil in mišic, da more vroče poželeti pravico zaradi pravice in lepo zaradi lepega da je duh najsilnejše orožje v spopadu človeka s prirodo in naj se nauče ceniti tega duha in izkoriščati njegovo moč«.
Toda na Luni podlega duh tvari Tom splodi s svojimi polusestrami — potem ko umrjeta Marta in Peter in ostane izmed Zemljanov živ samo še Jan — zarod ki se čedalje boli orilagojuje zakonom Lunme pri rode. »Neizmerno grenko mi ie. kadar gledam ta tretji zarod liudi ki so Drišli sem z Zemlje. . Saj smo res na zločinski način omadeževali d^stoianstvo človeškega rodu ko smo ga bili v svoiih telesih prinesli sem in mu dovolili da se 1e razmnožil na tel obli ki ni bila nam^nlena njemu .« Vrsta zajemi j ivo pripovedovana dogodkov pričuje o tej novi veli Človeškega rodu. ki raste v vlažnem. teSkem ozr??ju Luae in sg nemara biiia tistim
Kronika
*	Vopi pohabljenci v občinski «službi. Vojni pohabljenci nemške vo^stke, ki so se odločili za poklic v komunalno politični stroki, bodo imeli priliko izšolati se v po-sebnh tečajih, nakar jih bodo dodelili občinam, da prevzamejo svoje delo. Strokovni tečaji za izšolanje osebja trajajo eino leto in po njih absolviranju se izda vsakemu invalidu spričevalo, ki mu daje pravico do nastopa službe v uradniškem činu. V tečaje se je doslej prijavilo mnoge pri-padnkov obrtnega stanu.
*	Petnajst milijonov dnevnih pošiljk na bojišče. Nemški listi pišejo o velikih storitvah nemške pošte na bojišču, ki je bila uvedena leta 1914 ter je odtlej ogromno napredovala. Meseca marca 1918 je dosegla vojna pošta nemške vojske nekaj nad 11 milijonov dnevnih pošilj-tev. Danes od-premi pošta na bojišče dnevno 13 milijonov pisem in dopisnic in približno dva milijona zavojčkov.
•	Rimsko plemstvo pri papežu. Papež Pij xn. je v sredo sprejel zastopnike rimskega plemstva in starih petri ci jških rodbin. Knez Mark Antonij Colonna je izrekel svetemu očetu novoletne čestitke Večnega mesta ter se mu je zahvalil za dejansko pomoč ob težkih zračnih napadih v prejšnjem letu. Papež se je prisotnim zahvalil za njihove želje ter jim je podelil svoj blagoslov.
» Smrt profesorja KedHcha. Na Dunaju je umrl po kratki bolezni v 85. letu svoje dobe nemški zgodovinar in bivši vseučiliški profesor, dvorni svetnik dr. Osvald Redlich. Pokojnik je bil v letih 1911—1912 rektor dunajske univerze, leta 1918. pa je bil izvoljen za predsednika akademije znanosti na Dunaju. Pozneje je bil imenovan za predsednika zavoda za raziskovanje avstrijske zgodovine. Imel je častne dektorate univerz v Mona-kovem, Inomostu in Gradcu.
•	Pravo tovarištvo. V okolici Wittenberga je prišel neki vojni invalid v smrtno nevarnost ter mu je bilo treba pomagati s transfuzijo krvi. Posežek je bil prav lahko izvršiti spričo dejstva, da se je javilo prostovoljno 23 tovarišev bolnega delavca, kateremu je bilo rešeno življenje.
*	Mesto San Juan izpraznjujejo. Argentinska vlada je zaradi potresneoa razdejanja v San Juanu odredila, da se mora mesto izprazniti. Obenem so bili podvzeti vsi potrebni ukrepi, da se prizadeto prebivalstvo oskrbi z zadostnimi količinami vode živil, zdravil in c-bleke. Mobiliziranih je bi. fo mnogo zdravnikov, ki oskrbujejo na tisoče ranjencev v zas lnih bolnišnicah. Zaradi pomanjkanja zdlravil so morali izvrševati operacije prve dni po katastrofi orez narkoze, zdaj pa so dobili na razpolago tudi narkotična sredstva, ki operirancem lajšajo bolečine. V Mendozo so dpeljali 300 ob rotelih otrok, ki so ob potresi.-vi nesreči izgubili starše. Oblasti si zdaj prizadevajo, da prepreči>jo nastanek kužnih bolezni, zaradi česar mrličev ne pokopavajo, marveč jih sežgajo.
♦	Osemdesetletnica znane pevke. Dne 24. januarja je obhajala osemdesetletnico rojstva komorna pevka Ida Križano vski-Doxad. Jub'lantka se je narodila na Kranjskem, kiot dekle pa se je preselila na Dunaj, kjer je študrala na ondotnem kon-servatoriju. Njena pevska nadarjenost in lepa pojava sta ji kmalu omogočili dostop na oder in po dovTšenili študijah je nastopala kot dramatska. pevka v Haileu, Elberfelds Lipskem, Hamburgu in Weimarju. Ustvarila je mnogo prepričljivih gledaliških pojav. Naposled se je omožila s ka-pelndkom Križanovskim ter je dala odru slovo.
« Osebnost Nel^ona, Bradleya. Nemški Iteti poroč: jo k imenovanju generalnega poročnika Braddeya za poveljnika ameriških čet pod vrhovnim poveljstvom generala Eiserihovverja, da je Bradleyu sedaj 51 let. Svojčas je poveljeval diviziji, v katere sestavu so bili tudi padalci, ki so se spuščali ma Sicilijo. Padalci so imeli tedaj ogromne izgube, ker so Nemci cele oddel-
Hiša! starešine^ preglejte mklmišča !
Hišno zaklonišče na.j bo prvenstveno v k.etnih prostorih in v onem delu poslopja, kjer je nad njim največ nadstropij. Kjer ni kleti, uredite kak prostor v pritličju, lahko tndi veže in prehode, kjer pa ni voznega prehoda.
Odstranite železne rešetke na kletnih in pritličnih oknih ali jih vsaj tako preuredite, da se bodo lahko bitro odstranile.
Izpraznite in uredite podstrešja! Pripravite pesek in vodo za gašenje za primer letalskega napada.
Ice pristaBh padalcev tmičifc Bradtey je
doslej pripadal 7. ameriški armadi, ki je sodelovala pri izkrcanju na Si oli ji.
*	Svarilo za neizvežbane smučarje. Med
božičnimi prazniki in novim letom se je primerilo v Alpah precej smučarskih nesreč, ki imajo skoraj vse vzrok v neiz-vežbanosti mladih ljudi, ki se radi producila j o s smučmi po planinskem svetu. Samo v eni sami planinski postojanki so našteli 15 primerov kostolomov, pohabljenih udov, zmrzenj itd. Zaradi tega opozarjajo pristojni činitelji mladino, naj v bodoče pazi, da ne bo zaradi napačnega športnega udejstvovanja nastalo več škode nego koristi.
*	Zaradi visokega snega v Anatoliji so obtičali v njem iz Erzeruma in Abane proti Istambulu vozeči vlaki.
*	Ameriške žeJezoMvame stavkajo, iz Zedinjenih držav poročajo, da je Izbruhnila stavka v ameriških železolivarnah zaradi delavskih zahtev po boljših mezdah in krajšem delovnem času.
*	Starka v plamenih. V Gradcu se je priipetla 831etni upokojeni učiteljici Ireni Klemenovi huda nesreča Starka se je približala pečici, da bi se pri nji segrela, nesreča pa je hotela, da se ji je vnela obleka, ki je trenutno spremenila ženo v baiclo. Sosedi so Klemenovo rešil', da ni zgorela pri živem telesu. Zaradi opeklin pa so jo morali odpeljati v bolnišnico.
*	Zena je skušala zastrupiti moža. V
Rouenu na Francoskem je neka žena, ki ima svojega moža v nemškem ujetništvu; skušala zastrupiti moža na ta način, da mu je večkrat poslala v ujetništvo s strihninom pomešano maslo. Zaradi tega je bila žena obsojena na dosmrtno prisilno delo.
*	ObsoJena Mhotapka. Med železniško vožnjo proti Dunaju je bila aretirana neka trgovska potnica, pri kateri so našli pregi edniški organi nekaj moke in masti, pet jajc in kilogram masla. Omenjeno blago je ženska nakupila na kmetih. Zagovarjati se je morala zaradi tega pred dunajskim sodiščem, kjer je bila obsojena na dva meseca ječe in 500 mark globe.
is Lmbijane
u— Nova grobova, po dolgi mučni "bolezni je dotrpei bivši krojač g. Ivan Zajec. Rajni je bil meščan ljubljanski, zato mu v zadnje slovo s poslopja meščtnske imovine v Stritarjevi ul oi visi črna zastava. Zapušča hčerko Poldko. V večnemu počitku bodlo blagega pokojnika spremil' v četrtek ob 14. iz kapele sv. Jakoba na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Naj v miru počiva! Už:floščeni hčeri izrekamo nai>e isikreno sožalje. — V Trebnjem je preminil dolgoletni zastopnik tvrdke Jelačin & Co. gosp. Gustav K o b e. Pokojau je bil dobro znan v trgovskih krogih naše ožje domovine, pa tudi po drugih krajih hivše Jugoslavije, zlasti v Beogradu, kjer je deloval zadnja leta pred vojno. Sladkorna, bolezen ga je mučila že več let. Kljub močni naravi ji je preteklo sredo po daljšem trpljenju podlegel. Smrt pokojnega GustLna Kobeta je hudo prizadela njegovo soprogo Elico, hčer-' ko Tatjano in sina Miloša Pogrešal pa ga bo širok krog njegovih stanovskih tovarišev in znancev, kii jim je bil vedno najboljši vrstnik in veder družabnik. Naj mu bo lahka domača žemljica! Njegovim svojcem tudi naše sožalje.
u— Višek zime je prekoračen. Najkrajši dan, ki pomeni astronomski višek zime, je hvala bogu mimo nas. S tem seveda nočemo reči, da ne bo več mraza ali snega, vendar pa vsi vidimo in čutimo, da se dnevi daljšajo in sonce čim dalje bolj pridobiva na svoji moči. Zemlja se polagoma privaja novim atmosferičnm Spremembam, zato lahko upamo, da bodo dosedanjim mlačnim in meglenim dnevom sledile svetlejše in bolj sončne ure. Izkušnja vremenoslovcev pravi, da izgubljajo plasti zraka, ki prihajajo v naše kraje s severa in severovzhoda, del svoje moči, če ni Vzhodno morje ob tem času zamrznjeno. Letos torej lahko upamo, da bo po razmeroma mili zimi kmalu nastopilo pomladno vreme.
u— Nova knjiga. V februarju izide ilustrirana knjiga »Tam dol na Dolenjskem« (prikaz Dolenjske v besedi in pesmi). V njej bodo orisane zemljepisno-pokrajinske in narodopisne posebnosti dolenjske deželice, obenem pa bo pred-očeno, koliko so odjeknile v naši pesmi. Zaradi ugotovitve naklade sprejema pisec dr. France Ogrin, Vidovdanska 3/1. naročila. Naročniki naj označijo, ali žele broširano ali v polplatno vezano knjigo. Cena okoli 20 Lir (vezana nekaj več)
u— X. redni letni °bčni zbor Prirodo. slovnega društva se vrši danes. 27. januarja, ob 17. uri v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Prosimo članstvo za udeležbo.
u— Hreščaoje in motnje ▼ radijskem aparata povzroča zaprašenost Hitro in temeljito Vam očisti radio aparat ter izvrši potrebna popravila po zelo ugodni ceni tvrdka EVEREST, Prešernova 44.
u— Knjiga »Beli kit« je dosegla najvišjo stopnjo tako v vsebinski vredn.jsti. kakor tudi v kakovosti zunanje opreme. Založba »PLUG«, Miklošičeva cesta 20 Zahtevajte prospekt.
u— Pisalne stroje in radio«parate kupuje in plača po najvišji dnevni ceni tvrdka EVEREST, Prešernova 44.
u— Fosfatna moka za otroke dodatna hrana visoke hranilne vrednost; za malo deco. Vsebuje organsko vezana fosfor in kalcij. Izdeluje: 2ikin laboratorij, Ljuo ljana.
u— Nalivna peresa, boljša, dobro ohranjena, kupuje po najvišji dnevni ceni tvrdka EVEREST. Prešernova 44.
u— Ugodne plačilne pogoje za knjigi nudi svojim naročnikom založba »Plug«, Ljubljana, Miklošičeva 30. Mesečna naročnina znaša 40 lir. V 6 mesecih 4 krasne knjige!
Z Gorenjskega
Koroški kmetijski vodje so b li sklicani k zborovanju v dvorano deželnega kmet j-skega vodstva v Celovcu. Kmetijski voditelji so dobili vsestranska navodila, da bo koroško kmetijstvo zmoglo vse naloge, naj bodo na videz še tako težavne.
