C. C. Postale. - Esce ogni mercoledt e sabato. - 20 gtnnaio 1926. Posamezna stevükm 25 stotink. Izhala: vsako sredo popoldne in soboto zjutrai. Stune zü celo leto 15 L. « pol leta " L. « četrt leta 4 I. 2a tnozemstvo celo leto lir 40. iVi nMročlla brez do ¦toslane naročnine se ne moremo oztrati. Qdgovorni urednik: Polde Kemperle. Št. 5 V Gcrfu, v\ sredo 20. Januar ja 1926. utoix. Netrankirana pisma se ne sprejemajo. Oglast se računajo po dogo- voru in se plačajo v n»- prc). List izdaja kon- sorcil 'GORIŠKE STRA2E* Tisk Zadruzne tiskanw v Gor id. Riva Piazza ta St. 18. Uprava in uredništvv ulica Mmmeli štev. 5, — (prej Scuole). — Pr^olcre^t. Med vprašanji, od katerih v ve: liki meri odvisi naš narodni obsta: nek in nasa bodočnost, je brez: dvomno vprašanje, kako bo vesen problem narodnih manjšin! Zato je samoposebi umevno, da točno in skrbno zasledujemo razvoj in raz: plet tega važnega gibanja v širokem svetu. O tcm ni nobenega dvoma: vpra: sanje narodnih manjšin tvovi gib at nje, ki se naglo sin', ki zajemlje ved: no obsežnejše kroge, ki postaja od dne do dne vedno bolj pereča in kočljiva točku mednarodne politic ke. Je tudi povsem naravno! Ka: kor smo ze povočali štejejo evrop: ske narodne manjšine 30 milijonov duS. Trideset milijonov ljudi je, ki morajo ziveti, odtrgani od svoje matice, v državi, v kateri vedri in oblači drugorodec. Umevno, da se taka ogromna sila kakor jo pred: stavlja množica tridesetih milijonov ne da meni nič tebi nič potisniti ob steno, da se ne more njenega krika preslišati. Samo če bi se vseh teh trideset milijonov ljudi ne zavedalo mod, ki počiva v njih, bi večinskim narodom, narodom, ki žive v lastnih narodnih driavah, ne bilo treba je: mati v pretres in poštev manjšin: skega vprašanja. Toda, hvala Bogu, temu ni tako. Narodne manjšine so si v svesti, da predstavljajo eno silo, s katero je treba računati, one vedo, da je svetovni mir v veliki mgri od: visen od njih, oziroma od rešitve njihovega vprašanja. Zato pa tudi ne drže rok križem, temveč se ŽU vahno gibljejo in krepijo svojo udarno moč. Ko se je polegel trušč in hrup sve? tovne vojne in je bil v Versailles^ narekovun svetovni mir, je bil po: ložaj malih narodov in narodnih rnanjšin do skrajnosti pomilovanja vreden. Velikim narodom : zmago: valcem je pri njihovih sklepih do: ločala smer misel, kako ojačiti svojo lastno moč in kako napraviti nas: protnika za vedno nesposobnega za odpor. Za vse kar je prišlo med ko: lesje tch dveh ostrih nasprotstev, se niso brigali. Ce so tudi rezali živa narodna telesa, jim ni bilo nič mar. Tako je prišlo, da je svetovna vojt na, ki se je zaključila v svetlem zna: menju samoodločbe narodov, naro: de bolj raztrgala in razmetala kakor so bili prej. Ustvarila je ogromno množico tridesetih milijonov ljudi, ki so bili proti lastni volji vključeni v meje drugorodne držuve. Vseh teh trideset milijonov je občuiilo odlo: čitev kot udurec in njihova srea je objet val nezadovoljstva. Toda kmalu je začelo v njih vstajati spo: znanje. Uvideli so, da je politika zanikanja in odpora neplodna ier da more edino sporazumno in ust: varjajoče delo roditi sadove. Pri skoro vseh narodnih manjšinah je zato nastopil preokret. Otresli so se misli na nasilne prekucije, priznali so driavo, v katero so prišli ter so z zahtevo po enakih pravicah spre: jeli tudi vse dolžnosti, katere jim nali-ga. Sklenili so, da se bodo samo v okvirju lastne države zakonitim in ustavnim potom borili za vse ono, kar jim pritiče kot enakopravnim državljanom. Da bi pa ta boj čimprej bil zmas govit, so se narodne manjšine vseh driav začele med seboi nosvetovati o smernicah, ki naj vodijo do cilja ier so tudi izoblikovali temelje, na katerih mora sloneti zdrava manj: šinska politika. Svojo preizkušnjo je prestal preokret na znani med: narodni konjerenci narodnih manj: šin meseca oktobra v Zenevi v Švici, kjer sta bila tudi naša dva poslanca. Korak jugoslovanske nemške manj: sine, o katerem govorimo na drin gem mestu, priča, da se ie prehaja od besed k dejanjem. Mi ta odločni in pomembni nastop iskreno poz: dravljamo in samo zelimo, da bi do: segel popolen uspeh. Polagoma bo: do morali tudi večinski narodi uvi: deti zgrešenost svoje potujčevalne in asimikicijske politike, ki nujno vodi do novih zmešnjav in krvavih bojev. Napraviti bodo morali pre: okret, ki bo dopustil, da bomo tudi mi v Julijski Krajini lahko prosteje zaživeli. Kaj se godi po svetu? Obrnimo zdaj za trenutek oči od velikih političnih dogodkov med narodi in državami in pomudimo se spet za trenutek pri nas samih. V oktobru so prihiteli v 2enevo zastopniki narodnih manišin od vseh delov Evrope. 30 milijonov Evropejcev je govorilo po svojih odposlancih o svojem bridkem živ* ljenju. V Ženevi, v zgodovinskem niestu ob bregovih smaragdnega Lemana, kjer se leto za letom sha* jajo državniki in vstvarjajo mir, so zastopniki narodnih manišin šli še globlje. Ne mrtve pogodbe, skovane s po* litično spretnostjo in včasih celo z zahrbtnostjo, ne te ne bodo razlile miru nad človeštvo. Mir ic treba vstvariti v sreih. Tukaj ne sme več biti hrepenenja po svobodnem u* dejstvovanju. Narodnim manjši* nam je treba dati pravico in poster nje. Pravico, da se smeio razmah* niti, kamor jih žene naravna in bo* žja postava. Poštenje, da niso pri državni skledi lc za ostanke. V po* sebnem letaku, ki ga je izdal po sklepu ženevskih zborovani naš po* slanec Besednjak, je zapisal: »Na* rodne manjšine v Žcnevi so hotele dokazati, da jih preveva duh miru in pravičnosti in da so pripravlje* ne k poštenemu sodelovanju z ve* činskimi narodi.« Važna resolucija. Nekateri so pred zborovanjem narodnih manjšin v 2enevi dejali, da bodo prišli skup lc nergači in nezadovoljneži. Od celega zboro* vanja da ne bo drugega uspeha kot šc večja nezadovoljnost in nesprav* ljivost med narodi. Toda pokazalo se je drugače. Tudi listi, ki so na* stopali proti zborovanju so prizna* li, da je imelo zborovanie narod* nih manjšin izreden pomen. Zboro* valci so praktično pokazali, kako naj se spravi s sveta večna pravda zastran manjšinskega vprašanja. Žc v prvi resoluciji so sprejeli, naj bo vsaka država, v kateri se naha* jajo skupine druge narodnosti, ob* vezana, da zajamči tern narodnim enotam prostost kulturnega in go* spodarskega razvoja in njihovim članom neomejen užitek vseh dr* žavljanskih pravic. Priznavanje in oživotvorjenje teh načel sta bistve* na pogoja sporazuma med narodi in že vsled tega jamstvo za evrop* ski mir. To je vsebina te važne re* solucijc, ki kaže državam pot do re* šitve perečega vprašanja. Vzemite s police eno zadnjih šte* vilk »Goriške Straže« in tarn boste j brali, kako je majhna država ob .. Baltu Estonska praktično pokazala, j da se da ta resolucija popolnoma izvesti. S kulturno avtonomijo je zginilo z dnevnega reda manjšinsko vprašanje na Estonskem. V skupni vzajemnosti zidajo na temeljih mlade drzave Estoni, Nemci. Judje, Poljaki in Rusi. Do danes pa si, žal, še nobena drugih držav ni vzela tega vzglcda k sreu. Zato opažamo še danes vrenje in nezadovoljstvo v Evropi. Narodne manišine mo* rajo zato svoje delo nadaljevati in ne prenehati sredi klanca, valiti ska* lo na vrh. Nemško pismo iz Maribora. Predlogi in resolucije z ženevske konference so še živo v zavesti vseh manjšinskih voditeljev. Toda kako vdahniti resolucijam življe* nja? Kako večinske narode nekako prisiliti, da se ozirajo na klic in že* lje 30 miliionov ljudi? Ta teden je dobil poslanec dr. Besednjak pismo Nemcev iz Jugo* slavije. Podpisani so zastopniki nemške narodne maajšine in pred* stavniki »Nemškega političnega in gospodarskega društva« v Sloveniji. V pismu poročajo, da so poslali 8. januui'ja t. 1. posebno spoaienico na koroško deželno vlado. Spomenica se tiee slovenske narodne manjvšine na Koroškem. V pismu pravijo nemški zastopniki: »S to spomeni* co se ravnamo po ženevskih resolu* cijah. To, mislimo, je praktična pot, da pridemo do visoke ideje vzajcmnostne politike vseh evrop* skih narodnih manišin. S tern se ravnamo tudi po Vaših dragocenih navodilih, ki ste jih dali v Zenevi.