Zivinozdravniški raziskovalni zavod. Pred nekaj dnevi so v Gradcu otvorili državni raziskovalni zavod, ki posiuje za Koroško, Štajersko in Gorenjsko v prostorih mestne klavnice v Gradcu.
Otrok se je oparil z vrelo vodo. V okolici Volšperka se je s kropom oparil 3-letni Bogomir Bednar. Njegova mati je bMa pristavila vodo k ognjišču zaradi barvanja obleke, otrok pa je po neprevidnosti posodo prekucnil ter se polil z vrelo tekočino ter se tako poparil, da je na posledicah opeklin v bolnišnici umrl.
S štajerskega
Zborovanje v Ptuju V Ptuju je bilo zadnje čase več zborovanj, katera so sklicali krajevni skupinski vodja, mestni župan in krajevni vodja kmetov. Na sestankih so se obravnavala aktualna vpr sanja, kjer so dobili udeleženc; smernice za bodoče dele. Za zaključek je bil velik skupni sestanek v okrožnem domu, kjer je okrožni vodja še enkrat orisal vse aktualne probleme ter podal poj sn la o nujnih vprašanjih. Zoo-rovalci so se razšli v zavesti, da zahteva čas, v katerem živimo, trdnih mož, kajti zdaj je treba zastaviti vse sile za dokončno zmago.	-
V Domu nemške mladine v Celju se že več tednov vrstijo tabori kmetijskih vajencev. V njih se strokovno in nazorsko izobražujejo kmečki mladeniči in deketa, ki se bodo posvetili kmetijskemu p klicu. V uk stopijo s 14. letom. Prvi dve leti lahko delajo doma, dve nadaljnji leti pa marajo biti zaposleni v kakem dragem dobrem gospodarstvu. Za doklice je bil prvi tak tečaj od 10. do 15. t- m. Zaključni
izpiti teh 14 in 15letnih deklet so, kakor pravijo listi, pokazali presenetljive usp h?. Dekleta so dobro obvladala nemščino. Najboljše so prejele kmetijske knj ge. V nadaljnjih tečajih bo tako izšolanih okrog 500 deklet iz vsega celjskega ok ožja.
Razstava o terorističnih napadih. V petek 28. januarja bodo v Mariboru otvorili razstavo. ki prikazuje terorist čna razdejanja zaradi letalskih napadov angloame-riških gangsterjev.
Z železnim križcem 2. stopnje sta bila odlikovana vojaka Martin Beve in Viktor Valant, oba iz Pilštajna v brežiškem okraju.
Zaina svečanost v Zag°rju. Kakor poroča »Tagespost«, so bili v noči od 12. na
lltm. v Zagorju umorjeni zakonca Klin-ca in njun sin. Pogreb se je razvil v veliko žalno svečanost Pokojni so ležali v dvorani Heimatbur la, od koder jih je na njihov zadnji poti spremila velika množica. med njimi okrožni vodja, krajevni vodja, župan, zastopniki vseh uradov in šolska mladež. Ob grobu je izpregovoril v imenu Heimatbunda okrožni vodja Eber-hardt, ki je počastil delo Klinčeve družine za Führerja in državo.
Prireditve za zimsko pomoč. V Laškem so imeli vesel večer v dvorani Heimatbunda Prosvetar je poskrbel za različno razvedrilo. Igral je godalni orkester, nastopil je nedavno ustanovljeni moški zbor, šaljivo predavanje pa je imel Lauren-tscitsch. Za zimsko pomoč so zbrali znatno zbirko. — Podobna prireditev je bila tudi v Ljutomeru. Gostovala sta gdč. Niessen in g Lohser od mariborskega gledališča. Nadalje so sodelovali pripadniki delavskega taborišča iz Ljutomera. Tudi tu so zbrali večjo vsoto za zimsko pomoč.
V mariborskem gledališču so ta teden na sporedu naslednja dela: »Milijonska svatba«, »Ples v maskah«. »Enoh Arden«. »Črni kruh in kifeljčki« ter »Dvorni svetnik Geiger«.
Duetni večer v Mariboru. Mariborski odsek tovar štva štajerskih umetnikov in njegovih prijateljev je priredil v torek, 25. januarja duetno soarejo v kazlnski dvorani mariborskega gledališča. Nastopili sta koncertni pevki iz Drrždan.
Nesreče in nezgode. Zaradi eksplozije je bil plinarniški mojster Franc žižek iz Bistrice ranjen na olavi in levi r..ogi. — PV-delu v gozdu se je ponesrečil 701etni posestnik Matevž Dremelj ra Slemena. Oba se zdravita v mariborski bolnišnici.
Iz Gorice
Oddaja lovskega orožja in munìeije. V
Gorici je izšel razgl-e pristojnih oblasti, da je treba do 25. januarja zvečer na pri-sto nih obč nah oddati lovske puške z mu-n'eijo vred. Lovsko orožje je dopuščeno še v jugovzhodnem delu videmske pokrajine, vse ostale občine v goriškem po:/ročju pa morajo do 31. januarja oddti tozadevno orožje nemškim oblastem. Osebe, ki se ne b' pokorile tej odredbi, bodo kaznovane po obstoječih zaken h.
Iz Trsta
JANUARSKI KOMAH DK
Je izšel
Je to fantastični roman žulawskega »NA SREBRNI OBLI«. Oni naročniki, katerim se »Dobra knjiga« ne dostavlja na dom, ga lahko dvignejo v upravi »Jutra« v Narodni tiskarni.
V nadrobni prodaji se dobi novi roman tudi v upravi »Jutra« in v vseh knjigarnah po ceni 13 lir za broširano in 28 'ir za vezano knjigo.
Ukinjeni vlaki. Od 24. januarja do nadaljnjega so uk njeni naslednji vi (k : vlaka, ki odha ata iz Trsta ob 12.40 in 18.55 prot Benetkam, vlak, ki pr h: ja ob 11.53 iz Benetk v Trst. brzovlak, ki prihaja iz Benetk v Trst ob 19.05. Nad.Cje sta uk:-njena vlaka, k odhajata iz Trsta ob 13 20 in 17.37 prot' Postojni.. Prav tako je začasno ustavljen vlak, ki prihaja iz Postojne v Trst ob 16 39. Z to pa ima zvezo s Postojno vlak, ki odhaja iz Trsta proti Reki ob 14.55.
Ljudsko gibanje. Dne 22. januarja je bilo v Trstu 8 rojstev. 19 smrtnih primerov in 6 porok.
Smrtna kosa. Dne 22. januarja so umrli v Trstu Ivan Kaljan, 62 letna Ana Fortuna, 60 letni Franc Raze, 80 letni Ivan Ko-retič, 81 letna Angela Brandolin vdova De-lena. 66 letna Ana Ukmar, 75 letni Peter Perini, 59 letni Anton Cian, 79 letni Maks šešak, 65 letni Pavel /iorzenon. 6 i letni Aleksander Polovic, 72 letna Marija Lisjak, vdova Vodopivec, 94 letna J osipina Južanc, 68 letna Ana Sfiligoj in 86 letna Ana Kurdlč, vdova Juras.
Himen. Poroč li so se te dni v Trstu med drugimi operater Anton Kornakin in gospodinja Ana Mazar, železničar Ivan Savin in švfija Dr gom:la Ključar, kapitan Josip Stabellini in uradnica Antonija Her-mac, kmetovalec Josip Babič in gospodinja Jos pina Perosa, trgovec Franc Ivelja in gospodinja Ardemia Sluga, mehanik Franc Hrovatin in nameščenka Marcela Keber.
Koncert Mozartovih skladb. V ponedeljek je bil v dvorani Glasbenega lice j a koncert, pdsvečen Mozartu. Na sporedu so bile skladbe za orkester, violino in sopran. Sodelovali so viol nist El'si, picnistki Fer-ruggia in Nordio ter sopranistka Pierobon.
Ob nedeljah perutnina in ribe. V smislu razglasa prehranjevalnega ravnateljstva v Trstu je odslej ob nedeljah prepovedana postrežba po javnih lokalih z jedrni, ki vsebujejo sveže ali konzervirano meso ovac, prašičev, goveda ali konj. Pač pa je dovoljena postrežba vseh drugih jedi. med drugim tudi rib in perutnne. Obenem je odrejeno, da se jedi enolončnice servirajó i odslej cb torkih, četrtkih in sobotah, do-| čim je veljalo to doslej za sobotne večerje ter nedeljske obede in večerje.
Tramvajska smrtna nesreča pred sodiščem. Lani 10. avgusta je tramvaj do smrti povozil lSletnega Marija Farabegol'a.
izrojemm oblikam, kakor jih kažejo polu-Ijudje — poluživali, bedni ostanki zadnjih potomcev luninega človeštva, ki jih nekega dne odkrijejo na svojih odpravah potomci Zemljanov. Opisi J anove pozne starosti in njegove poti v strašno pustinjo proti Zemlji obrnjene Lunine strani, odkoder hoče videti še enkrat svojo nedo-sežno domovino, so posebno lepi Izražajo človekovo hrepenenje po tleh, ki so ga dala in v katerih se čuti zakoreninjenega tudi tedaj, ko je iz znanstvenih nagibov m morda zaradi razočaranja z zemeljsko stvarnostjo poletel na Luno. Temu zadnjemu članu zemeljske odprave na Mesec se posreči izstreliti s topom svoj dnevnik in tako sporočiti Zemljanom kroniko ekspe-dicije in njene trpke izkušnje.
Tako se z Janovo smrtjo končuje ta roman o odpravi Zemljanov na Luno — roman, ki ima vzlic fantastičnemu značaju globoko človeško vsebino ter lepoto umetniško spisane slovstvene stvaritve. Založnik je v prilogi dostavil knjigi strokov-njaško sestavljene opombe o Luni, pravilno pričakujoč, da utegne bralca zanimati, kaj^ pravijo o srebrni obli njeni znanstveni raziskovalci. To besedilo izpolnjujeta dva fotografska posnetka Luninega površja.
Disertacija iz zavarovalstva
(Dr. Ivan Martelanc: Razvojna nagib-nost oblike zavarovalnega podjetja)
Ravnatelj Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani dr. Ivan Martelanc je lani dovršil na pravni fakulteti v Ljubljani doktorski tečaj iz gospodarsko-finan-čne skupine in nato napravil izpit, ki je po novih predpisih obsegal tudi pismeno disertacijo. Izbral si je snov iz svoje poklicne stroke, iz zavarovalstva Segel je
po vprašanju, ki je v sedanjem politično, socialno in gospodarsko prelomnem času zelo aktualno. Branil je tezo z naslovom: »Razvojna nagibnost oblike zavarovalnega podjetja«. Z uspešno obrambo si je pridobil dostorsko čast in naslov. Njegova razprava je sedaj izšla v tisku kot prva izmed treh dosedanjih disertacij na pravni fakulteti. Tiskala jo je Zadružna tiskarna v Ljubljani in obsega 134 strani.
Martelančeva razprava je razen navedenega važna, ker je prva obsežnejša razprava iz zavarovalstva. Pisec podaja najprej zgodovinski razvoj zavarovalnega podjetja, nato pa razčlenjuje posamezne oblike zavarovalnih družb, kakor so se razvijale do danes. V zaključku razpravlja o perspektivah bodočega razvoja in navaja obilne vire in slovstvo ki so mu služili pri študiju tega vprašanja.
Vprašanje, katera podjetniška oblika je najprimernejša za zavarovalno stroko, je že staro. Za prvenstvo se bore zavarovalnice organizirane kot delniške družbe, na vzajemni podlagi, kot zadruge ali kot pomožne blagajne na načelu dokladnega kritja. Vse rešitve pa so pogojene z obstojem zavarovalne stroke sploh. Problem je tem« bolj pereč in zanimiv, ker nekatere splošne socialne in gospodarske tendence silijo v smer, kjer bi zavarovalstvo, kakor ga poznamo danes, izgubilo skoro popolnoma svojo eksistenčno upravičenost.
Zavarovalna ppdjetja so oblikovala v glavnem tri stremljenja: prvo je človekoljubnega značaja in hoče s samopomočjo in vzajemnostjo pomagati človeku, ki ga je zadela gospodarska ali življenjska nesreča; drugo je zraslo kot otrok kapitalizma in nudi pomoč zato, da doseže določen presežek kot dobiček; tretje pa je javnopravnega značaja, ko skuša javna oblast izločiti iz zavarovalne «stroke razne
nevšečnosti in nuditi možnost zavarovanja vsem tudi v panogah, ki za zasebnika ali zasebne družbe niso posebno mikavne, ker je riziko prevelik in zaslužek premajhen.