« Kaj zahtevajo Nemci v Jugosla* viji v svoji spomenici? Spomenica, ki je naslovljena na deželno vlado v Celovcu pozdravlja najprcj sklep, da bo posebna pritožna komisija šla med koroške Slovence in poslu* šala njih pritožbe glede zatiranja šolstva in narodnih pravic. In za* hteva: Dajte slovenski narodni manjšini na Koroškem v smislu ženevskih resolucij neomejeno možnost narodnostnoskulturne sas mouprave; dovolite ji popolno sol* sko in kulturno samoupravo.« Ta samouprava, zahtevaio jugo* slovanski Nemci za koroške Slo* vence, naj bo postavnim potom zajamčena. Krivica kliče krivico. Koroška deželna vlada bo brez dvoma vpoštevala ta ^las svojih so* narodnjakov in drugače začela po* stopati s koroškimi Slovenci. Saj ve, da velja tudi v politiki precej^ krat načclo: šilo za ognjilo. Če bo* do koroški Slovenci vživali v svo* jih političnih mejah svobodo, bodo tudi Nemci v Jugoslavia deležni vcčjih svoboščin. Če pa se bodo Nemci spet spozabili in začeli udri« hati po slovenskih hrbtih, ne bo nobenemu Slovencu tostran nem* ških mej kri ostala hladna in trpeli bodo za krivdo svojih bratov Nem* ci na Štajerskem in Vojvodini. Po- vojne pohtične meje so same dale v rokc državam nekake talce v na* rodnih manjšina. Zato morajo skr* beti s pametno politiko večinski narodi, da ne bodo niihovi narodni drobci v drugi državi tepeni. To je praktičen primer, čemu je potreb* na kulturna avtonomija narodnih manjšin. Potem ne bo več mogel reči Ncmec: »Saj trpijo tudi Nemci pod Slovenci.« In ti se ne bodo vee smeli izgovarjati in opravičevati svoje trdote napram Nemcem, češ, saj trpe koroški Slovenci. Prvi razlog, zakaj je potrebna vsem narodnim enotam svoboda kulturnega udejstvovanja, ie pa pi* san kot smo že dejali v večnih in neminljivih postavah. Mi pozdravljamo z veselim sr* cem in z zadoščeniem zahtevo Nemcev samih, naj so daio nasini iifatoiii ¦¦,' LU/-HCÜ1 Ku-iutaiiü piaviec1 in svobode. Dvojna morala. Če pretresamo takole usodo maj* hnih narodnih drobcev, se kaj ra* do zgodi, da merimo z dvoino me* ro. Krivico, ki nam jo prizadenejo drugi merimo z zvrhanim merni* kom; komaj z naprstnikom pa, če prizadenemo mi krivico drugim. To je tudi en izrodek tistega napačne* ga nacionalizma. Krivica ie krivica; huda, če jo prenaša posameznik; težja, če so jo zvalili na cele naro* de. Pa je vseeno ali vzdihuje pod njo Italijan ali Nemec, Slovencc ali Madžar. Na tak način moramo doumevati omejevanja političnih in kulturnih svoboščin, če nočemo biti krivi dvojne morale. Zato smo mi, če držimo na krščanska načcla in zdra* vo politično preudarnost, proti vsem krivicam, ki bi se morda go= dile Nemcem ali celo Italiianom v Jugoslaviji. Ko bo tako naziranje presinilo kri in mozeg vseh, ne bo niti resolucij več treba. Prapori ene in samo en'' ~ '} spet vzplapolajo povsod in zmeraj! DNEVNE VESTI. Visoko prizna nje »Goriški Mohorjevi družbi«. Predsednik Mohorjeve družbe je prejel ob priliki razpošiljanja Ie: tosnjih Mohorjevih knjig toAe po: hvalno priznanje: Knezoškof dr. Andrej Karlin v Mariboru: No, to pa mo ram red: izvrstno ste se od: rezali pri Mohorjevi družbi. Iskreno častitam! Zlasti Koledar je tako pri: kupno urejen, da sem se kar čudil. Bog daj srečo še nadalje! V prilogi Vam pošiljam dosmrtnino 125 lir.« Krški škof dr. Josip Srebrnič, naš rojak, piše: »Bog blagoslavljaj vas v službi svete Cerkve in goriške nadškofije! Istotako želim »Goriški Mohorjevi družbi« obilje blagoslo: va bozjega pri vsem njenem delu, da bo znala modro, uspešno, korist* no in sveio delovati za cast božjo, za versko kulturno dobrobit sloven: skega naroda, ter za svoj lastni kret pak razvoj! Danes sem knjige »G. Moh. družbe« prejel, stiri knjige. Strmel sem ,koliko se tukaj nudi! Jaz sem prepričan, da vas knjige mnogo vet stanejo, osobito koledar, nego znasa članarina. Saj nudite mnogo vec, nego Mohorjeva družba v Prevaljah in vendar je čkmarina tukaj celo dvakrat večja kot vaša... Bog Vas blagoslavljaj!' Naš podlistek. Da zadovoljimo željam naših zve: stih naročnikov, smo se odločili, da začnemo z današnjo številko priobn čcvati krasno povest iz slavne češke Stran 2. »GORISKA STRA2A« prošlosti. Pisatelj Vaclav Beneš ? Trebizsky je priznun češki pisatelj, ki ga zhisti priprosto ljudstvo kaj rado prebiru, ker seže v svojih po; vestih o delu slavnih prednikov tako do srca. Povcsf je poslovenil vse* učiliški docent v Ljubljani dr. Bras due. Bere se zelo gladko. Stari vnm na slovitem gradu Karl- stajnu, znanem iz dobe češke neod* visnosti in svobode, pripoveduje. Tužno pričenja: »Vse je pri kraju? — vsega je konec.« V tridesetletni vojni je tujec fived poplavil češko zemljo, v čeških lesovih so odjek? nile švedske pistole in Čeh je gledal svoj poraz. Povest bo z animal a vsa; kogar, ki ljubi zgodovinsko čtivo, ki prnvi o bojih in frudih starih oče* tov. Ze sum novi podlisiek je vreden naročnine. Zato poka/Jte ga znan* cem, da list še ob pravem času na; roče. 50sletnica »Edinosti«. V ncdeljo je izšla ob priliki 50? letnice izhajanja slavnostna števil? ka »Edinosti«. Na precci stfanch je popisan postanek lista, ki ga je pr? vi zasnoval Anton Trobec, cerkov? nik in rodoljub pri sv. Ivanu s po? močjo idealnega kaplana Križma? na. Slavnostna številka prinaša tu= di več slik umrlih in živih prvakov politicncga društva »Edinosti«. Iz? šla bo še posebna izdaia slavnost? ne številke na lepem papirju. Porocilo iz poslanske zbornice. Zadnjo soboto 16. t. m. je imela poslanska zbornica zopet sejo. Na dnevnem redu je bila tudi proslava spomina kraljice?matcre. Zato so se seje vdeležili tudi poslanei Ljud? ske stranke, ki so se tokrat prvie vrnili v zbornico po odhodu na ta? ko zvani Aventin. Po poeastitvi spomina pokojne kraljice so hoteli seje odnesti za nekaj dni. Tu pa je vstal Mussolini in predlagal, naj se vrši prihodnja seja že drugi dan, ker je treba razčistiti »moralno vpra? šanjc«. Mislil je na očitek, da je via* da moralno sokriva pri Matteottije? vem umoru, kar se ji je svoječasno predbacivalo. Fašistovski poslanei so se takoj jeli ozirati proti navzo? eim popolarskim poslancem, ki so jo urnih krae brisali iz zbornice. Toda še prepoeasi. Pri vratih so jih zajeli fašistovski poslanei in so začele padati klofute prav gorke in goste. Par popolarskih poslan? cev je bilo ranjenih. V nedeljo popoldne se ie seja na? daljevala. Tedaj je Mussolini stavil pogoje, pod katerimi se smejo opo? zicionalni poslanei vrniti v zborni? co. Priznati morajo, da je fašistov? ska revolueija spremenila italijan? sko ustavo tako, da je vsaka opo? zieija brezmiselna. Priznati morajo, da je škandalozna aventinska opo? zieija sramotno propadla in se rao* rajo odpovedati vsem zvezam s protifašisti izven države. »Če tega ne sprejmejo, se ne smejo