Za bodoči razvoj oblik zavarovalnega podjetja je važno predvsem, na kakšnih temeljih bo zgrajen bodoči gospodarski in družabni red. V kolektivistični državi, kjer poedinec gospodarsko ne pomeni nič in je odločilna samo skupnost, kakor prihaja do izraza v oblastvenem diktatu, kjer ni zasebne lastnine, temveč samo državna, zavarovalstvo izgubi obstojno upravičenost Vse njegove naloge prevzame državni urad. Drugače je v avtoritarni državi, kjer je zasebna lastnina ohranjena in se ocenjuje kot socialna funkcija. V tej skupnosti pomeni celota vse, posameznik nič. Gospodarstvo je dirigirano in prevzema država iniciativo do zadnjih podrobnosti življenja. V taki državi obdrži zavarovalstvo v prehodni dobi še svoje stare oblike, vključeno pa je v celotni gospodarski organizem. ki ga vodi oblast. Vse razlikovanje oblik podjetij je le zgodovinskega pomena in samo vprašanje časa. kdaj država popolnoma odpravi stara razlikovanja in jih nadomesti z enotno obliko, ki jo bo vodila sama ali pa jo vsaj učinkovito nadzorovala.
Tretji predlog rešitve bodočega socialnega in gospodarskega reda gradi na načelih pravičnosti in socialnega miru. Nosilci družabnega reda naj bi bili delovni stanovi, njegove osnove pa širše pojmo-vana osebna svoboda (zasebna lastnina, gospodarska svoboda, regulirana konkurenca, delno svoboden trg itd.). Potrebno bi bilo primemo državno nadzorstvo in delno dirigirano gospodarstvo, jedro pa bi ostalo še vedno demokratično. Formulacije političnih programov so različne Ln v glavnem vse iščejo pot, ki bi vodila med li-
beralistično absolutno demokracijo in centralističnim etatizmom. Najbolj znan je v tem okviru predlog organiziranja stanovske države, v kateri odločajo delavci in podjetniki, organizirani v svojih stanovskih organizacijah. Te stanovske organizacije naj bi izvajale vse vrste zavarovanja v svojih institucijah. V vsakem primeru bi v tem družabnem redu zavarovalno podjetje gradilo svojo obliko na zadružno-vzajemnem načelu.
Vprašanje bodočih oblik zavarovalnih podjetij je torej vezano na odločitve, ki bodo reformirale celotno gospodarstvo. V sedanjem kapitalističnem družabnem redu sta si na tem polju pridobili največji ugled oblika delniške družbe in zavarovalnice, organizirane na vzajemni podlagi. Idealne in vsem zahtevam odgovarjajoče tudi te mso in bi se ob nadaljnjem obstoju kapitalističnega gospodarstva nedvomno razvijale še naprej v skladu z zahtevami časa in prostora.
Razprava dr. Martelanca je napisana z obsežnim poznavanjem in široko razgledanostjo v snovi Analiza posameznih oblik zavarovalnih podjetij je izvedena do vseh važnih podrobnosti in nudi popolno sliko. Prav tako je prepričljivo napisan zaključek, kjer se je avtor omejil na nakazovanje razvojnih silnic, ne da bi zagovarjal to ali ono rešitev. Naše gospodarsko slovstvo se je z njo obogatilo, knjiga pa bo s prikazovanjem žgoče problematike social-no-gospodarskih vprašanj, čeprav samo na , enem primeru, zanimiva za vse gospodar- I stvenike, socialne teoretike, posebno pa še za tiste, ki imajo z zavarovalstvom kakor koli tesnejše stike.	— zg
Naročite se na romane DOBRE KNJIGE!
Zaradi tega se je moral zagovarjata te dni
pred pristojnim tržaškim sodiščem 501etni tramvajski vozač Adr-an Simonetti. ki ga je pa sodišče oprostilo, ker ni bila dokazana njegova krivda.
S kavo napolnjena lutnja. Na tržaški postaji je bil nedavno aretiran neki moški :z tržaške okolice, ki je hotel pretihotapiti v mesto 7 kg kave, nek:j slanine in cigaret Vse to je natlačil v svojo lutnjo, ker Je mislil, da bo s tihotapskim blagom v instrumentu lahko nemoteno šel skezi Kontrolo. Na glavn: postaji v Trstu pa so varnostni organ: zapazili, da je mož prav težko nesel svoj instrument. Ustavili so ga in mu tihotapsko blago zaplenili.
Tatinska smola. Hišnik Alfred Bidoli iz Dantejeve ul ce 5 je epazil na stopnišču sumljivega moškega, ki je skrival večji predmet pod plaščem. Možakar jo je popihal, čim je opazil, da je zbudil hišnikov sum. Pod plaščem je imel skrit pisalni stroj, k' ga je vrgel na tla in zbežal Po Dantejevi ulici pa sta ravno prihajala iva » stražnika, ki sta bežečega možakarja pri- ' jela. Gre Z3 201etnega Silvija Brajdo, biva-jočega v ljudskem prenočišču v ulici Gozzi. Od vedi' so ga na stražnico, nato pa iz-roč li v zapore. Pisalni stroj znamke >Un-derwood«, vreden nad 5000 br, so vrnili lastniku odvetniku Ravasiniu.
Pol milijona škode. Večja tatv*na je bila izvršena v sklad ščne prostore obrata »Modiano«. Drzni vlomilci so vdrli v skladišče s pomočjo ponarejenih ključev in odpeljali nad 20 vreč arabskega lepila, škodo cen'jo n:d pol milijona l'ir. Tržaška policija stika za krivci.
Belesmaa
KOLEDAR
Četrtek, 27. januarja: Janez Zlatoust.
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matica: Takrat...
Kino Sloga: Bolha v ušesu.
Kino Union: Kohlhieselovi hčerki.
DEŽURNE LEKARNE Danes; Mr. Sušnik, Marijin trg 5. Deu-Klanjšček Dia, Gosposvetska 4 in Bohinec ded, Cesta 29. oktobra 31.
ZATEMNITEV
je strogo obvezna od 17.30 do 6. ure!
DEŽAVNO GLEDALIŠČE
DRAMA
Četrtek, 27. januarja, ob 16: N°rmanSld
junaki. Izven. Cene cd 22 lir navzdoL Petek, 28. jan.: Zaprto. Sobota, 29. jan., ob 16: Cvrček za pečjo.
Red Sobota,
*
Ibsen: »Normanski junaki«. Drama iz življenja Vikingov v X. stoletju. Stiri dejanja. Osebe: Ornulf s fjorda, deželni glavar na Islarrdskem — VI. Skrbinšek, Sigurd Silni, pomorski kralj — Drenovec, Gunnar, bogat kmet na Helgelandu na Norveškem — Gregorin, Thorolf, Ornul-fov najmlajši sin — Bitenc, Dagny, Or-nulfova hči — Ukmar-Boltarjeva, Hjör-dis, njegova rejenka. — Marija Vera, Kore, kmet — Bratina. Režiser: M. SkjPId-šek. Prizoriščš: inž. arh. E. Franz. Igra «e godi v X. stoletju na severnem Norveškem.
Fodorjeva komedija »Matura« je ljubeznivo delce, ki je resnicoljuben odraz odnosov med neizkušeno mladino, ki podlega prvim življenjskim zanosom,- in zrelimi ljudmi, ki jim je poverjena vzgoja te mladine in kj jo vodijo vsak svojemu značaju odgovarjajoče. Delo ne bo zanimalo samo mladine in šolnikov, temveč vsakogar, kot spomin na lastno mladost. — Osebe: Vladni svetnik dr. Štefan Dvornik
—	Drenc-vec, dr. Dominik čebula — Debevec, dr. Branko Vidovič — Gorinšek, dr. štrk — Nakrst, dr. šiška — Verdonik, dr. Edmund Vrtač — Gregorin, prof. dr. Klo-tilda Mozolje — Nabiocka, prof. dr. Ana Mate — Ukmar-Boltarjeva, Ema Zor — Gabrijelč'čeva, Katja Slaparjeva — Le-varjeva, Dora Voglarjeva — Svetelova, Malijeva — Golijeva. Kolarjeva — Siardo-va, Anton, sluga — Plut. Režiser: C. Debevec. Premiera bo v kratkem.
OPERA
četrtek, 27. jan., ob 16: Prodana nevesta.
Red četrtek Petek, 28. jan.: Zaprto. Sobota, 29. jan., ob 16: Mrtve oči. Izven.
Cene od 32 lir navzdoL *
B. Smetana: »Prodana nevesta«. Komična opera v treh dejanjih. Osebe: Krušina — Janko, Ljudmila — Poličeva, Marenka, njuna hči — Po'ajnarjeva. Miha — Delničar, Kata -n Golobova, Vašek — Banovec, Janko — Slanovec k. g., Kecal — Lupša. cirkuški ravnatelj — Jelnikar. Esmeralda
—	Barbičeva, Indijanec — Marek. Režiser: C. Debevec. Dirigent: D. Zebre. Koreograf: P. Golovin. Zborovodja: S. Hubad.
Opera bo ponovila letos mladinsko opereto J. Gregorca »Princeska in zmaj«. Delo bo nekoliko predelano, da bo njegova vsebina živahnejša in otrokom bolje razumljiva. Priljubljenost tega dela pri mladini je upravičena v njem nastopajo živali, ki jih mladina tako ljubi: zajčki, veverice, lisička, mačka, petelinček, volk, medved in troglavi zmaj, nesrečna kra-ljična. kralj, hudobni cigan, pogumni Joško in njegova sestrica Anica, segavi dvorni norček, vile in sedem palčkov, katerih koračnica je otrokom dobro znana. Prva letošnja predstava bo v kratkem.
Oddajniška skupina Jadransko Primorje
RADIO LJUBLJANA
ČETRTEK, 27. JANUARJA
7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10— 8.00: Jutranji pozdrav; vmes od 7.30—7.40 poročila v slovenščini. 12.00—12.30: Opoldanski koncert. 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.45—14.00: Koncert Zc razvedrilo lj.o»»—1^.10 Poročil. -nemščini. 14.10—15.00: Za vsakega nekaj. 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—17.45: Popoldanski koncert. 17.45—18.00: Narodopisno predavanje. 19.00—19.30: Slovenska narodna glasba; igra Radijski orkester, vodi dirigent prof. Albert Dermelj. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini. Pregled sporeda. 19.45— 20.00: Mala glasbena medigra. 20.00—20.10: Poročila v nemščini. 20.10—22.00: Dober večer vsem skupaj. 22.00—22.10: Poročila v nemščini. 22.10—22.30: Glasba za lahko noč.
. »JUTRO« St 21	.	5	-
Iz zgodovine zdravilstva
Cebi vrat» zavarovanih n»t čuva dohod do tega »vetiÄa modeme znanosti, oboja zadnja vrata so utrjena z okk>pi, a oklcpoa omara sama ima 8 cm debele jeklene stene. Tu torej, v prostoru. ki je obložen 2 belimi plenicami, počiva v rdečem žametnem toku prämeter. palica iz platina in iridija, a pod trem: steklenimi zvonci hranijo prakilogram iz istih kovin. Le malo ljudi je videlo ti cenovni merilni enoti, kajti dostop je strogo prepovedan in nib ravnatelj zavoda ne sme dovoliti izjem, ker ima samo
enega iz trojice Jdjutor, ki odpoajo
vrata. Oba ostala ključa hranita francatici državni arhiv in vsakokratni predsednik Mednar rodnega urada za mere in uteži. Ta tretji ključ je zavoljo tega trenutno Y Rimu, kjer biva sedanji predsednik omenjenega urada.
To je zgodovina o prametru. Mi sami p» smo že davno pozabili, da so bili nekoč časi, ki metra še niso poznali, in se celo čudimo, da je sploh potrebno premišljati o tem. kako dedg je prav za prav meter.
Splošna zdravikka veda, farmakologija. ki ?e bavi z učinkom kemičnih snovi na človeški, živalski in rastlinski organizem, in sicer skraja brez ozira na razliko med zdravilnim in strupenim učinkom je doživljala v tisočletjih ka-', - medicina in sploh vsaka znanstvena pano-<;- velike spremembe Kakor se da med'c:na ra členiti v časovna razdobja, ki jih označu-v imena Hipokrat. Galen. Paracelzus itd., - <0 je mogoče bufi razvoj farmakolegije raz-t v podobne časovne enote, ki so delno ?ane celo z istimi imeni. In podobno, kaše je v starem veku medicina razvijaia nekega sijajnega viška, potem zapadla nein mrtvili- v srednjem veku in se znova -n?.hnila v novejši dobi, tako je šel tudi farmakologije sporedno z njenim raz--n in po čledovih človeškega razvoja v :; o smer.
tarejše farmakologi čno izročilo je botanti. ki jo je napisal baje legendarni kita^sk; • r Ši-nong okrog leta 3700. A prve prave
kumente ;mamo šele iz grških časov Medni ko je H pokrat proglasil izkušnjo za csno-zdravniš-ke vede, so se poznejše medicinske - nag'bale čedalje bolj k empirizmu. in vsi. k! cani ter nepoklicani, so se začeli baviti z ;d:cinskimi vprašanji Tako poročajo o pro-;lem kralju Mitridatu (okrog 1. 150. pred naštet jem) da se je bavil z botančno-farma-gičnirni raziskavami, zlasti z učinki stru-iv — toda to njegovo proučavanje je bilo : da v manjš; mer posledica znanstvenega manja nego njegovega strahu pred zavrat-: zastmpljevalci al; pa njegovih namer, da se iznebil neprijetnih oseb. Čarovništvo :n jno6t sita se v njegovih prizadevanjih čudno •^letala. Tako poročajo, da 9c Mitriadatove ■'anice vsebovale med drugim kri pontskih : o katerih so nripcvedovali, da se hranijo -rrupenimi rastlinami in so zavoljo tega za ;pe neobčutljive. V tem času so cveteli tudi tako imenovanim farmakopolom, ki nabirali zdravilna zelišča in koreninice, jih dajali in se bavili mimogrede z vsakovrst-n šarlatanskim zdravljenjem. Z medicino sploh se je tudi znanost o zdra-preselila v stari Rim. Izobraženi Rimlja-
P mlad leta 568. po našem štetju je imela ven pomen za razvoj Apeninskega polotoka dežel okrog njega. V velikonočnih dneh : leta je povedel langobardski kralj Alboin •ie ljudstvo, pomnoženo z drugimi german-mi rodovi, zlasti Saši iz Zgornje Panonije, jug, v Italijo, k: je bila že kakih 15 let, gotskega poraza pod Vezuvom, v posesti zh ndnih Rimljanov ali Bizantincev. Viri za L zgodovin* dogodek so izredno dcopi in temei'i jo na vh langobardskega plemiča Pavla D j'-cona za prav Pavla Warnefrieda, ki je rodil c rog 1. 720. v Čedadu in je živel i&jc ket učenjak in menih na dvoru Karla el kega. Njegova langobardska zgodovina, ki Suje bajke in ustna izročila njegovega ljud-je danes poglavitno najdišče dogodkov, jih hočemo tu. naslanjaioč se na neki čla-dr. Fritza Mo'ischa v »Neues Wiener Tag-*tu«. opisati. V tej knjigi torej beremo, da ie kralj Alboin. ko se je približal itali jan-n mejam, popel na visoko goro v teh kra-n se razgledoval preko morja daleč po fur-ravnini. O vprašanju, katera gora naj bi h;la in čemu se je kralj s svojimi ogleduhi Te I nanjo, pa nam ostajajo samo domneve. Zgodovinarji trde. da je Alboin povedel -jo vojsko iz Ljubljanske kotline skozi dorn.' Podkorenske Save ter preko Predila v o mjo Sc'^ko dolino, od koder je udaril po-m na važno obmejno trdnjavo Forum Julii, mašnii Čedad. Dokazov za to smer nimamo Senib razen nekega langobardskega grobi-pri Kranjski gori in dejstva. da je Alboin ' /zel pač naiprvo Forum Julii in ne južnej-ega Ogleja Verjetno pa je. da si kralj in nje-: .vo ljudstvo — vojščaki. ženske, otroci, živili teT vsa premična lastnina — nista izbirala ikšnih ovinkov skozi tedaj nedostopne alpske Tedele. temveč sta jo ubrala preko stare cete narodov, ki je vedila iz Emone skozi Vipavsko do1 i no v Trst. Nekje na tej poti se je angobardska vojska potem nenadno obrnila •roti Čedadu. Med gorami Julijskih Alp 90 sorda marsikatere, ki dovoljujejo širen razgled preko morja in zgomjeitalske ravnine. Omeniti 'c na primer Triglav, ki razgled ob jasnem dnevu z njegovega vrha vsi poznamo. Še obsežnejši pa je na to stran pogled z mogočnega Kanina '2582 rn), s katerega pregledaš vso Beneško .•avnino do južnih pobočij Alp. z vsemi njeni-ni mesti -n rekami, ki jim lahko bele. prodnate "ruge kakcT na zemljepisni karti zasleduješ do izlivov v merje. Toda vsakomur, ki pozna ivje razdrapano zgradbo Julijskih Alp. se bo /delo neverjetno, če ne naravnost nemogoče, da bi bil nekdo v tistih časih in še okrog veke noči. ko je v gorah še vse pod snegom, tvegal takšne visckoalpinske ture. Če pa je sel Alboin ov pohod skozi Vipavsko dolino, moramo domnevati, da se je kralj popel bržkone na Nanos, ki je sicer samo 1300 m visok, a tudi le 30 km oddaljen od Trsta. Kdor stoji na ploščadi piranske stolnice ob istrski obali, zagleda to goro moleti kot edino iz kopasitih oblakov. ki se v vlažnem vetru z morja redno tvorijo ob robu Kraške planote. Nanos, ki pada s svojo južnozapadno stranjo strmo ▼ Vipavsko dolino, je, mimogrede povedano, pravi derado za botanike in zbiralce žuželk. Z vrha,
ni so se bavili zelo radi z medicinskimi vprašanji. To vemo n. pr. o celi vrsti najbolj znanih piscev, o Katonu. Celzu, Pliniju itd. Iz te dobe je omeniti posebno dve imeni, ki sta imeli velik vpliv še v poznem srednjem veku. Gre za Plinija Drugega (Secundus) in Dosku-rida, ki je živel približno v istem času, to je okrog 1. 70. po našem štetju. Plinijevi spisi so mešanica resnih medicinskih prizadevanj n ljudske medicine z vsemi njenimi praznover-n:mi naziranje in včasih naravnost pustolov-sk'mj zdravilnimi načini. D oskuridovo delo o zdravilih obsega v perih knjigah pregled o celotnem farmakologičnem znanju staroveškega sveta
Nekakšen višek in obenem zaključek antične medicine predstavlja Ga'en. ki se je rodil okrog leta 130 po n. št. Po njegovem mnenju učinkujejo zdravila na organizem spreminjajoče. medtem ko ž:vila samo substanco množijo. Učinkovitost poedinih zdravil je razdelil v razne stopnje in je ustvaril na ta način, čeprav le teoretično, neko dozacijo zdravil. Po današnjih pojmih je b'Ia povsem alopatska. to se pravi: bolezen naj obravnava s pripomočki. ki imajo bolezenskim znakom nasprotujoč učinek. Mnogi Galenovi pripomočki imajo zato le simptomatsko vrednost, a so se zavoljo njegove avtoritete ohranili dolga stoletja.
Zmaga skolastične metode v medicini zgodnjega srednjega veka je dala tudi farmakolo-giji novega življenja Saj je bila že vsa znanost v nevarnosti, da zapelje na mrtvi tir. Njeni svečenik' so začeli delovati skoraj samo še po leksikalnih delih, tako imenovanih kon-kordnncah. ki so jih sestavljali na podlagi sta-roveških virov. Šele v 14. stoletju so študij medicine in z njo farmakologije uredili spet po bolj ali manj enotnih vidikih. Kakor v vseh stvareh je prinesla renesanca tudi tukaj ògromen preobrat Nanovo porojeno zanimanje za naravo je sililo učen;ake v globlje opazovanje in spoznavanje narave, čeprav so bas v tej dobi cvetele astrologija, magija, aìk'mija in podobne »znanosti« bolj nego kdaj prej. so vendar začeli uvajati v znanstveno delo neki sistem. Paracelzus je s svojim znanjem o ke-
ki je dostop nanj prilično lahek, se ti razgleduje oko preko širnega, sinjega morja, preko istrske obale in zgornjeita'ske nižine. Staro izročilo, ki sega do Alboinovih časov, je dajalo Benečanom že stoletja povod, da so Nanos nazivali »Monte Re«. »Kraljevo goro«.
Pomudimo se malo še ob tedanjem splošnem političnem položaju v Italiji. Narzes, veliki vojskovodja bizantinskega cesarja Justi-niana, je bil po dvajsetletni vojni, ki jo je bil zapečel njegov tekmec Belizar, Iet3 553. uničil vzhodnogotsko kraljestvo in je vladal kot eks. arh ali podkralj v Raveni nad deželo, ki so jo bili kakor vandalsko kraljestvo v Severni Afriki na novo združili z »rimskim cesarstvom«. Narzes je bil majhen, kruljav možic, poleg tega skopljenec in epileptik. ki je iz nosilnice vodil bitke — toda pri tem je bil kot vojskovodja in državnik nemara najpomembnejša glava svojega stoletja. Njegovi sodobnki govore mnogo o pogledu njegovih oči, ki so zbujale grozo. Nekj njegov podrejeni vodja, mož her-kulske postave, je nekoč izjavil, da si da rajši odsekati roko, kakor da bi moral prenašati na sebi ta karajoči pogled.
Vso severno mejo Italije vzdolž alpskega loka je Narzes obdal s pasom utrdb. Justinia-nov naslednik, cesar Justin II, ga je odstavil kot eksarha in pozval domov. Narzes pa je še pred svojim povratkom leta 567. v Rimu umrl. Po pričevanju Pav'a Diakona je bil sam pozval Langobarde v deželo, da se" maščuje nad cesarjem. Poslal je baje sle k Alboinu v Panonijo, in sicer s krasnimi žitnimi klasi, oljem, vinom in sočnim itailskim sadjem, da bi mu zbudil poželenje po tej bogati deželi. Da Ii je Narzes v resnici i?dal svojega vladarja,
Kako dolg
Osem sto milijonov civiliziranih ljudi meri blato in ceste, polja in rokave z metrom, tehta kruh in zelenjavo s kilogrami in kupuje mleko ter vino po litrih. Ali ni to samo po sebi umevno? Ali So še kakšne merilne enote, ki bi bile uradno v rabi? Tu nam je pomisliti samo na Anglijo in Zedinjene države, da dobimo potrdilo — kajti anglosa0"^ svet se ni priključil »metrskemu sistemu«, kakor imenujemo po decimalnem sistemu urejene merilne enote metra, kilograma in litra In navsezadnje še ni tako dolgo, odkar so uvedli metrsko enoto tudi pri nas. Bilo je to okrog 1. 1870. in tedaj so jo uporabljali na Francoskem že skoraj sto let in so bili malodane že pozabili, kako so prišli do nje.
Meter je štiridesetmilijonski del zemeljskega obsega — tako smo se učili v šoli. Leta 1779. so ustanovili to enoto na podlagi kompliciranega merjenja tega obsega in v pariških arhivih, ki opisujejo podrobno vso to stvar, beremo letnico 1780. Pozneje so s čedalje natančnejšimi instrumenti znova izvršili meritve in so ugotovili, da stvar s štiridesetmilijonskim delom ne drži popolnoma. Danes imamo neprimerno toč-
mičnih pojavih zelo močno vplivaj na kemi-čno-biološko spoznavanje bolezenskih ptoefe sov. Važnost njegovih spoznanj se nam kaže že v njegovi razdelitvi bolezni v obolenja zavoljo kozmično-klimatskih vplivov in obolenja zavoljo zastrupitev od zunaj in od znotraj. Bil je eden izmed prvih, ki so spoznali pomen kemije za medicino. Uvedel je številne zdravilne preparate, ki so še danes uporibnl Švicar Konrad Gesner, ki je umri 1565., je bil utemeljitelj znanstvene botanike, v njegovem času so začeli snovati tudi botanične vrtove, kjer so lahko podrobneje proučevali zdravilne rastline.
V 18. stoletju se je začelo končno izlušče-
vati to, kar imenujemo danes eksaktno znanost. Pred študijem so zahtevali latinsko šolsko izobrazbo, a študij sam so razdelili v po-edine sistematsko urejene stroke. Borbo proti šušmarstvu so začeli voditi resneje, imela pa je spočetka bolj malo uspeha. Sele velikanski uspehi medicine v zgodnjem in srednjem 19. stoletju so poučili laiike kroge, da je treba za pravega poznavalca medicinskih vprašanj mnogoletnega učenja.
Predaleč bi zašli, če bi hoteli že samo površno navesti odkritja, izume in uspehe far-makologičmh ved v zadnjih sto letih. V tem času je nastopila velikanska sprememba. Predvsem smo spoznali, da je mogoče bistvo učinkov, ki ga imajo zdravila, doumeti le na podlagi njihove kemične narave. Ustvarila se je moderna eksperimentalna farmakolog ja, ki ie omogočila epohalna odkritja 19. in na'ega stoletja. na primer :nzu!ina, germanina, salvarza-na. seroterapskih pripomočkov, kemoterapskih metod itd. To so pripomočki in metode, ki zadevajo povzročitelje bolezni same in jih delajo neškodljive. Dosedanji uspehi v to smer pa nam govore, .da razvoj še davno ni zaključen in da se nam odpirajo povsem novi po giteli v boljše in bolj zdravo razdooje človeškega rodu.