ne jutri in ne nikoli več vrniti v zbornico,« je rekel Musolini in udaril po mizi. Fašizem se zaveda svoje moei v pol? ni meri. Pogoji, ki jih je stavil Mus? solini, so aki, da jih ne more lahko sprejeti stranka, ki kaj drži na svo? jo samostojnost. Mussolini — častni Član v Čičariji. Obeina Materija v Cičariji je imenovala gospoda Mussolinija za svojega častnega občana. Pošljejo mu tudi krasno izdelano diplomo. Tržaški »Piccolo« poudarja, da je Materija čisto ncitalijanska obeina. Samo če nc bodo uredniki ob dru? gačni priliki na to pozabili. Italijanski dolg Angliji. Pogajanja italijanske delegacije v Londonu zastran vojnih dolgov so žc prieela. Uvodne pojedine so tudi že imeli. Pravijo pa, da so An? gleži bolj nepopustljivi kot Ameri? kanci in ima naše odposlanstvo ze? lo težko nalogo omeheati hladnega Angleža. Dolgovi naše države na? sproti Angliji znašajo 583 milijonov sterlingov, t. j. okrog 62 milijard Hr. Ni lahko breme! Godrnjajo. Vlada Velike Britanije sklicuje zborovanje vseh svojih podrejenih držav. Dominijoni (podrejene drža? ve) namreč niso zadovoljni, da je gospod Chamberlain, angleški zu? nanji minister, podpisal znane lo? carnske pogodbe, ne da bi nje prej vprašal. Gotovo pa je, da se bodo na zborovanju pobotali. Seveda bo? do dominijoni kot Avstralija, Kana? da, Južna Afrika itd. pri tej priliki skušali svoje svobodšeine sc pove? čati in razširiti. Za delavske pravice. V Ljubljani se bije te tedne hud boj. Delavstvo bo volilo me? seca februarja svoje zastopnikc v delavsko zbornico. Demokratska stranka, v katcri so zbrani gospodje, ki ne vedo, kaj je delo žuljavih rok," je postavila svojo »Nezavisno de? lavsko listo.« Z njo si hoeejo pribo? riti vstop v Delavsko zbornico in komando nad dclavstvom. Krščan? sko socialno delavstvo v Jugoslo? vanski strokovni zvezi se tem na? kanam krepko upira in upa na us? peh. Pribičevič v Ljubljani. V nedelio dopoldne je imel glav? ni vodja Samostjne demokratske stranke Svetozar Pribičevic v Ljub? Ijani velik shod. Demokratski listi pravijo, da je prišlo na shod preko 7000 ljudi. Da so na shodu zabav? Ijali eez »klerikalce«, je samo po sebi umljivo. Tudi znamenje. Človek bi mislil, da so zmagoval? ni Francozi na dobrem. Pa kot kaže le ni tako. Francoski frank je manj vreden kot italijanska lira kljub temu, da so menjali v 1. 1925 minis? tra financ sedernkrat. Kako bo? Vrhovni tajnik Farinacci je dejal na nekem shodu: »Zunanji svet se je najprej posmehoval fašizrnu, zdaj o njem /.e razpravlja; v najkrajscm easu pa bo pred tem pojavorn kleeal" in ga visoko cenil.« Nova rnoda. Znano ie žc, da sta Jugoslavia a in Čehoslovaška predpisali kako naj bodo oblečene uradnice. Sedaj pa jc izdaia revolucijonarna Grčija po? stavo proti kratkim ženskim krilom. Glasom te postave ne sme biti raz?. dalja od tal pa do krila vecja kot 35 cm. Ženska, ki bi se temu ne po* korila bo kaznovana za prvie z de? narno kaznijo, drugikraf pa z za? porom. Pri nas so se gospod je vrgli za enkrat proti »čednim« plesom — upajmo, da bodo nadaljevali! Ne bo konca. Vstaški glavar v Maroku Abd? el?Krim se še vedno vztraino upira tujcem, ker niso v Parizu sprejeli mirovnih ponudb, ki jih je stavil Abd?el?Kriinov zaupnik Canning. Se bodo klali pa naprej. Belgrajska zima. V hudi zimi piha okrog Belgrada mrzla burja, ki ji pravijo Srbi »ko? šava«. Ko se vzdigne, nastane tak mraz, da sta Sava in Donava že v eni noči zamrznili. Prctekli tcden je tudi nritisnil tak veter, ki je pretr? gal vse brzojavne in telesonske ži? ce. Ceste so pa tako zamrznile, da sploh ni bilo mogoee hoditi proti savskemu pristanu. Oddaja sadnih dreves. Goriški kmetijski urad nas ob? vešča, da so imele pri naših kme? tovalcih popoln uspeh akcije, ki jih je započel odbor za pospeševa? nje sadjarstva na Goriškem in ki se tičejo oddaje 10.000 sadnih dre? ves in razpisa daril za napravo sadovnjakov. Naročila so za mno? go prekoračila število razpoložljivih dreves, vsled česar se bode morala dati pri nakazovanju dreves pred< nost tekmovalcem za industrijske nasade, kakor jc bilo razglašeno v dotičnem razpisu. Naprošeni smo tudi, naj sporoči? mo naročnikom, da bo znašala od? dajna cena breskev L. 1.80, hrušk L. 3.20, marelic in jabolk L. 3 in to po odbitku prispevka 1 lire za (Ire? vesce. Rastline so zajamčeno eistih vrst, popolnoma zdrave in prvo? vrstne. Porazdelitev se bo vršila zadnje dni februarja meseca pri kmctij? skem uradu v Gorici in se bo naroe> nikom sporočil z dopisnico dan oddaje. Nekaj novega. Iz Milana poroeajo, da je neki ueenjak iznašel, kako se bere stari etruščanski jezik. Etruski so bili pradaven narod, ki so živeli še pred Rimljani v današnji Toskani. Isti ueenjak zatrjuje, da bo dokazal pr? venstvo rimske kulture pred grško. Dozdaj smo se učili, da ie bila v Greiji zibelka rimske kulture, zdaj se bomo pa, da jc bila v Rimu zi? belka grške. Sprejmite ga! V novi opremi in s prikupljivo vsebino je izMii prva številka lctoš* njega »Čolniča«. Nebroj fantoy in deklet jo pričakuje nesirpno. Če je bila s kakim slovenskim lissom v povojni dobi tesno združena naša obnovitvena akcija, pioremo to v polni meri trditi o »Čolniču«. Stav? benik je, ki z mojstrsko roko spaja raziresene in od vojne okrušene kanme naše krščanske prosveie v deželi. Lansko leio je bil posvečen vzgoji, letos prehaja vsebinsko v širši dru; žinski kroi*. Prelepe povesti, novele, opisi itd., bodo zanimali vsakoßar. Izgovor, da je »Čolnič« le za drušU venike, letos ne velja. Posveča sicer drustvenemu gibanju odlično mesto, a vsebinsko je postal družinski list. In prav je tako! Skoda bi bilo, da bi misli naših najboljših mladinolju? bov odmevale le med drustvi — zavzamejo naj sirši krog: vso poster no, dcbromisečo mladino, ki ni se? gnila v močvirju samopašnosti in uživanja. Zdravnik je »Naš čolnič« za one nreskeleče ranc, ki žgejo mladosf. Kdor ljubi mladino, naj ne zavrača zdraviif Pozivljamo najsrenejše vso našo krščansko slovensko javnost, da z vsemi močni podpira, razširja in pri? poroča »Naš čolnie«. Naročnina je z ozirom na vsebino malenkostna. List stane celoletno 10 Lir in se nas roča pri Upravi »Našega čolniča«, Via Mameli 5. »Naš čolnič« prihaja: Sprejmite ga, ne bo vom žal! Prosvetno delo v Gorici. iNaša vrla »Mladika« je spet prid? no na delu. Veeer za veeerom s:o njeni elani v društvenih prostorih, kjer se prav pridno pripravljajo na šaloigre za pust. Ko bodo pripiav? ljcni, že povemo, da boste spet obis? kali »Mladiko« in ji s tem pomogli pri njenem važnem prosvetnem de? lu med goriškimi srednjimi sloji. Vreme. Po snežnih dnevih, ki smo jih imeli prejšnji teden, je zaclnje dne? ve tedna začel padati dež, ki je v Gorici in bližnji okolici skoro docela spravil sneg, a napravil grozno bla? to. V soboto je pa dež prenehal in sedaj imamo lepe, toda precej mrzle dneve. V goriški okolici pravijo, da že davno niso imeli tako dolgo in toliko snega. Boji in zmage hafoliSke Cerhue. »Učite vse narode.« Iz pravoslavnega severovzhoda pišejo: Vsa pravoslavna obeina Mi? kolajevo na Poljskcm z župnikom vrcd je prestopila v katoliško Cer? kev. Rim pa jim je moral pustiti slovanski obred. Za sv. Frančiškom. V Tokiju živi bogat veletrgovec Yaszaemon Miyasaki. Nekega dne stopi med svoje uslužbence v rjavi kuti in jim pravi: »Vi pač rie veste, kaj se to pravi, toda prosim vas, da me razumete, da sem sit tega več? nega pehanja za denarjem. Od zdaj naprej bom živel v priproščini in uboštvu za višje reči.