Kaj bi najraje čitali za razvedrilo in pouk? Vse — česar si najbolj želite — najdete v
,<RAZGLEI?NIKU"
sodobnem obzorniku »Jutra«, ki vam odpira OKNO V DOMACI IN TUJI SVET
ne vemo zanesljivo, vsekako so po njegovi smrti njegovo truplo v svinčeni rakvi prepeljali v Carigrad in ga tam z vsemi častmi ter ob navzočnosti cesarske dvojice pokopali. Pretežnega dela njegovega zaklada, ki je izviral iz plena njegovih pohodov proti Perzom, Go-; tom in Frankom, niso našli in je bil še dolgo j predmet fantastičnih pripovedk ter smoter ne-I štetih iskalcev zakladov. Njegovo izdajstvo, kakor rečeno, ni dokazano, in lahko si mislimo, da je vrsta srečnih naključij omogočila Lango-bardom vdor v Italija Obmejni utrjeni pas sam na sebi talco ni bil pretrd oreh, ker so posadke sicer zelo gosto posejanih kastelov štSIe večinoma po sto mož. Nenaden napad močnih sovražnih sil bi ga vsekako z lahkote prebil, če bi ne bilo za njim močne obrambne vojske aii vsaj imena, ki bi se ga vse balo, kakršno je bilo Narzesovo. Narzes pa je bil pozimi umrl, kar so Langobardi lahko kmalu zvedeli, a močne rimske vojske po zaslugi šted-ljive Justinove politike v Italiji tudi ni bila Ni je bilo niti 1. 572.. ko se je morala Pavija po triletnem obleganju predati Alboinu Vzhod-norimska država je bila zavoljo neprestanih vojn in Justinianovih izdatkov za mogočne stavbe enostavno izčrpana in nesposobna, da bi še nadalje igrala velesila
Da se vrnemo h »Kraljevi gori«: razmere ▼ Italiji, ki pa še niso povsem razčiščene, nam delajo umljivo, da si je hotel Alboin z vzponom na Nanos pridobiti boljši vpogled v zemljepisne razmere obmejnega predela (saj germanska plemena niso razpolagala z zemljepisnimi kartami kakor Bizantinci). poleg tega so ga zanimala gotovo znamenja o kak'nem morebitnem bližanju sovražne vojske. Te vojske pa B'zantinci, kakor rečeno, tedaj niso imeli in tako so Langobardi zasedli vso severno in srednjo Italijo.
je meter?
nejše primerjave za pravo dolžino metra, in to so svetlobne valovne dolžine. Če sežigamo v plamenu določeno rudmno. tedaj nastane, kakor znano, v spektru tega plamena določena barva, določena črta. ki se nikoli ne spreminja. Če ustvarimo na ta način s pomočjo kadmija rdečo črto. vzamemo potem »enostavno« 1.533.164.03krat dolžino svetlobnega vala. ki izvira iz kadrnijeve črte, in dobimo na tisočin-ke milimetra točno dolžino metra. To je videti precej zamotano, toda v splošnem nam. za srečo. niti ni potrebno, da bi naše metre preizkušali na ta način Kdor svojemu metru ne zaupa, se poda lahko na merosodn: urad, kjer imajo točno primerjalno merilo, ki so ga začrtali po temeljnem metru, kakršne imajo v centralah vseh dežel, ki So Se priključke metrskemu sistemu. Če bi hoteli kontrolirati te temeljne metre, pa bi moral4 v Pariz, do Mednarodnega urada za mere in uteži, ki hrani v svojih kletnih prostorih petdeset metrov pod lepim parkom v St. Cloudu dragocene praenote našega metra in kilograma. Ta urad je tako važna ustanova, da so mu priznali celo pravice eksteritorialnosti, to se pravd, da ga upoštevajo kakor nekakšno diplomatsko zastopstvo. Njegovi prostori stoje tako rekoč na mednarodnih tleh.
L. 1875. so se sestala zastopstva držav, ki so bile dotlej sprejele metrski sestav — bilo jih je tedaj osemnajst — in so sklenila, da se osnuje skupen zavod, ki naj bi se bavil z vsenr vprašanji mednarodnih mer in uteži ter čuval pra-merila. Odtlej se je priključilo »mednarodni metrski konvenciji« še nadaljnjih dvanajst držav (med njimi sta Kitajska in Japonska, dalje so pristopile južnoameriške in skoraj vse evropske dežele). Da bi olajšali kontrolo mer in uteži, so svojčaa izdelali štirideset točn h posnetkov prametra in praki'ograma ter jih razdelili med prestolnice priključenih držav. Tudi v zgoraj omenjenem uradu samem ma jo za tekoče delo na razpolago takšne posnetke, prave, prvotne enote pa hranijo v oklopni omar-v kletnem prostoru mičnega gradiča v Breteui-lu. Breteuil je bil nekoč poletni paviljon francoskih kraljev in priljubljeno bivališče nesrečna kraljice Marije Anto'nette ter njenih otrok.
KRIŽAN
Besede pomenijo:
Vodoravno: 1. pritok Savinje, 4. praznovati, proslavljati, 9. gradbeni material, 13. lirični prizor, opis. 15. mednarodni jezik, 17. moško ime. 18. del kolesa, 20. oče, 22. celina, 26. del čeljusti, 28. steza; opravek, 30. del kroga (dvojina), 31. medmet, 32. obrambna naprava, 33. vzrok, pobuda, 35. del voza. 36. glasbeni izraz, 37. instrument, 38. vrednostni papir, 39. biser, okrasek, 41. alkoholna pijača, 42. španski spolnik, 43. pripadnik evropskega naroda. 45. rimska številka. 47. evropska reka, 48. hrib v Ljubljani, 50. stokanje, cmerenje, 52. kratica za okoli, približno, 53. nabrana vrsta. 54. zunanja podoba snovi, 56. nebesna smer. 58. grob, raokav. hrapav, 59. opetovan, večkraten, 60. domače živali
Navpično: 1. ne ovira gledanja, 2. oziralni zaimek, 3. okrajšano žensko ime; otok po turško, 4. poželjenje. strast, 5. francoski spolnik, 6. osebni zaimek, 7. žensko ime, 8. moško ime, 10. pisno znamenje, 11. premati človeštva, 12. podredni veznik, 14. pogosta kratica pri naštevanju,
Element letalca je zrak. ki obdaja zemljo v precejšnji debelini ter se polagoma razredčuje. dokler ne doseže takšna stopnje redkosti, da ločimo ozračje v dve plasti: v troposfero, ki obsega nižje ozemeljske plasti ter sega približno 12 km visoko in kjer se odigravajo razni dogodki, katere označujemo v vsakdanjem življenju z besedo »vreme«. Nad troposfero pa se začenja stratosfera, ki ima to značilnost, da se v nji zaradi pomanjkanja vodnih hlapev ne tvorijo oblaki, zaradi če^ar so tudi druge metereološke razmere spremenjene. Do danes je še vedno samo troposfera področje letalstva, kakor tudi zračne vojne.
Zrak je sestavljen iz dveh glavnih sestavin: iz 78% dušika ter 21% kisika. Ostanek tvorijo plemeniti plini. Z naraščajočo višino se ozračje ohlaja. 5000 m nad zemljo je gostota kisika le še polovično tolika, kakor pri zemlji. Zaradi tega se v tej višini začenjajo pri dihanju težave ki tvorijo nastavke takezvane »višinske bolezni«. V tej višini morajo biti letalci že opremljeni z aparati za dovajanje kisika. Zmanjšani pritisk v ozračju pa začne vplivati na človeški organizem šele 10.000 m nad zemljo. Zrak se segreva sicer zaradi sončnega izžarevanja, toda ne neposredno, temveč s pomočjo zemeljske površine. Ozračje dobiva torej svojo toploto od zemlje, ne pa od sonca. Na ta načn si lahko razložimo stopnje občutnega mraza v znatnih višinah, kajti vsakih 100 m visoko se temperatura zniža povprečno za polovico stopnje. V velikih višinah od 10 km do 15.000 m. kjer se temperatura zniža na 50° pod ničlo, se pa temperatura ne ohlaja več.
Angloamsriški teroristični letalci so bili zaradi nemške obrambe v zraku naravnost prisiljeni, da so se začeli umikati čedalje višje ter izvrševali svoje napade iz vedno večje oddaljenosti od zemlje. Iz nekega poročila ameriškega generala Ea-kera izhaja, da so ameriški letalci često prisiljeni leteti v višini, kjer znaša temperatura 50 step. mraza. Če pilot v tej višini odloži rokavice, mu v trenutku zmrznejo prsti, če pa odloži masko za kisik, se zaduši. Zadetki v bencinski rezervar ali v masko s kisikom postanejo za letalca in letalo usodni.
Opisana nevarnost pa ni edina, kateri se izpostavljajo junaki zraka. Letala imajo še večje sovražnike v dveh drugih či-niteljih — namreč v megli in ledu. Megla nastaja normalno pri tleh in sicer zaradi tega, ker se je zemlja ohladila. Hladni zimski čas silno pospešuje nastajanje megle. Toda megla se dviga največ do vi-
♦♦t»M»M>MMMM»»MM»MHH<MM»««
Poroka brez ženina in neveste
V	francoskem mestecu Saint Brieux so v nekem hotelu obhajali svatbo, katere posebnost je bila v tem, da sta manjkala ženin in nevesta. Stvarno ozadje pa je tole: 60 oseb si je hetelo privoščiti zabavo s plesom ln je napovedalo ^svatbo«. Po-liicja je za to pretvezo izvedela, vdrla v hotel ter aretirala vseh 60 udeležencev pojedine in zabave.
1200 tet star hrast
V	Hejkovicah blizu Jičina so pred kratkim podrli in izkopali 1200 let star hrast 'ki je bil menda najstarejše drevo na ozemlju češko-moravskega protektorata. Za zazidavo odprtine, ki je pri izkopu hrastovega debla "ln korenin nastala v zemlji, so porabili dva vagona opeke, en vagon kamenja in cel vagon apna. cementa in peska za omet Hrastov vel'kan je meril 28 metrov v višino, v obsegu pa je imel 16.80 m.
K A Š T. 7
16. kavni nadomestek, 19. planinska ptica, 21. rudniška naprava, 23. mestece v južni Italiji pri Salernu, 24. dnevi rim-Ijanskega koledarja, 25. stebrišča, 27. najmogočnejše bitje, 28. kuhinjska potrebščina, 29. orožje. 31. denar, 33. se rad spremeni v ošabnost in napuh, 34. slovenski skladatelj, 36. pokoj, tišina. 38. pagansko božanstvo znano iz svetega pioma, 40. evropska prestolnica, 43. škatla za tobak; neke vrste mera, 44. vse, nepobito, nepo-lomljeno, 46. živalski glas. 48. premik telesa (zlasti roke), 49. kositer. 50. denar Daljnega vzhoda. 51. oziralni zaimek. 53. medmet, 55. podredni veznik, 56. osebno-povratni zaimek, 57. egipčansko božanstvo.
Bešitev križanke št. 6
Vodoravno: 1. las. 4. pes, 7. Siflicij), 8. in, 10. on, 12. to, 13. Si, 14. tu, 16. tu, 18. rod, 20. rde. 21. Eden. 23. toga, 24. N. N., 25. uš, 26. bo, 27. miš. 28. at(mosfera).
Navpično: 2. As (arzen), 3. silak, 4. pilot -5. en, 6. postrežba. 9. nouveauté, 11. ni, 12. t t. 15. Eden, 17. Uroš, 19. od, 22. n. n. m, 23. tuš.
iine 300 do 400 m in ker nastaja prilično naglo, je to tudi njena največja nevarnost Letalci se ničesar tako ne boje, kakor potujočih meglenih mas. ki često pokrijejo ena drugo. Te vrste megla lahko nastane ne le v vsakem letnem času. temveč tudi ob vsaki uri dneva. Mogla pa je znana zaviralka pristajanja letalcev. Če seže samo kilometer daleč, postane pristajanje za letalca problematično. Če je megla tako gosta, da pilot ne vidi zemlje pod seboj, lahko pristane samo s pomočjo precizijskih instrumentov.
Drugi veliki sovražnik letalca je led, ki se i»tvori na krilih letala tedaj, ko letalci letijo skozi oblake pri temperaturi 0" ali celo pod ničlo. Ohlajeni vodni hlapi oblakov pokrijejo ploskve letala in na njih se stvori tenka plast ledu. To poledene-vanje letalskih kril postane lahko usode-polno. Teža letala se namreč zviša, merilni aparati pridejo v nevarnost da odpovedo službo in tudi krmilnim instrumentom grozi ista opasnost. Obtsžitev letala zaradi ledu lahko silno poslabša položaj letalca. Angloameriški bombniki razpolagajo zaradi tega danes s posebnim sistemom črpalk, ki »razledujejo« letalska krila.
Iz povedanega izhaja, da letanje po zraku navzlic tehničnim pridobitvam moderne dobe ni tako sigurno, udobno in prijetno, kakor si to nekateri predstavljajo. Mnogo je še ovir, ki jih je treba premagovati sproti, med njimi tudi nekatere, za katere danes nimajo pripravnih sredstev. Megla in led sta _ slej ko prej nasprotnika letalskih podvigov, pa naj si bodo ti vojaškega značaja ali ne.