« In bogati Ja? ponec je šel ter vstopil kot ponižni sin sv. Franeiška med manjše brate. »Nau san wei i«. Kakšna je vera v vzhodni Aziji med rmenim plcmenom? Kakor pravi zgornji naslov. Po naše se to pravi: »Tri vere so ena enota«. Pod temi tremi verami razumejo na Ki? tajskem konfuzijanizem, budizem in taoizem. Vse tri skupaj tvorijo kitajsko vero. Pri 430 miljonskem. jiarodu Kitajcev kar i>;gine 2,2()0.0()0 "katolicanov in 1,300.000 protestan? tov. Na Japonskem ima jo tudi tri vere v eni in pravijo: »Sau kyo ichi kau«. Tu so udomaecne konfucijeva \-cit, Buddhova in šintoizem. Preganjanje v Mehiki. Iz Mehike prihajajo temna poro? eila. Socialisli in framasoni, s pred? sednikom Callesom na eelu, so se vrgli v srdit boj proti Cerkvi. Cer? kve nasilno cdvzemajo. Duhovščino silijo, da se oženi, sicer mora iz de?^ žele. Preganjanje katoličanov je na vrhuncu. Znamenje časa. Na clegantnih nemskih Lloydovih parnikih, ki prevažajo potnike iz Evrope v Amcriko, so uredili poseb? ne krasne kapelice za službo božjo. Dobro znamenje, da eloveštvo še vedno rabi višje pomoči. Drug veter. Rusija uradno oznanja med mla? dino brezboštvo. Toda resnično živ? ljenje pravi drugače. Ko je prišel bojševiški diplomat v Berlin, je dvakrat obiskal ptipeževega poslani? ka. To se pravi, cia dalekovidni poli? tik drugaee sodi o moči in veljavi Cerkve. Cerkev v Rusiji. Z velikanskimi težavami se mora boriti. Kot v časih prvih kristija? nov se skrivajo katoliki po ruskem prostranstvu. Vendar šteje danes katoliška Cerkev v Rusiji 1,596.000 vernikov. Imajo 594 his božjih in 396 duhovnikov. Majhr.n, n junaška čreda. Iz dežele anarhizma. Portugalska republika je znana kot država vednih vstaj in atenta? tov. Slovi pa tudi po svojem frama? sonstvu. Ministrski predsednik je spet Bernardino Machado, znan že izza framasonske strahovlade na Portugalskem. Zdi se, da bo ta spet napočila. Pred palačo lizbonskega patriarha so že vrgli bombo, ki pa ni napravila škodc. Čehi in Vatikan. Spor med čehoslovaško republiko in Vatikanom se bo poravnal. Sam zunanji minister Beneš je že pisal v Rim, naj se spori izgladijo. Slo? vaški voditelj župnik Hlinka, ki ima za sabo vso deželo pod Tatro, je v narlamentu strogo zahteval, naj bo Čehoslovaška s Cerkvijo v prijaz? nih stikih. Vatikan in Jugoslavia. Tudi nesoglasja zastran zavoda sv. Jeronima v Rimu med Vatika- nom in jugoslovansko vlado ne bo? do imela hujših posledic. Jugoslo? vanskega poslanika na papcškem dvoru v Rimu dr.ja Smodlako, so pokicali lepo domov in poslali na njegovo mesto moža z bolj hladnimi možgani drja. Jovanoviča, ki jc bil doslej zastopnik Jugoslavije pri ita? lijanskem kralju. S tem se bo spor polegel. »Jutro« bo pa lahko še pisa? lo. da »sta kaplana Seek in jVlilano? vie povzročila afero zaradi sv. Je? ronima«. Oba gospoda sta se gotovo kar muzala, ker jima »Jutro«, če? prav v zlobi, prisoja tako vlogo v vi? soki mednarödni politiki. Romunija in Vatikan. Romunska vlada se tudi priprav* Ija, da sklene konkordat z Vatika? nom. Ministrski svet v Bukarešti je že pooblastil poslanika Penes'cuja v Rimu, naj stopi h papeževemu dr? žavnemu tajniku Gasparriju in se začne pogajati.-— Kakor se vidi /ele države v miru in slogi s Cerkvi? jo delati za blagor svojih drzavlja* nov. Priloga „Goriške Straže" št. 5 »GORIŠKA STRA2A« Str^n 3 0 političnih pozholih. Dostikrat se krivo in napačno presojajo razni politični pojavi. Od nekod so bile vržene v zrak bescde »strujarji«, »razkol« in podobno. Čujmo, kaj piše v slavnostni šte* vilki »Edinosti« bivši goriški poli* tik Andrej Gabršček o »razkolu« med liberalci in slovensko ljudsko stranko na Goriškem 1. 1899.: »Ta razkol je bil po obliki — grd, ali bil jc zclo koristen. Vsled čedalje večje napctosti pred razko* lom je pravo narodno delo pojen* javalo; bili smo mlaka, ki se je če* dalje bolj usmrajala. — Po razkolu pa sta nastali dve čili stranki, ki sta zbrali vse delavne silc in začcli med scboj zdravo tekmo. Silno ve* liko novega, trajnega smo ustvarili na obeh straneh, kar ie še danes opora našemu ljudstvu v novi bor? bi za obstanek.« Torej po »razkolu« so začeli na obeh stranch zdravo tekmo. »Raz* kol«, ki ga povzroče le nekateri osebneži, gotovo ni nekai koristne* ga. Toda jasnost načel in odkrito priznavanjc teh brez hinavstva, to je tisto, kar mi vedno želimo. Po* tem se bodo razblinile praznice »strujarji« in »razkolniki« same ob sebi, ker nimajo vsebine. Ko smo zgornje vrste že napisali in so bile iste že postavliene, se nam je začela vrinjevati misel, da bodo mogoče marsikomu nezadost* ne. Živimo namreč v času, ko ne* kateri z neizprosno vnemo zago* varjajo načelo brezpogojne sloge in edinosti. Kdor se temu načelu ne podvrže, je škodljivec naroda in ogroža s svojo politiko naš narod* ni obstoj. Zdi se nam zato potreb* no, da zgornjemu uvodu dodamo še nckaj besed. G. A. Gabršček ugotavlja v svo* jem članku: »Črtice iz politične zgodovine Goriške« v slavnostni štcvilki »Edinosti« v uvodnih stav* kih šc sledeče: »Lahko z mirno dušo trdim, da narodno, politično, kulturno in go* spodarsko življenje med Slovenci v zadnjih 65 letih ni bilo nikjcr tako živahno kakor prav na Go* riškem.« Po tej ugotovitvi in po vsporedbi našega narodnega razvoja z onim na Kranjskem pravi člankar: »Toda nekako vsakih 10 let jc prišcl v to narodno življenje nekak potres ali celo razkol, ki ie na no* vo podžgal zaspane sile, zagnal v d v a ali celo v c č taborov, kar ni spadalo skupaj, toda tako, da je pričela nekaka zdrava tekma v stremljenju in delu za narodov b 1 a g o r.« Za tem pripoveduje g. Gabršček, kako so se že v sedemdesetih letih začeli ločiti duhovi. Dobili smo sta* roslovenski »Glas« in mladosloven* sko »Sočo«. Boj med obema je bil jako rezek. Po ncsrečni smrti drja Lavriča, ki se je vstrelil 1.1876.. je zopet prevladal duh sprave med o* bema strankama. Dovedcl pa je do moči oportunističnega dria Tonkli* ja, radi katerega je grozil zopetni razkol že leta 1879. Ta se ic dal si* cer začasno premostiti, toda lcta 1889. je prišlo do spora, katerega tarča je bil dr. Tonkli, ki je v po* znejših letih tudi podlegel. Potem je prišlo 1. 1899. do raz* kola, o katerem govorimo v uvodu. Navedli smo te podatke in ugo* tovitve znanega in preizkušancga nekdanjega goriškega političnega borca v uteho vsem onim malosrč* nim dušam, ki sanjajo samo v ne* kaki breznaeelni slogi in vidijo sa* mo v njej rešitev. Časi, v katerih so se odigravale zgoraj omenjene politične borbe, niso bili za nas nie mani usodepol* ni kakor so sedanji. Tudi takrat jih je bilo mnogo ki so pričakovali božje sreče samo od svetega miru. Toda razboriti in krepki duhovi so uvidevali, da vodi ncodkritosrčna sloga v mrtvilo. Zato so stopili na pot jasnih naeel in so nam v med* sebojni tekmi ustvarili večino vseh onih narodnih in kulturnih dobrin, na katere smo še sedai ponosni. Cepljenje v naeelne stranke ni bilo za nas škodljivo in pogubno, tem* vee je razgibalo vse delovne sile ter je bilo plodonosno, ta misel se vleče kot rdcea nit skozi vsa raz* motrivanja g. Gabrščeka. Nasa za* misel politienega vdejstvovanja je našla v niem krepkega in tehtnega zagovornika. SOCIflLNI VESTNIK. Sodobna socialna vprašanja. (Nadaljevanje iz poslanice av* strijskih škofov). Tudi brezverski znanstveniki že priznavajo danes, da so po krivici nazivali srednji vek »mračnjaški« in sedanji »napredni«. V resnici pa jc bil srednji vek svetla doba, ker je ena misel vodila njegovo zgodo* vino, misel »Bog«. Tudi današnji čas bo ob tej mi* sli ozdravel. Kdor ne dela, naj tudi ne je! Pred prvim grehom je bilo delo le v zabavo in odpočitek. Po padeu pa je postalo muka in trud, pokora in zadoščenje, pa tudi sredstvo za notranje človekovo preroienje. V delu se razvijejo človekove telesne, duševne in nravne sile. Krščanstvo je pa delo še bolj oplemenitilo. Ono oznanja nravno vrednost dela in obsoja brezdelje kot vir vse pre* grehe. Delo je pa tudi gospodarska potreba. Že prvi starši so morali prijeti za delo; morali so obdelo* vati zemljo. Iz nje so dobivali svoj živež. Kar rabi človek danes za svoje telo, mora dobiti od zemlje v potu svojega obraza. »Ni člove* ka na svetu, ki ne bi živel od sadu zemlje« (Lev XIII. v okrožnici o delavskem vprašanju). Čim vee za* htev ima človek v življeniu, tem bolj se delo cepi v razne poklice. ! In čim več ljudi se odteguje po* i klienemu delu, tem večji trud mo* rajo doprinašati ostali. Kdor živi v družbi in ima od nje koristi, mo* ra tudi sam njej kaj koristiti, bo* disi s telesnim ali duševnim delom, bodisi z duhovnim delom za dušni blagor. Zato ima vsako delo svojo vrednost. Krščanski nauk opominja vsakogar, naj skrbi za svoie živ* ljenjske potrebščine in nai ne bo v bremc bližnjim. Apostol Pavel je kristiane v Te* saloniko, ki so bili še iz paganstva vajcni razkošja in brezdelia, pod* ueil: »Za častno smatrajte, da sa* mi opravljatc svoje posle in z last* nimi rokami delate; v tem se ločite od onih zunaj (paganov). Kdor ne dela, naj tudi ne je. To vam zapo* vedujemo v imenu navšcga Gospo* da Jezusa Kristusa!« Usmiljenje — blagoslov dela. Pa še drug družabni vzrok nala* ga delo. Od dela zmožnih morajo imeti koristi tudi taki, ki sami ne morejo opravljati dela — otroci in starčki, ubožci in bedniki, bolniki in dela nezmožni. Cerkev ostro svari pred izrabljanjem dela dru* gih; toda ravno tako toplo opo* minja, da je treba skrbeti za dru* žino in ubožce, ki bi sicer poginili. Apostol opominja: »Kdor ne skrbi za svojce, je zatajil vero in je slab* ši od nevernika. Mi močni moramo nositi šibkosti šibkih in ne živeti le samim sebi v dopadanie, ker tu* di Kristus ni samemu sebi živel.« Zato je miloščina važna zapoved za pravega kristjana. To ie vez skupnosti. Ljudje dela in miloščine morejo prav moliti »Oče naš« in pričakovati blagoslova od zgoraj. Tako delo je svet poklic in nravna dolžnost. Pravice delavca. Vse to pa ustvarja tudi pravice delavcev, to je vseh tistih, ki imajo le telesne ali duševne delovne zmožnosti, da si oskrbe, kar rabijo za življcnje. Vclika industriia je po* množiia armado delavstva. Var* stvo njegovih pravic stopa zato v ospredje vseh socialnih in gospo* darskih vprašanj. Obstanek delav* cev mora biti zagotovljen. Delavec ima pravico do mezde, ki odgovar* ja uspehu in pomenu njegovega de* la, ker nenaravno je vse delo cnako ceniti. Na drugi strani pa mora biti delavčeva mezda tolikšna, da lahko pošteno živi in si osnuje dru* žinsko življenje. Ravnotako mora biti poskrbljeno tudi za starost in bolezen. Delavec mora imcti mož* nost do dela in vživati državljanske pravice in časti, ki odgovariajo ea* sti dela v krščanski družbi. In* dustrijsko delavstvo bi moralo biti že od vsega početka vkliučeno v družbo kot obrtniški ali kmečki stan. Družabna postava pravi: No* ben stan ne more dalie časa živeti brez pravic in v zapostavlianju na* pram drugim stanovom, ne da bi tudi slednji imeli od tega škodo. Brezpravje celega stanu ie zla uso* da naše dobe. V korist industriji sami bi bilo in vsej družbi, če bi se delavstvo in delo cenilo po vred* nosti. Med podjetniki in delavci mora biti odnos poštenja in pravič* nosti, pravi kršeanski duh medse* bojne vzajemnosti. Delu plačilo! Že Sveto pismo vidi v mezdi obi* čajno sredstvo za nabavo življenj* skih potrebščin. V starem testa* mentu se bere: »Potrebnemu in u* bogemu bratu ne smeš odrekati pla* čila, ker s tem se on živi; sicer bo klical Gospodar zoper tebe in se ti bo v greh štelo.« Vnebovpijoč je greh, če se utrguje prisluženi zaslu* žek. Bog sam bo nastopil kot zago* vornik pravic proti tistim. ki za* služek utrgujejo. In danes niso li to vzroki splošne nczadovolinosti de* lavskih množic? Svete so besede: »Delavec je svojega plaeila vreden«. „Goriška Straža,, v vsako hišo! VACLAV BENEŠ - TftEBlZSKY Dve povesti Karlštejnskega vrana Iz čaščine prevel dr. Fran Bradač. Šel sem v znane, stoletne drevo* rede, ki jih tvori samo sadno drevje. Od lani na letos je dreves precej manj. Včasih tvešči strela vanje, veasih se upre vanje veter z vso silo, tako da se marsikatero čez poi razčesne; drevored je redkejši, — redkejši. Danes se v vrhovih mošanskih ja* blan ni gibala niti vejica. — Poči* vale so. Zdelo se je, da se hočejo za vso to dolgo zimo naspati. Toda niso imele miru. V njihovih glavah je bilo erno, strašno črno. Sedli so vanje temni gostje na svojem izletu. Solnce je grelo kakor najlepšega junijevega dne. Peruti črnih ptičev so se svetile v solnčnih žarkih tern* nomodro. In ko so na enem drevesu zakrakali,, je šlo to krakanje od dre* vesa do drevesa; potem pa so se hi* poma dvignili, pokimali s črnimi glavami ter jo merili proti Tucho* meiicam. — Ljudje pravijo, da kli* čejo z Nemškega zimo in sneg k nam. In komaj sem stopil pod drevo, že se je razlegal nad menoj rezki ! »kra, kra,« in malo nad mojo glavo so zašustele v zraku njegove peruti. »Pozdravljen, pozdravljen — sta* ri, zvesti vran!« Ptič je takoj razumel moje bese* de in mi je neprestano poletaval okrog glave, kot da me hoče pošteno ogledati, ali sem to res jaz in ali se morda ni zmotil. Poznava se že nckaj let; toda ko sem ga zagledal prvič na belem stol* pu, sem bil še čisto rnlad in nisem slutil, da so težke nezgode tako bli* zu nad našo streho ... Gotovo sem se zelo izpremenil od onega časa, ko me je zadnjfč yidel, ker me je tako ogledoval od vseh strani, ali se ne moti. »Iščem te, tovariš, že dolgo, dolgo in vendar sem te slednjič zopet na* šel. Nekoč sem te iskal žc na poko* pališču za rdečkastim zidom, kjer stoji na sredi cerkvica s skodlasto streho, v send ccrkvice pa leži grob z netreskom in zadaj se dviga staro* davni, črni zvonik. Drugič sem te iskal na pokopali.šču z belo ograjo, kjer raste jo temnozclene smreke in hoje ter se nad vrati blišei napis »Pot v raj« ... Hvala Bogu, da sem te našel tukaj!« »Kakšno novico mi prinašaš?« »Mar ti nisem povedal že dovolj | starega?« — Kaj je novega! — Na Karlštejnskih utrdbah sušijo perilo in mi vsi trphno glad. Vedno mo* ram Jetati z vso družino daleč po celi Češki k dobrim ljudem; toda ža* libog, teh dobrih ljudi je vedno manj. Včasih pride k nam drzen ti:* jec; že s svojim dihom, da ne rečem, z besedo, kvari zrak v svetih graj* skih dvoranah. Od dancs naprej pa bom s temle starim, stoletnim klju* nom izkljuval vsakemu oči!« Črni ptič je zakrakal, da me je zazeblo, in niti najbolj sovražni gla* vi bi ne želel, da bi se zaletel tale vran v njene oči. »Prišel sem, da te spomnim na tvojo obljubo. — Povedal sem ti žc dovolj. Toliko sto let stari možak zna marsikaj pripovedovati o tem, kar se je nekoč dogajalo v naši dra* gi deželi. — Takrat si mi obljubil, da vse razglasiš, bodi.si k dobrcmu, bodisi k slabemu. Kadar gospodar seje, tudi ne ve, ali bo seme vzklilo in pognalo v klas, in čc požene v klas, nc ve, ali ne pride toča in ne uniči vsega truda. Ali si izpolnil svojo obljubo?