Urejanfs con
v starih žssih
Poskusi, da bi z določitvami n-rjv.šjih cen uredili blagovni in tržni promet, ne izvirajo šele od danes. Tudi stari iii srednji vok sta pozne la takšne stvari. Tako verno iz odlomkov, ki so se chranli s'eoraj po vsem ozemlju starega rimskega sveta, o talco zvani maksimalni tarifi cesarja Dio-kleciana- Ta je urejala cene bloga. za ves ogromni prostor rimske ji imperija. A že tedaj so poskušali poedini brezvestni prodajalci obiti ta maksimalni cenik.
Drugi poskus, s katerim so hoteli vzdrževati zmerne cene, je obstojal v tem. da so izdajali odredbe, po katerih bi morali prodajalci spravljati svoje blago še isti dan v denar, ko je prillo na trg, iz mosta pa bi ga ne smeli spraviti, če bi ne bilo pro ciano. Takšne ukrepe poznamo n. pr. iz talco zvanega »Maksimilijanovega. tržnega reda«, ki je veljal za mesto Dona j. Poznamo pa tudi posledice: iz strahu, da bi morali svoje pridelke p rod: ti po prenizkih cenah, so kmetje prinašali na trg le toliko blaga, kolikor se jim je zdelo, da ga bodo lahko vnovčiM za primarno ceno — pogosto pa so dosegali s tem celo viSjo ceno, nego je bila predpisana.
Omenimo nadalje staro atensko odredbo, po kateri so bili ribiči prisiljeni prodajati svoj plen soje in ne da bi ga smeli polivati z vodo. To naj bi prej. čilo predolgo barantanje in s tem previs ke cene. Fodobno odredbo je izdal 1340 i 1 Dunaj vojvoda Alberht U. Ribičem je bilo tedaj zapovedano, da morajo na ti;: 1 prodajati svojo Mago celo brez v1-: privala na glavi, in to pozi)! k ù:c po eti V Veroni pa so jim v 15". stoletju prep ve J -vali čevlje in rokavice, samo da bi svoje blogo čim hitreje in čim bolj svežo p odali.
DOE5E KNJIGE Naročite se na romane
Sovražnika letake?
Iz sodne kronike
'r	Ljubljana, 26. januarja.
V razpravni dvorani okrožnega sodišča je zavladalo zopet staro zatišje. K procesu proti dr. Hafnerju, ki je zbudil tako n ena vadbo zanimanje, naj dostavimo, da je državni tožilec prijavil tudi revizijo in ne samo priziv. Pritožil se je torej proti prenizki kazni in proti pravni kvalifikaciji dejanja, zaradi katerega je bil dr. Hafner obtožen in obsojen .Tako se bo apelacijsko sodišče bavilo z zadevo ▼ celoti.
Na dan, ko je bila razglašena sodba v najzanimivejšem procesu zadnjega časa, so bile ▼ isti dvorani razrrrave sodnika poedinca. Tri so se končale s sodbo.
Zlorabljeno zaupanje
Gospodinja Aleksandra je sedla prvič v svojem življenju na zatožno klop. Zagrešila je kaznivo dejanje, kakršnih smo v zadnjem času poleg tatvin m vlomov zabeležili v sodni kroniki že več. Neka Marija, ki je bila prisilno odsotna iz Ljubljane od novembra 1942 do maja 1943, ji je zaupala svoje stanovanje in jo obenem prosila, naj nadzoruje njene stvari in blago.
Obtoženka je zaupanje zlorabila in se okoristila z Marijino lastnino. Odnesla je otroške čevlje, ženske čevlje, dve ofcleki. večjo množino svile, posteljni pregrinjali, zastavila pa večjo količino perila in obleke. Denar, kj ga je prejela za zastavljeno blago, je porabila zase Zagrešila je si tem prestopek utaje po § 318. kaz. zakona.
Dejanje je priznavala že v preiskavi in je pri tem ostala tudi na razpravi. Sodnik jo je spoznal za krivo po obtožbi in jo obsodil na 2 meseca strogega zapora nepogojno.
Poceni prodana žaga cirkularlca
P-edlanskem in lani se je v Ljubljani naselilo več razmh italijanskih podjetij, ki so dobro uspevala, ker so imela zaslombo pri oblasteh. Tako je začelo delovati tudi neko prevozniško in žagarsko podjetje, ki je zaposlilo precej domačih delavcev. Ko pa je nastopil prevrat in je postal položaj negotov, so delavci zahtevali izplačilo zaslužka in pripadke za odpovedno dobo. Delodajalec jim je bil dolžan štiri dnevne zaslužke, nerodno pa je bilo, ker ga prav tiste dni ni bilo v Ljubljani. Delavci so domnevali, da ga najbrže sploh ne bo več m so Se hoteli zato zavarovati. Zasegli go žago cirkularko, ki je bila vredna okoli 9000 lir. Zmenili so se, da bodo nekaj časa počakali, če bodo prejeli izplačan zaslužek, sicer pa se bodo obrnili na sod:šče.
Dva med njimi pa sta delala na lastno pest. S pomočjo nekega delavca Trnovčana sta žago prodala nekemu mesarju, ki sta mu zagotavljala, da so žago dobili od gospodarja namesto plačila. Čeprav sta zatrjevala, da je žaga poštenega izvora, je mesar vendarle imel pomisleke. Obljubil je. da bo žago vrnil, če bi jo lastnik zahtevaj nazaj.
Čez nekaj dni se je res javil delodajalec in izplačal delavcem zaslužek, ne pa mezdo za odpovedno dobo. Zahteval je obenem, da mu delavci vrnejo cirkirlarko. Ko sio vprašali zanjo pri mesarju, je ta povedal, da jo je medtem že prodal neznanemu kmetu v Čmi vasi. Vsi štirje so prišli zato na zatožno klop: delali. ki so prodali tu;o reč. mesar pa, ker jo je . 'ipil.
t ianje so priznavali, krivdo pa zanikali. Mesar je zanikal, da bi bil obljubil vrniti žago roti povračilu kupnine. Privedel je s seboj <)ve priči, ki naj bi izpovedali v njegov prilog. Vendar je iz drugih izpovedi nesporno izhajajo. da je täko obljubo v resnici dal. Ker je cirkidaiko kupil le za 4750 lir. jo je gotovo j prodal s precejšnjim dobičkom dalje. Zato mu ni bilo do tega, da bi jo sedaj vrnil jn bi morda pri tem utrpel še izgubo.
Vsi obtoženci so bili obsojeni. Delavci pogojno, nesar nepogojno. Prv; delavec je dobil J meseca strogega zapora, druga dva po 1 me-Častne pravice izgubijo za 1 leto. Plačati morajo lastniku primerno odškodnino. Mesar je bil obsojen na 1000 lir denarne kazni, plačati pa mora še 500 lir povprečnine.
Pijača ga je zapeljala
»Vrč hodi tako dolgo k vodnjaku, dokler se ne razbije*, pravj ljudski pregovor. Bridko resnico te preproste modrosti je spoznal krojač Nandq. ki je zadnja leta rajši zahajal v gostilne, kakor pa posveča! svoje znanje in moči sat/j i obrti. Ker pri nerednem delu ni imel za popivanje denarja, je šel v zastavljalnico in tam zastavil obleko in blago, ki ga je dobil od svojih strank v izdelavo in popravilo. Da bi potem pravočasno sam rešil zastavljeno blago, seveda ni bilo mogoče. Pomagala mu je iz zagate vedno njegova žena, dokler je mogla in eckler je imela razumevanje za njegove nerodnosti. Naposled pa se je naveličala, posebna še. ker ni imela dovolj denarja niti za preži .ianje sebe in svoje matere. Ko je nedavno krojač Nande zopet iskal denarja v zastavljalnici, kamor je nesel osem oblek v vrednosti okoli 7000 lir, je žena odpovedala in mož je obsedel
Zaradi utaje je prišel na zatožno kk>p. V enem primeru je celo zastavni listek prodal in tudi ta denar zapil. Oškodoval je več strank
preceflbfe znosite, k bolj pa, ker Jo sedaj
teäco dobiti blago. Obsojen je bil na 4 mesece strogega zapora in 1 leto izgube častnih pravic. Državni tožilec, ki je zahteval mnogo višjo kazen, je prijavil priziv.
Prof. Josip Ba&č 70 letnik
Ba<rba Jože, kakor pravijo prijatelji upokojenemu profesorju ljubljanskega učiteljišča g. Josipu B a d i d u, je v Ljubljani dobro znam. Rodil se je v Rešetarjih pri Kastvu nad Reko 27. januarja 1874. Kot učitelj je deloval najprej v rasnih krajih Istre. Postal je pravi narotfni prosvetltelj. Šolske otroke je vzljubil kakor svoje in je obiskoval tud* domove, da spozna njih življenjske razmere. Staršem je bil vedno dober svetovalec in iskren prijatelj. Uspehi njegovega pravilnega ravnanja so bili zelo zadovoljivi, ne samo po vo<seh. temveč tudi v Pazinu, kjer je na učitelj šču deloval do prevrata 1918. Tu je razvil vse svoje /možnosti kot vzgojitelj pa kot šolski in stanovski organizator. Učiteljskemu društvu »Narodna prosvjeta« za" Istro je bil dolga leta. delaven precise dni k. Učteljsko in pedagoško glasilo »Narodna prosvjeta« je utemeljil prof. Bačid leta 1906 ter ga je dolga leta urejeval pa tudi sam napisal mnogo strokovnih člankov. S prijateljem dr. Stojanom Brajšom je izdal knjiigo »Hrvatska škola«, tiskano v Ljubljani 1916. Med istrskim učiteljstvcm je prop agii al na zborovanjih in v glasilu, naj se posveti večja pozornost telovadbi in risanju po naravi ter je v ta namen sam prirejal počitniške tečaje.
Ko je bil imenovan za profesorja na uči-
MALI OGLASI
pror. taka» —J», m da-Slfro L 2s-s J»aJmanJ«
It JS9, n dzt. tn
Janj« naslova ali___ _	_
mit« n ta oglna« j« L T.r-% — Za Cenitve ta dopisovanj» )• piateti m vaako besedo L lv—b aa vee druga oglasa l» —M m bando. aa drft tn pror. takso —M, aa dajanja naslova aa «Uro L	Najmanj» a ta oglasa Ja Ir —•
Službe išče
ŽELJNA DELA 171etrxa, z m;io maturo in trgovskim tečajem, bi èia p-akt:c:rat v pisarno ali trgovino. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod značko »Poštena 1944«.	1909-1
MLADO DEKLE išče službo za dopoldanske ure, najraje v kakšnem lokalu popoldne od 3. do 6. ure. Ponudbe na
Prodam
kuh. opremo
novo, moderno, 8e ne pleskano, prodam. Marjanova pot St. 13- Zg. Šiška.	1833-6
BREZOVE metle držaje za lopate, motike ter o.nela itd. dobite pri GosjxxUrskl zvezi Blei-vreis^va cesta 29. 1834-6
miši, PODGANE in ščurke, zanesljivo pokončate s strupom, ki
ogl. odd. Jutra pod »Tr- • ga dobite v droge lji
govski tečaj«. 19471-1
> ■ ■ f -j ' * -
L'.
PRIDNO OSEBO
KANC,
Židovska ul. 1.
1871-6
kino projektor
z kompletno zvočno na-
stvu, sprejmem. — Ponudbe na oglas, oddeiek »Jutra« pod »Samostojna gospodinj-«. 19031a
POSTREŽNICO pošteno, pridno, za dva-_	krat tedensko, spreimem
teljišču v Ljubljani, je tudi v novem oko- takoj. Naslov v oglasnem
T • _ _ ___ vi	i	. _ . _	; /-wrJ rlail'ii » Tut*«. 1QAQ 1 „
lju posvečal vso skrb m ljubezen uč telj-skemu naraščaju. Z cdkritosrčnim priznanjem in toplo hvaležnostjo se mnogi mlajši učitelji spominjajo svojega vrlega vzgojitelja. še vedno Iaihko čuješ hvalo za dobre nasvete, katere je dajal dobri profesor, bodreč jih, naj v življenju nkoli ne klo-nijo. Plemenitost srca,, bogastvo duha in razsodnost razuma so najboljše orožje zoper vse, kar človeku pride v življenju na pot. Kot dober jezikoslovec in tenkočuten »čakavac« se je prof. Bačič z vso vnemo lotil priročnika, ki naj mladem Slovencem pokaže lepoto in blagozvočje srbohrvaščine. Sestavil je »Udžbenik hrvntskoga 'li srpäkoga jezika« na temelju akcenta (za slovenske srednje šole);
Vzornemu možu, skrbnemu očetu, ugled, nemu profesorju in priljubljenemu družabniku iskreno čestitamo in želimo še (tolgo vrsto let zadovoljnega življenja!
ki je vešča kuhe Tn vseh priV0' ìf ™'VT
nika. ug'Xlno prod:un.
Zanimivosti
*	Smrtonosna smučarska palica. Na novega leta dan se je smučal 8 letni učenec Hans Breitf eller iz Gielsdorf a s takšnim zanosom, da se mu je pri smučanju zlomila smučarska palica, ki se mu je s konico zadrla v trebušno votlino. Nesrečnik je zaradi poškodb izkrvavel in . izdihnil v strašnih bolečinah.