« Crni ptie se je dotaknil z bleste* čimi perutmi moje glave, njegove žarke oči so se uprle v moje in meni je prišlo na misel: Bog ve, čigava duša živi v tem*le ptiču, ki se vsega tako živo spominja, tako jasno in zvesto, kakor nobeni, še tako po* drobni letopisi. »Ali si izpolnil svojo obliubo? — Ako ne, jo moraš! — Nisem te za* man poiskal.« Vranove peruti so se še vedno dotikale mojih sencčv in njegove oči so žarcle s takim svitom, da ne vem primere. »Vem, kje si, in priletel bom če* šče. — Da pa boš mogcl pisati če* skemu ljudstvu v glavo, v sree in v dušo, tu imaš moje pero — ni ga tršega. — Še enkrat te opozarjam, da te nisem zaman poiskal in da ne čislajo zaman vrana povsod, kjer odmeva slovanska govorica. -— Ali si čul, kaj sem ti povedal?« Nad glavo mi je zopct zavrcščal vranov glas in, ko sem se ozrl kvi* šku, je letel črni ptič že proti ru* menim Karlštenjskim gozdovom. Potem sem pobral pero, ki mi je ležalo prcd nogami... Odsihdob sicer nisem več videl vrana, toda svojo obljubo izpolnim, da me ne iznenadi in znova opom* ni. Šc vedno čutim na svoji glavi njegove razprostrte peruti in še vedno vidim ognjeni svit nepopis* nih oči. In pišem s trdim, stoletnim vranovim pcresom. I. Hčerka grajskega oskrbnika. Velika Karlštejnska ura se je po* polnoma ustavila. Odkar so odtod odpeljali krono in izpraznili zaboje, v katcrih so bili na debelcm pergamentu napisa* ni privilegiji češkega kraljestva s ^ran 4. »OORISKA STRATA« Kaj je novega na cleželi? Staragora pri GoricL (Naša pošta.) Nas Bajtarje prištevajo med me- ščane. Pa nismo toliko vrcdni, da bi slavno poštno ravnateljstvo preskrbelo tudi nam enega poštne* ga raznašalca. Vsa pošta prihaja v Cejnarjcvo gostilno. Tam leži, do? kler se kdo ne usmili in vzame s seboj, da ob priliki izroči pismo naslovljencu. Ljudje so tudi po eel mesec brez pošte. Pred vrati Go* rice smo, pa nam rnorajo Šempasci praviti, kaj se je v Gorici novega zgodilo. Prosimo poštno ravnatelj* stvo v Gorici, da nam poskrbi poštnega raznašalca. Sa.i davke pla* čujemo tudi mi. Ročinj. One 6. t. m. se je prigodila v naši vasi huda nezgoda. 56*letni železni* car Rutar Anton, ki se ie vračal z avške postaje domov, ie na strmi stczi ob desnem bregu Soče nena* doma izgubil ravnotežje, morda vsled teme, ali vsled viharja in je pa* del na približno 15 metrov nižje se nahajajoče skalovje. Na obupno stokanje, so prihiteli njegovi tova* riši in ga prencsli domov. Toda vsled hudih notranjih poškodb je ubogi mož kmalu izdihnil. Težko prizadeti družini, ki je izgubila edi* no oporo, naše globoko sožalje! Sv. Lucija ob Soči. »Narodna« čitalnica« bo imela svoj redni letni občni zbor v nede* ljo, dne 24. t. m. ob 3. uri popol* dne s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika, 2. poro* čilo tajnika, 3. poročilo blagajnika, 4. volitcv novega odbora, 5. slučaj* nosti. DokOtlica. Že precej časa je minulo, odkar se nismo nič oglasili v iavnosti. Marsikdo si mogoče misli, da jc Dol^Otlica izginila iz te solzne do« line. A temu ni tako. Smo namreč ljudje one vrste, ki ne obešajo vsa* ke stvari na vcliki zvon. Burja razsaja pri nas že celih osem dni. Mraz je pa tako pritisnil, da so ceste in travniki zmrzli kot rog. In to je dalo povod nesreči, ki se je pripetila v torek 12. t. m. v Predmeji, na cesti, ki pelje preko Čavna v Lokavec in Ajdovščino. Neki voznik je vozil coke. Ko je hotel na klancu pripreči še eno vprego, se je en konj splašil in v divjem diru bežal po cesti. Voznik se je spustil za njim, da ga vlovi; med tern časom je pa drugi par voz potegnil z mesta in konj a sta zače* la iti v dir. Priletcla sta na prvi ovi* nek, cesta je bila zmrzla in ju je kakih 50 metrov čez cesto vrglo po strmem bregu. Voz se je sesul na drobno, konj a sta odlomila oje in se hudo razmesarila. Vem, da je vsak kotiček »G. S.« dragocen. Četudi bi imel več poro* čati, narcdim bolj na kratko. Naša občina šteje 1865 prcbivalcev, ven* dar jc še vse premalo naročnikov na »G. Stražo« (koliko povem o pri? liki). Zakaj? Zato, ker se denar zapravi po gostilnah in plesiščih, za »G. Stražo« ga pa ni! Naj povem neki slučai: Čital sem »Stražo«; k meni pride znanec. »Kaj čitaš?« »G. Stražo.« »Posodi mi jo, ti jo vrnem.« »Zakai se pa ne naročiš nanjo?« »Zato ker ni? mam denarja.« Dal sem mu par lir. »Na, tukaj imaš, pa se naroči na* njo.« — Kako se pa začudim, ko grcm v nedeljo pred gostilno; tak dirindaj je bil noter in harmonika, da se je kar treslo; šel sem v izbo na četrt vina. Toda glej! Oni, ki sem mu dal denar, da si naroči »G. Stra/o« pleše kot blazen. Ko je go* dec naredil svoj »volcar«, je šel k njemu in mu je dal dve liri, češ, tukaj imaš, pa brž še eno »nategni«, da bova šla s Francko še eno »uda* rit«. Vstal sem in sell Drugi dan pride k meni. »Ti ne veš, kako smo ga včeraj »bili«; 25 lir sem zapra* vil.« — Fantje, deklcta! Ako bo šlo tako naprej propademo! Poglejte naše prcd vojno cveto* če gozdovč, a sedaj same goličave, da je žalostno pogledati. Zato pu* stite pies, pijančevanje in zaprav* ljanje, strnite se okoli našega Pro* svetnega društva. Možje, fantje in dekleta, naročite se na »G. Stražo«, glasilo goriških Slovencev, na ka* tero smo lahko ponosni. Na delo! * Kanal. M. D. je v nedeljo 17. t. m. tretjič ponovila ljudsko igro »Mala pevka«. Slišal sem mnogo hvale o prvih dveh predstavah, zato me je v nedeljo ra* dovednost gnala v Kanal. Ne mislim pisati dolge kritike, naj samo krat* ko priznam, da sem bil očaran. Igra nima sicer kake posebne umetniškc vrednosti, toda misel, ki jo preple* ta: da Bog človeka ne zapusti, če Vanj zaupa, je dramatično podana in učinkovito izvedena. Za ljudsko custvovanje je zelo pretresljiva in prikladna. Gotovo bi jo videli vcč* krat na naših podeželskih odrih, čc bi ne bila scenerija, ki je za dober uspeh nujno potrebna, precej težav* na in ako bi vloga »Male pevke« — še ne dese'tletne deklice, od katere odvisi celotna vprizoritev, ne bila zclo kočljiva. Obe te dve zapreki so v Kanalu sijajno zmagali, zato je bi tudi uspeh oearljiv in popolen. »Mala pevka« — Zalika je svojo vlogo rešila v občudovanje vseh. N jen brezhibni in korajžni nastop, njeno krasno petje, njena ljubezni* va prikupnost in iiežna čustvenost sta naravnost presenetili in marsi* komu je njena igra izvabila solzo v oko. Človek bi ne verjel, da je pri* prosta desetletna deklica sposobnti kaj sličnega. Zelo je ugajal tudi stari puščavnik Benko. Nastopal je zelo sigurno in mu je kljub mladim letom oder povsem domač. Parkrat je bil v izgovarjavi nekoliko preveč slovesen in enakomeren, kar pa vti* sa igrc ni zmanjšalo. Prvovrstne igralske moči so tudi graščak Jošt, njegova žena Matilda, kmet, kmeti* ca in Ivan. Vsak naš oder bi bil lah* ko vesel, če bi imel take i fralce. Ze* lo učinkovito je nastopila tudi pa* stirica. Zlasti njeno petje jc bilo prav prisrčno. Kaj naj rečem o de* klicah in dcčkih, ki so nastopili? Bili so prav ljubki in zaslužijd po* polno pohvalo. Tudi vse druge po* stranske vloge so bile dobro podane in je p'estri končni zbor vzbudil vi* harje navdušenja. Morali so ga po* navljati. Tudi pri ostalih dejanjih so želi igralci za svojo dobro igro mnogo živahnega priznanja. Oder, ki jc bil v glavnem nalašč prirejen za to igro, je popolnoma odgovarjal yclikim zahtevam, ki jih stavi nanj igra. Zato je znatno ^ripomogel k njenemu uspehu; njegovemu moj* stru naše priznanje. Prireditev je otvorila lepa ital. dcklamacija, med igro je pa Tinea Medvešček z moj* stcrsko dovršenostjo in globokim umevanjtm podala Aškerčevo: »Anko«. Za nameček je bila vpri* zorjena šaljiva slika »Cigan« prire* jen a po znani Meškovi povesti, ki je bila dobro igrana in je vzbudila mnogo smeha. Obiskovalci, katerih se ie kljub slabcmu vremenu nate* klo od vseh strani zadovoljivo šte* vilo, so se prav zadovoljni in dušev* no okrepčani razšli. Kanalski mla* dini cast in priznanje za njene sijaj* ne prireditve. Popotnik. Vipolže. Nova metla, pravijo, dobro po* meta. Pa ne povsod. Pri nas smo dobili novega poštarja. Toda pošta gre tako slabo, da dobe naročniki »Goriške Straže« po dve številki skupaj. Za enkrat še upamo, da bo* mo dobivali pošto bolj redno. Čc ne, bomo zaropotali pa kie drugje. Podmelec. Cenjenemu občinstvu, ki jc po* sctilo našo prireditev na Graho* vem dne 10. t. m. se toplo zahvalju* jemo za vdeležbo, za zanimanje in razumevanje, ki ga je kazalo med celo predstavo. Zahvaljuiemo se obenem še posebej g. Florijaneiču za v vporabo nam dani prostor in njegovo vsestransko naklonjenost. Odbor »Kmeč. čit.« Kozana. Prišla je ura, katere smo se naj* bolj bali. Veliko škodo ie napra* vila po naših hišah ostra burja, ki je začcla pred dnevi razsaiati. V noči od 12. na 13. smo žc mislili, da se bliža sodnji dan. Vsi peklenski duhovi so se podili po naših stre* hah, korci so padali, zidovje je škripalo, a pravi pies čarovnic so vprizorili na šolskem poslopju. Od* nesli so celo streho in poslopje močno poškodovali. Škoda se ceni na 20.000 L. Hvala Bogu, v vasi člo* vcških žrtev ni bilo, pač pa mnogo strahu in trepetanja. Pouk ie pre* kin jen; nam ni žal, ko pa otroci itak nič ne znajo. Dajte nam sole v našem jeziku! — Cerkev ie tudi pokrita; hvala Bogu, vsai zmrzavali ne bomo. Dosti požrtvovalnosti in skrbi je zahtevala ta stavba od g. kurata, — no, sedaj lahko s po* nosom gleda na svoje delo. Seveda, v notranjosti je še mnogo dela, ali prosimo g. kurata, da se takoj ko bo mogoče, pripravijo klopi. — V sredo na sv. Tri kralje se jc vršil občni zbor bralnega društva. Zelo smo vzljubili društvo in opažamo, da brez njega sploh ne bi mogli ži* vcti. Tako nam je pri sreu. Uspehi so naravnost veliki. Samo knjižni* ca obsega nad 500 knjig. Jako lepo so ukrenili zborovalci, da so odsto* pili od Zveze v Gorici; vsai nepo* trebnih prepirov ne bo med nami. Bivšemu predsedniku priznamo vso sposobnost in jako veliko zaslug, samo preveč absolutist ne sme biti, kajti vedeti mora, da tudi mnenje članov mora obveljati. Breginj. Dne 26. dec, na praznik sv. Šte* fana, je priredilo našc prosvetno društvo »Colnič« prav zanimivo veselico. Zlasti je ugajal mnogo* brojnemu občinstvu »Izgubljeni raj«, ki ga je precizno igral naš vr* H dekliški krožek, a tudi naš mesa* ni pevski zbor se je dobro izkazal. Vscm društvenikom in vsem po* slušalcem bodi tern potom izrečcna iskrena zahvala! Naša kmetijska zadruga je začela poslovati z raz* nim blagovnim prometom. podpisi in pečati tolikih vladarjev, je začela slabeje in nepravilno biti. Včasih je odbila kar šestintrideset, nekateri dan se sploh ni oglasila in, ko je potem stolpni čuvaj pobezal s kolom ter je udarilo kladivo na zvon, so prenehali spodai v Bud* njanih z delom in so poslušali. Ka* kor da ura govori, in sicer žalost* no otožno! —¦ »Vse je pri kraju — vsega je konec!« Dne 21. junija 1621 se ie ura pr* vikrat sama od sebe ustavila in, ko so jo pognali, je od rana do večera bila sedemindvajset, naj so jo na* ravnavali, kakor so hoteli. In šele drugi dan so si znali v Budnjanih in v gradu raztolmačiti usodno šte* vilo. Kdo bi si bil včerai mislil, da bo ta rudolfinska ura zvonila zad* njo uro sedemindvajsctim češkim, zvestim življenjem! Spočetka so se na Karlštejnu še brigali za to uro. Kadar se je baje v prejšnjih letih oglasila, je vsaka ura odmtvala v gozdovih in po oko* liških gričih. Spodaj v Budnjanih, v Krupni, Morini, Poučniku in Srb* ski so se nanjo navadili kakor na čisti zrak. — Dokler jc tu živel še gospod grajski knez iz plemenitega rodu, je pošiljal povsod, kjer je iz* vedel za spretnega in umncga urar* ja, da bi spravil uro zopet v red. To* da kakor da bi bilo začarano! Do* kler je bil urar na gradu, je šla ura prav, komaj pa je odšel, je zopet blodila po svoje. — Nekoč je baje rekel nekdo izmed grajske služin* čadi: če noče ura dobro, je naj* bolje, da jo vržejo doli ter napravi* jo iz njc podkove grajskim koniem. In komaj je sedcl drugi dan v sedlu, se je vranec vzpel, hlapec je padel raz konja in prednji kopiti sta se mu s podkovama vred zadrli v obraz. Nekaj tednov se kazalci na uri ni* so niti ganili. V kolesju je sicer vča* sih zaškripalo in zahreščalo, toda Ie, kadar je zapihal skozi okno močan vcter. Oemu bi tudi bila ura, ko so pre* nehali klicati vsako noč: »dalje od gradu, dalje...« Čemu ura, ko se niso fevdniki več menjavali na stra* ži in ko je viteško službo lahko opravljal katerisibodi klatež! — V prejšnjih časih je bila ura potrebna kakor mogočne utrdbe, ker so gle* dali na to, da ne zamudijo vitezi na straži niti minute. Sedaj pa se je pretezal na okopih mušketir ter ze* val od dolgega časa. Pomoli v o* gromnem četverostraničnem stolpu so bili prazni, pragovi so že gnili, ključavnicc rjavele in po stenah so bile pajčcvine k^kor mreže na ri* barni. V dolini proti reki jc bilo tiho, gluho. Cerkvica svetega Palmacija je bila strašno zapuščena. Streha je bila sama luknja, okna so bila raz* bita, v cerkvici je bilo vse erno. V Budnjanih ni bilo v marsika* teri hiši žive duše. In kar je bilo prebivalcev, so se vlačili kakor sen* ce. Zdelo se je, da ti obrazi ne po* znajo veselega izraza. Tu pa tam se kdo za hip ustavi, pogleda pla* šno proti gradu in izgine brž v vra* tih. Zidovi razpadajo kos za ko* som, late in tramovi v strehah od* nehujejo, okna so tu pa tam pre* lepljena s papirjem, ponekod tudi zabita z deskami, celo drevesa po vrtovih umirajo in se suše. Samo travniki so bujnejši in bujnejši; ko* priv, volčjih jagod, osata, lepena so cele grmade. Ko so pred leti odvažali krono, se niso odrekli upanju; saj jo bodo zopet pripeljali, so si mislili. Kje pa bi tudi bilo primerneiše skritje za kraljevske zaklade in spominske listine, kot v tej kotlini. Sem goto* vo ni nikoli stopil tuj, sovražen vo* jak. Vse zlo je že pred sto in sto leti pregnal odtod sv. Ivan. Pravili so jim o tern očetje in tern zopet njihovi occtje: ko bi šel kdo na Karlštejn z zlim namenom, bi se mu praprot zapletla okoli nog, hu* dobni človek bi zablodil in nikoli več bi ne našel prave poti nazaj. Ko so čuli, da je na staromest* nem stolpu dvanajst glav, od soln* ca ožganih, od dežja izpranih in po* zimi s snegom napolnjcnih, so si* cer sklenili roke, zastokali in stari, modri sosed je dejal: »Slabo so za* deli, ko so nataknili glave na stol* pu; kdor izmed zvestih Čehov pri* de v Prago, se spomni, kaj dolguje tern lobanjam!« Ko so bili potem drug za drugim klicani na grad, da izjavijo, katere veroizpovedi je kdo, so nekateri priznali in niso zatajili, a morali so v tujino. Ti pa, ki so zataiili in niso priznali resnice ter so se vrnili pod rodno streho, še niso izgubili nade, da se v senco Karlštejna zopet vr* nejo nekdanji srečni časi. Toda ko je nekega dne preneha* la biti tudi Karlstcjnska ura in ko se ni oglasila niti drugega niti tret* jega dne, so povesili glavo in drug drugemu so rekli: »Samo še rakvin pokrov na nas in nekoliko plasti erne prsti od sv. Palmacija!