*	Ogenj v muzeju, V brazilskem narodnem muzeju v Rio de Janeiru, ki je nameščen v bivšem cesarskem gradu Boa-vista, je izbruhnil velik požar. Gasilstvu se je posrečilo ogenj omejiti. Poročajo, da so bili posebno težko zadeti antropološki oddelek, knjižnica in arhiv.
*V Braziliji uničujejo kavo! Brazilski list »Journal de Comercic« beleži, da je Brazilija primorana uničiti štiri in pol milijona ton kave, ker je ni mogoče porabiti v usimene, ki bi koristili vojni.
*	Slabi izgledi za novo žitno leto v Ameriki. Kmetijsko ministrstvo Zedinjenih Ir-žav poroča da so izgledi za žitno letino v letu 1944 zaradi velike suše in rane zime zelo slabi. V dobi od 1- septembra do 1. januarja je bilo v Ameriki zelo malo padavin. Tli, so popolnoma izsušena, zlasti v planinskih predelih. Suša je najtežje prizadela zimske posevke, ki se bodo mogli popraviti samo v primeru, če bo za naprej več moče.
*	Vloga Ukrajine v prehrani Nemčije. Vlogo Ukrajine v prehranjevalnem sistemu Nemčije so mnogi precenjevali, piše dr. Jürgen Stock v listu »NS-Landpost«. Nihče sicer noče osporavati pomena za kmetijsko proizvodnjo gotovo važnega ozemlja na Vzhodu, ki je bilo sedaj izpraznjeno, obenem pa se vsak Nemec zaveda, da so bili vsi obroki hrane v Nemčiji vedno preračunani na podiagi proizvodnje na domačih tleh. Zaradi tega ne pomeni izguba Ukrajine nobene izgube za prehrano Nemčije, ki se z ukrajnsko kmetijsko proizvodnjo ni mogla okoriščati tudi za radi oddaljenih železniških zvez.
* Nazadovanje proizvodnje z'ata. Proizvodnja zlata v Ameriki je leta 1943. nazadovala z 62 odstotkov. Tako poročajo ameriški listi, »»»♦♦♦»»•»•♦»♦•••»•»•••»»»♦♦»»♦♦»♦♦»»»♦♦«»■t
Uspeh Zimske pomoč i bo merilo ne lè za naš socialni čutf temveč tudi za našo narodno zavest. Vsak nsaf zato prispeva, kolikor si more utrgati!
oddeiku »Jutra«. 1908-la
SLUŽKINJO za vsa hišna dela sprejme Javomik, Wolfova 12 1912-la MLAJŠE DEKLE iščem za vsa gospodinjska dela. Naslov v vseh posiovainicah »Jutra«.
1915-la
PERICA
išče zaposli.tve. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra» pod »Parica«. 1454-la
GOSP. POMOČNICO iščem za takoj. Nas'-ov v ogl. odd. Jut a. 1921-la
PRIDNO DEKLE za vsa hišna dela, iščem
Vse info-macije dobite v »Servis biro«. Šelenburgova 4.	1885 6 PRIMA lUTA-VRECE
naprodaj. Petronafta. Ciri Metodova 2T« fprej Tyrševa1.
J-338-6-M
drsalke
vseh velikosti. dobite pri »Prometu«, nasproti križe vnlške cerkve. 1904-6
gojzerice in nizke snežke, oboje št. 39. posteljico-stajico
samo » MINERVA«
5-oevnl, odličen aparat, prodam. Oglèd od 13 do 15. ure. Florijanska 30-1.
1940-G
ŽELEZNO BLAGAJNO
stoječo, moderno, podam. Naslgv v ogl. odd Jutra.	1937-6
PISALNI STROJ znamke »Adler«, skoraj popolnoma nov, prodam Naslov v ogl. odd Jutra.	1939-6
OTROŠKI VOZIČEK globok, avtomodel. krem barve, prodam. Triglavska 9. prltllčie. 1923-6 ORDINACIJSKI STOL sa zdravnika. 2 visoki «nari, kauč. šivalni stroj Singer in d »bo ohr.nje-no p-eprogo 3x2 m — Prodam. Ogled od 10. do 12. ure. Beethovnova 4-, u.^adstr., vrata 7.
19S7-6 GaLOSE in snežke rabljene, danxske in mo-ške, več parov, prod m. Cn I-Metodova. 71 prej Dunajska cesta. '1930-S
ŠKORNJE št. 41 P*odam za 800 lir. Na-dov v ogl. odd. Jutra.
1929-6 ELEK. GRAMOFON z ojačevalcem in mikrofonom. prodam. N-6lov V og]. odd Jura. 1934 6 GRAMOFONSKE PLOŠČE rabljene, prodaja od 10 ijr dalje tvrdka Everest Preše-nova 44, J-346 6 M
a.merikan. glavo popolnoma novo. z zu-manvm, in not-anjimi čeljusti, predam. Everest. Prešernova 44.
ŽEPNO URO 1935 6 prodam za 650
w.Nailov v o«1 odd. JUt-a.	1918-6
šivalni STROJ
pogrezljiv, popolnoma nov è,va naprej in na-,novo ,zredno lepo
Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.	1907-6
1 KUHINJSKA OPRAVA rabljena, naprodaj. — Na ogled vsak dan od 12'/: do IV2 in v nedeljo do poldan. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 1910-6 ŠKORNJE
v ______. .___ _ skoraj nove, št. 43—44,
P-oda čevljarstvo Kimo. vec, Kopitarjeva ut. 1.
za dojenčka ter zložljiv j "»j wr novo izredno lepe stolček - mizico, prodam. | kuhinjsko opravo ugod ----- _ - —no prodam. Naslov v
Jutri- 1920-6 KOLO OGRODJE
du za v Trst proti dobri plači. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Govori nekaj nexščine«. 1958-la
KUHARICO izurjeno, ki je sli&ila že v boljših hišah ter opravlja tudi druga hišna dela. sprejmem takoj. — Hrana in plača dobra. Naslov v ogl. odd. Jutra.	1942-1a ZANESLJIVO OSEBO ki je vajena otrok in ima liubezen do otrok, sprejmem k 2 malima otokoma. Plača in hrana dobri. Naslov v ogl odd. Jutra. 1941-la
1914-6 PRODAM PRAŠIČA
vzamem na račun manjšega Na Klančku 1 — Moste.	19136
PIANINO znamke »Stingel«, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	1913-6
ČRNO AKTOVKO usnjeno safim, 1 due. damskih barvastih robcev, predvojno blago — jedilni p-lbor. lje prost, za 6 oeeb, prodam Ni slov v ogU odd. J-'t?i.
19456
iDDmoDnDnnanDanDcr?nnocox3ax
STENOTIPISTKO,
mlajšo moč, veščo nemškega in po možnosti italijanskega jezika — IŠČEMO za uradno mesto v Trstu. — Predstaviti se v ponedeljek, dne 31. januarja 1944 od 14. do 15. ure popoldne v hotelu Miklič, soba štev. 230.
KINO MATICA	IVielon 22-41
Toliko zaželjeni in do sedaj še ne videni film najvišje umetniške vrednosti
TAKRAT...
Najnovejši film Žarah Leandrove! — Severnonemško mesto, klinika v Švici, kabaret v Lisaboni ln pristaniško mesto v Južni Ameriki so postaje pustolovskega življenje neke žene Ostali soigralci: Hans Stüvre, Rossano
Brazzi, Juta v. Alpen i. t. d. Predstave ob delavnikih ob 15. in 17.30
KINO SLOGA	Tel. 27-30
Odlična kmetska burka, polna preprostih in duhovitih domislic, sijajnih komičnih prizorov in zapletljajev
Bolha v ušesu
Emil Hess, Lotte Rausch, Sabine Peters i. t. d. Predstave ob 15. in 17. uri.
brez pnevmatke. prodam
'Ii — 1510
proda več rabljeneg;, 0-hlstva v izvrstnjrn s'ta-nju. Naslov v ogl. odd. jutra.	1910«
elektromotor
4.75 Ks. nov in o<rr?die f3 cirkulorko ter eiektri-
»Mimot«. nprodij. Naslov v ogl. odd. J„t£.
1922-6 OAMSKT IN MOŠKI PICIKEL
najfinejše znamke, 2 motorni kolesi, še v novm stanju, radi sel tve zelo norem p-odam. Naslov v ogi^ odd. Jut-a 1953-s
2 tric kla manjši in ve'ji ter motorni tr-cikel za ro 11-ao-t 800 k?. radi Ii-kvidacije t"rdke zelo poceni pr da. Nas'ov v Og^ <VM. Jutra. 1954-6
PRODAM: Stružnico 'D-ehbank) z amerilcan a r j ema ;n planštibo. 1 m dolg komplet. 7. elPktr. moto-len cena 25.000. — Veliki sto-j--. vrtalni stroj za v-t 'H do 20 mm. csna 12.000. — 1 prešo (s kom Mn no ftvnco), cpna 50"0 2 e'ektr. ro^m vrt Ina stroja. Tvrpolnrma nova cena 1500 — 1 kom pre-sor do 8 ati.. komplet, z elektr. motorjem, cena 12.000. — 1 benenski moto-. 5 K^. ooponoma nov. oena 12.000. Ponudbe na ogl. odd. Jut-a pod »Izredna prilika*
1955-6 SEMENSKI CR AH
pr^diim. Nislorv' v o^l. odd. JiiK-ra.	»957-6
MOTOR »A. J. S« 500 cm. gene a'no -epa-riran, sedaj r: zmont:ran, zelo ugodno p od'in — Ponudbe na o»l. odd.'jutra pod »Begunec -nbm denar«.	1959-6
ŠIVALNI STROJ po?rezlJiv. dobro ohranjen. prodam. Resl'eva 30. nod-ritlifle. 1951-6 LEICO
OTROŠKI VOZIČEK
športni ali globok, kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Sportali«.	1935-7
KUPIM TEHTNICO TTiamko »Titan« ali kake d uge dobre znamke. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 1916-7
OTROŠKI VOZIČEK globok dobro ohranien, ped vojne izdelave, kupim. Ponudbe na ogi odd. Jutra pod »Voziček 26144«.	1944-7
ŽELEZNO BLAGAJNO Stoiečo. ognja varno, ku pim. Naslov v ogi. "odd. Jutra.	19367
PISALNI STROJ dobro ohranjen, kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra.	1938 7
ELEKTROMOTOR 3—5 Ks. kupim. Ponudbe z navedbo znamke, Jakoeti in oene na ogl. odd. Jutra pod »Prerrs-nova«.	1923-7
2 SREBRNI LISICI lepi, novi^ kupim. Na* slov v ogl, odd. Jutra.
1940-7 OTROŠKI VOZIČEK športni dob-o ohranjen, po možnosti predvojni, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Voziček kupim.«	1925-7
NALIVNA PERESA boljša, dobro ohrn ena, kupuje po naivišji dnevni ceni tvrdki Everest, Prešernova 44.
J-343 7-M
KNJIGE
v raznih Jezikih, znanstvene, novejšega časa in tudi oele knjižnice, kupuje stalno knjigarna Klemmayr & Bamberg, Miklošičeva 16. 1933-7
V najem
suho. veliko, pripravno za vsako trgovino ali obrt. v središču LJubljane takoj ugodno oddam. Naslov v ogl. odri. Jutra.	1926-17
PARCELE ZA VILE
v nepos-edni bližini gl. kolodvora, ter parcele za večnadstropne vogalne hiše ob Dunajski cesti m obširno posestvo ie-žeče v več-jecn trgu No-tanjske. primemo za
gostilničarja, mes.rrja _
prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jut a pod »Do bra naložitev«. 1942-20
VEČJO HIŠO stanovanjsko v Ljubljani. s soležečimi skladi-dišči in večjim prostorom za ob-t ali industrijo, v skupni izmeri 1450 kv.' m — p-odam neposrednemu kuixru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bodočnost«.	1960 20
Stanovanj
a
prodim. Ro?rna C r 5t.. jfi.
dolina.
lOF/V«!
SOBO
ln kuhinjo, išče 3 članska, mirna drržina kier koli in kakčno koli za takoj ali s 1. marcem. Plačam do 200 lir. Naslov v ojl. odd. J-n-ra.
1948-21
SONČNO, MIRNO,
lepo opremlieno sobo oddam takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
1699 23
SOBO
s štedilnikom in op-em-ljeno, iščejo 3 mirne ote-be za 1. februar. Na raje za Bežigradom ali v Šiški. Ponudbe na oglrsni oddelek »Jutra« pod šifro »Živila«. 1906-23a
PRAZNO SOBO v bližini sv. Jakoba ali Prul, iščem. Pl-čam tudi v mturalijah. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Sobica«.	1913-23a
Telefon 22-21
KINO IJNION
Kako se je premeteno kmetsko dekle odkrižalo neljubega ženina, ki je hrepenel le po njeni bogati doti
Kuhlhlesefovi hčerki
Sijajna kmetska burka duhovitih potegavščin —• Eli Finkenzeller, Oskar Sima, Erika Thellniann, Josef Eichhelm, Paul Richter i. t. d. Predstave ob delavnikih: ob 15 30 ln 17.30 uri.
OTROŠKI VOZIČEK.
globok, in rablicn šivalni stroj kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Glo-boV vn7|'čefc«	1630-7
DELNICE Trboveljske in papirnice Vevče — kupimo večje množine. Rudolf Zore — Ljubljana Gledal.šk- u». 12	1841-7
PISALNE STROJE in radio aparate. kupu le in plača po najvišji dnevni ceni tv-dki Everest, Prešernova 44.
J-311-7-M MANJŠI AVTOMOBIL po'tovorni, takoi kuoim ali pa rabljen osebni Aifel Ford, šk. di, Op-:l ali slično. Močnik. Kob larjeva 7	1S91-7
STEKLENICE razne vrste, kupujemo. Dobro plačamo! Na Vašo željo Jih prevzemamo na domu. B Guštin, Vodnikov trg št. 2 J 318-M

SREBRNINO
kovance, žlice, verižice, p stane, zapestnice namizno orodje, vaze ter druge dragocenosti, kupimo 00 najvišjih cen h. Takojšnja gotovina. Rudolf Zoe Ljubljana — Gledaliika ul. 12
1424 37 BANČNE, DENARNE, blagovne posle, srebrni denar in razne d agoce-nosti. vnovčim po najvišji ceni. — Izposlujem nakup in prodajo nepremičnin, hiše. paroele, posestva, tudi izven bloka. — Alojzij Planinšek. LJubljana .Dvorakova (sedaj Knafljeva) ulica 3'I.
1006 37 VAŠE ROKAVICE m usnjene čevlje, vse usnjene izdelke, barvamo in semiš čevlje, čistimo po najnižji «eni. D2emal Hairub. Mrstni t'g 11.	J-340-M-37
Poiort ZNANSTVENIK
psiholog — Stodef — se
nahaja v Ljubljani. Tr-stenjakova ulica št l/I, levo — poleg kavarne j Maj,cen. Iz pisave vam pove značaj in prihod-njost Razloži vam astrološka in hiromantska vprašanja. — Pišite mu, ali pa se osebno Javite dnevno od 14. do 17. ure; ob nedeljah tudi od 10. do 12. ura
\1.—336-37 USNJEN ETUI 8 ključi, moško uro, damsko zlato verižico s črk ma L. H., ter prstan z behm kamnom, sem izgubila v torek zfutraj od remize do trc»mo6tovja. — Svarim pred nakupom. Poštenega najditelja prosim., da proti nagradi vrne v oglasnem oddelku »Jutra«.	1911-37
MANJŠO VSOTO denaria, dve osebni izkaznici. na ime Vera in K. čepon. obrtni list in propustni 00, «em izgubila. Najditelja provm. na) dokumente vrne v upravi Jutra, denar pa obdrži kot nagrado.
1924 37
reéeta In rete, prodala
Gospodarska sveža, Blei. weisova 29	1832-37
SIVO ROKAVICO
semiš, sem izgubil. Najditelj naj Jo odda proti nagradi na naslov : Ha-bijan Cigaletova 1.
1917-37
BRIZG ALNE
za protiletasko zaščito, dobite pn Ileršič, Rimska 13	1950 37
pomije
in kuhinjske odpadke, oddaja v zakup Slov. domobranstvo. In te esenti naj se zg-Jase s svojimi pismenimi ponudbami v uradu Beethovnova ul. št. 10, pritličje, levo.
1919 37
Prevodi, prošnje, prepisi, razmnoževanja. informacije »SERVIS BIRO«,
Selenbureova oL 4 tel. št. 2109
V neizmerni žalosti sporočamo, da nam je umrl naš ljubljeni in nenadomestljivi soprog, dobri oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod
Roth Matlfa
strojevodja v pokoju
Pogreb dragega pokojnika bo v petek 28. t. m. ob 4. uri popoldne z žal — kapelice sv. Krištofa — k Sv. Križu.
Ljubljana, Maribor, Wien, dne 26. januarja 1944.
Globoko žalujoči: Marija, žena, ing. Matija, sin; Marija, sinaha Fritz, Leo, vnuka in ostalo sorodstvo

Umrl nam je naš ljubljeni brat, stric, svak in bratranec, gospod
Franc Vagafa
poštni uradnik v pokoju
Pogreb dragega pokojnika bo v petek 28. t. m. ob y24. uri popoldne z 2al — kapele sv. Andreja — k Sv. Križu.
Ljubljana, Ptuj, 26. I. 1944.
Žalujoče rodbine: VAGAJA, ZUPANC, VERBAJS

Preselila se je v boljše življenje naša ljubljena mama, bakica, sestra, teta in tašča, gospa
vdova po višjem geometra
Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek 28. t m. ob 3. uri popoldne z žal — kapele sv. Nikolaja — k Sv. Križu.
Ljubljana, 26. januarja 1944.
ŽALUJOČI OTROCI ln ostalo sorodstvo.
m
Barry Hoff:	15
ZLATA PIJANOST
Kriminalni roman
Da je bilo drugače, ju Barreto gotovo ne bi bil sprejel. S temi listinami je maralo biti nekaj narobe. Ali pa sta si bila nemara šele tu razvila v zločinca?
Njiju oče je bil oskrbnik na veliki kavni plantaži. Fanta sta bila zgodaj prišla v mesto, kjer so ju — in to v Riu — vzgajali pri nekem stricu. Po dokončani trgovski šoli sta bila v službi, Tomaž kot knjigovodja v veliki trgovini, Bonifacio pa kot skladiščnik pri neki spedicijski tvrdki. Kakor sta navajala v svojem življenjepisu, se jima ta posel ni kdo ve kako obnašal. Tudi jima ni bilo všeč, da sta morala dan za dnem sedeti v veliki zidani hiši in se kisa-ti. Pisala sta, da sta se čutila poklicana za večja dejanja. V mestu so bile začrtane njuni podjetnosti pretesne meje. Bila sta velika in krepka; gnalo ju je, da bi se t.u-<fi telesno ude jstvovala. Vrhu tega je bil oče zaradi hude nezgode mahoma postal nezmožen za delo, tako da se je skrb za rodbino — doma je čakalo še sedem nepreskrbljenih bratov in sestra — prevali, la na njuna ramena.
Podatki prejšnjih delodajalcev in policijskih oblastev so bili ugodni, toda nanaša-
li sose zgolj na mlada človeka, o vsem ostalem, kar je zanimalo komisarja, pa niso poročali ničesar.
Barreto jima je bil najbrže iz napačnega usmiljenja dovolil priti v Serro Ouro.
Kakor je vedel Braun od prič, sta bila brata le prvi čas pokazala nekaj vneme pri kopanju. Kàsneje sta posedala v Odo-waldovi krčmi, se tamkaj ustila in naložila vsak večer več pijače, nego sta je mogla sipeljatd. Le kadar je bilo njuno zlato potrošeno, tako da jima je zmanjkalo sredstvo za zapitek, sta spet za nekaj dni vzela orodje v rc<ko. Zadnji čas sta se bila tudi sporekla z vsemi drugimi iskalci. Pokazala sta se bila precej drugačna, nego bi bil človek pričakoval.
To je bilo pivo vprašanje.
Drugemu je bilo ime: Men das. Tudi o tem človeku je komisar previdno izpraše-val razne priče. Tisti večer, ko se je dogodil umor, Benita Mendasa ni bilo v lokalu. Kje je neki tičal?
To je bilo treba najprej razbistriti.
Braun se je hotel ogniti neposrednega zaslišanja. Zdelo se mu je bolje, če mož za zdaj ne opazi, da ga Ima kdo na sumu. Seveda je bila s tem komisarjeva naloga nekoliko otežena.
Edini izmed ljudi, ki je mogel Braun odkrito govoriti z njim, je bil Torney. Do tega poštenjaka, bivšega vodnika karav? n, je imefl komisar že od prvega trenutk? po-
sebno zaupanje. Torney je poznal tukajšnje razmere kakor nihče drug. Braun mu je bil že zdaj dolžnik za nekateri koristen migljaj.
Nagnjenje, ki ga je čutil komisar do tega moža, je b'lo vzajemno. Torney se je ponudil, da bo tudi za naprej v vsakem pogledu podp ral Brauna z besedo in delanjem. Ta podpora je omogočrla komisarju, da se o vsem mnogo hitreje pouči, nego bi se mogel, če bi bil navezan samo nase.
Torney je imel mnogo lastnosti, ki so potrebne za dobrega kriminalista. Njegov pogled je bil zmerom uprt v b'stvo stvari. Vendar ni zanemarjal niti docela postranskih okoliščin, čeprav jim je prisojal zmerom le toliko pomena, kolikor so ga zaslužile. Mimo tega je bil izvrsten opazovalec in je znal z malo besedami tako ostro očr-tati b;'£>tvo in značaj vsakega človeka, da si ga kar videl pred seboj. Med tem ko je govoril z bližnjimi zaupn ki odkrito in brez ovinkov, je bil drugače zelo molčečen in redkih besedi.
Braun ga je bil pravkar vprašal, kaj misli o Mendasu Po Tomeyevem obrazu je šinilo kakor bliskavica. »Aha, na sumu ga imate?«
»Da,« je Braun odkrito priznal. Obširno je razložil, kako se mu je porodil ta sum.
Torney ga je napeto poslušal. Nato je nekaj časa molčal. »Mož mi ni bil nikoli
kdo ve kako všeč,« je rekel nazadr.je, »čeprav mu ne bi vedel kaj očtati. Da spada med tihe častilce zale Marije Qdowaldove, sem bil kakopak tudi opazil. Da jo je zasnubil. mi je bilo neznano. Razumem da ste se glede na to okoliščino zamisl li.«
»Torej ne zanikavate, da utegne biti moj sum upravičen?«
»Nikakor ne. Ta človek je edini, ki se ne upam jamčiti zanj. In to, da ste ga izmed vse množice takoj vzeli na muho. gospod kcflnisar, je zamè dokaz vaših posebnih zmožnosti.«
> Dovolite mi vmesno vprašanje,« je rè-kel Braun, ne da hi se zmenil za nohvalo, »ali je res. da je b:la Mari-a Odowaldova do svojih drugih častilcev zelo nedostopna — takšno se mi je namreč slikala, ko sem jo zasliševal?«
Torney se je bledo nasmehnil. »Po mojem mnenju je dokaj spogledljiva,« je odgovoril. »Prav rada je videla, da so jI udvarjali, in kadar se je kdo šalil z njo-ga ni baš odbijala. Ce je bil senhor Emilio blizu, jo je bila seveda sama utelešena čednost.«
»Hvala vam. Ta podatek jè zame še toliko bolj dragocen, ker se lahko zanesem na vašo sodbo.«
»Ali ste si Mendasa Se izposodili?« je Torney pobaraL
»Ne,« je odvrnil Braun, »za zdaj se mu niti ne sanja, da ga imam na sumu. Rad bi ga nekaj časa povsem nezavzetno opazoval.. Seveda je to v tukajšnjih razmerah precej težko.«
? Da, prav imate. Vas pozna — tovariša, ki bi mu lahko zaupali to nalogo, pa nimate. A konec koncev sem tudi jaz se tu.«
Braun je vzradoščeno posluhniL »Res bi se hoteli lotiti tega posla?«
»Da. kolikor je v mojih skromnih močeh. Najprej mu bcm skušal, ne da bi kaj zaslutil, pretipati obisti, kje je bil tisti usodni večer. Razen tega bi bilo morda dobro napraviti pri njem hišno preiskavo.«
»Reciva rajši kolibno preiskavo!« se je Braun nasmehnil. »Kakor slišim, ima svojo kočo spodaj ob reki.«
»Da, vidite, to je misel. Pripravil vam bom pot. On mora biti seveda tu v mestu, ko boste brskali po njegovem bivališču. To oskrbi m. In potem pojdeva skupaj na delo.«
»Kdaj bi to utegnilo biti?«
»Ko se stemni. Vedeti moram samo, kje naj vas iščem.«
»Ako ne bom tu, me najdete pri Lobatu.«
»Pri bankirju?«
»Da. pri njem.«
»Prav, gospod komisar. Ce pojde stvar po sreči, se za časa zglasim.«
Schriftleiter - Urejuje: Davorin Ravljen. —
Für das Konsortium »Jutro« als Verlag - Za konzorcij »Jutra« kot Izda jatelja: Stanko Virant. — Für »Narodna tiskarna A. G « aJs DraeluteU« - Z« ,NaM1iM	„ „ ^ b#lt
tbkarnarja: Fran Jeran. — Für den Inseratenteil verantwortlich - Za lnseratm oddelek odgovarja: LJubonür Voltìè	^ ^ *Warod™» tìskarn0 d- kot