« Stolpni čuvaj pa se je vendar še trudil, da bi spravil uro v tek; toda kolesa — kakor če v mlinu zamrz* nejo celo vretena. Niti prcmakniti jih ni mogel; niti zahreščala niso. Po spretnega urarja pa niso več poslali. Deloma ni bilo nikogar, ki bi mu plačal, deloma bi bilo baje njegovo delo brezuspešno. (Dalje.) »OORIŠKA STRATA« Strati 5. Iz Podgore. Podgorski dopisnik »Edinosti« ima posebno fin nos za naše cer? kveno petje. Povcmo mu sledeče: Naj oživotvori potom svojega lista Posebno zbirko za podgorsko pctje. Če nabere 5000 lir vsako lcto, dobi? nio pevski zbor »Glasbene matice« in Perosija iz Rima. Ne vemo pa, Če mu bo koristilo, ker ie najbrž samo redek gost naše cerkve. Mi Pa pojcmo v cerkvi po svojih mo* čeh Bogu v cast in ne za njcgova ušesa. Naj si pa zapomni talc iz? rek: Kritizirati je lahko — kaj do* brega narcditi pa težko! * ¦ * G. obč. komisar nas naproša, da objavimo: Na sožalno brzojavko komisarja občine Podgora, poslano ekscelenci generalu Cittadiniju, pr? vemu adjutantu njegovega veličan? stva kralja povodom smrti prve kra? Ijice Italije, je ekscelenca gen. od? govoril s slcdečo brzojavko: »Nje? ßovo Veličanstvo kralj se srčno za? hvaljuje tamkajšnjim občanom za ßloboko sočutjc izražcno o priliki žalnega dogodka. General Cittadi? ni.« Oslavje. Prireditcv prosvetnega društva »Soče«, ki je bila razglašena za zad? 11 jo nedeljo dne 17. t. m., sc ni mo« 8la vršiti, ker smo oblastveno do? ^oljenjc dobili še le v pondeljek. Prireditev se bo zato vršila v nede? ho 24. t. m. v že naznanienih pro* storih g. Franca Gravnerja. Vljud? sio vabimo bratska društva in dru? ge prijatclje k obilni vdeležbi. Odbor. Kozana. Ko je odpotoval naš prvi knjiž? ničar Prinčič v Amcriko, smo se bali, da ne bomo imeli več tako Pridnega in natančnega kakor je bil on. Toda naša bojazen je bila ncopravičcna. Njcgovemu naslcdni? ku Ludviku moramo izreči vse pri? znanjc, zlasti še zato, ker skrbi za ftaraščaj. Ker je tovariš Ludvik vstrajen član smo mu na dan njego? ve poroke postavili lep slavolok na krajši poti iz Pudledine na njegov dom. Novaki. Ker se vsled smrti kralieve ma? tere ni mogia ponoviti igra »Kri? voprisežnik« dne 10. t. m. kakor je bUo že objavljeno, se ista ponovi z vsem sporcdom dne 24. t. m. ob 2. uri popoldnc. Prvič se je igra do? bro igrala, zato smcmo upati, da se bodo prireditclji požurili, da se bo zdaj še bolj sijajno obnesla. Zato v nedeljo dne 24. t. m. vsi sosedje v Novakc! Postojna. Tukajšnja Mar. družba je s so? uelovanjem nekaterih fantov prire? dila na praznik sv. Trch kraliev igro ^Božični večer sirote«. Napolnjcna dvorana je pričala, da si ljudstvo 2eli iger; vsevprek so hvalili igral? ce. Nekaterim se je sicer poznalo, da je bila igra naštudirana v krat? *ern času. Splošno pohvalo je pa ^el g Lenček kot ječar in jc bil ved? ^o viharno pozdravljcn kadar se je Pokazal na odru. Želimo, da se nam 2opct v kratkcm ponudi podobno duševno razvedrilo, ker v teh slabih casih tako nimamo drugega veselja. Gledalec. Cerovo. Dejstvo je, da se Slovenec rad uči *uJih jezikov, ker se zaveda gesla: Več jczikov ko znaš, več ljudi vc? *Jaš. Slovenska mati nam je dala Jezikoslovce, ki so nam spisali slov? ^ice za nčenje nemškega, italijan? ^kega, francoskega, ruskega, angles? ^ega in drugih jezikov. Kdo ne poz? na- duhovnika pok. Marušiča, ki je ^olgo pred vojno spisal slovnico: Nemško ? italijanskega ? sloven? ^kega jczika, po katcri so segali lju? VJe vseh treh jezikov! In mi imamo ^teligenco, ki se ni tičila na gimna? ZlJi ali realki državnega jezika in ^endar se razume z italijansko intc? hßenco. Ali oni se menda niso učili Po metodi, katero so vpeljali v naših šolah. Na naši šoli dajo 9 do 12 let* nim dečkom in dekiicam, ki jih prej niso skoro nič učili, knjigo: »Le mie Leture«, pa zahtevajo, da pre? pišejo razne nalogc in verze v slo? venščino. In če šolarji ne spišejo prav ali kaj opustijo. jih zaprejo eno uro..Neki dan jih je bilo radi tega cela vrsta v kajhi do 2 pop. Ali ni to duševno in telesno muče--- ništvo, če pomislimo, da gredo ob 7. uri v šolo in ostanejo tarn do 1. ure pop. in če jih zaprejo pa do 2h pop.? Kako težko de staršem, ki jim ne more jo pri učenju nič po? maaati, še manj pa, da bi jim olaj? šali post celo do 3. ure pop. Takele I so pri nas dodatne ure po novi »me? j di«. Opozarjamo in prosimo šolska oblastva, naj s to metodo ne irudijo naših malčkov. Če bi slišali zdihe pri pisanju tja do dc^etih zvečer pri luči, bi spoznali, da so naše pvitožbe opravičene. Slurši. Vipava. Naše »Prosvetno društvo« se pri? pravlja na zimsko prireditev »Čr? nošolec«. lgra jc nova in zclo po? učne in pomenljive vsebine. Zato bratska sosedna društva ne zabite nas obiskati v nedeljo dne 7. sveča? na. Toliko za enkrat v znanje, na? tančnejši spored v prihodnii šte? vilki. K obilni vdeležbi že sedaj vljudno vabi odbor. Iz Tolmina. V eni zadnjih »Gor. Straž« smo čitali, da nastopi dekliška Marijina družba v Tolminu z novim drama? tičnim delom pisatelja Silvina Sar? denka, z »Novo mladostjo«, ki vse? buje p.lavospev mučeništva v 5. dra? matskih slikah. S strahom smo pri? čakovali, bo li drnžba kos temu tež? kemu delu, ki zahteva v vseh ozirih popolnosli igralcev, ako se hoče do? scči iispeh. Ni bilo lahko delo, a pre? tekla ncdelja nam je porok, da smo? treno delo doseže tudi uspeh. Divili smo se sigurnemu nastopu vseh igralk kakor tudi igralcev. Kako sil? no smo občutili vso težo notranjih bojev tribuna Lizija in njegovc za? ročenke Leticije. Nastop, izreka, kretnja Janezova ni mogla biti bolj? še.podana. Vlogo Arkadije je igrala igralka Dane v »Srenji«. ki jo je igralo društvo v Zatolminu; dovrše? na je bila Dana, a šc prisrčnejše po? dana Arkadija. Solospevi angelovi so nas očarali in vkljub malcnkost? nemu padanju smo komaj verovali, da poje prcprosto kmečko dekle. Nastop in zunanjost Magdalcnina je bil prav dober, le izreka je na par meslih nekoliko motila, a celota jc bila zelo srečno podana. Ncbeško lep pa jc bil nastop Marijin in kaj čudo, če je Lizija pred njo tako na? ravno klonil koleno. Strah smo ti'di imeli pre.d garderobo, a vsi dvomi so sc nam razpršili, ko smo videli popolnoma nova rifnska in judov? ska oblačila. Novi oder z clektrieno napravo, okusen in lep prostor, nas je vse tako zadovoljil, da smo takoj spoznali, kjc in kdo dcla za pravi ljudski blagor. Le tako naprej! Odbor dekliške Marijinc družbe se vsem prav toplo zahvaljuje, ki so pripomogli k prelepi vprizoritvi dne 17. t. m. Obenem obvešča, da se igra ponovi dne 24. t. m. ob 2h in 7h. Odbor. Kakor je znano, napreduje društ? veno življenje, tako notranje kakor zunanje, v naših gorskih okrajih posebno v pozno jesenskem ? zim? skem in zgodnje spomladanskem času. Tudi vsa društva v tolmin? skem okrožju, ki so vključena v Prosvetni zvezi, so se v podvojeno silo poprijela dela. Poučna predava? nja, petje, dramatika itd. vse se vr? ši v najlepšem redu povsod, kjer so le dostopni za kulturni napredek. Ustanovili smo celo tecaj, kjer sc poučujejo mladeniči harmonija, da bodo znali sami uriti sovaščane v petju. Pripravljeno je že vse za re? žiserske večere, da bodo znali društ? veniki samostojno nastopati, poseb? no še, ker je društveno življenje za? Še Je cas I Radi nenawadno haidega mraza an snega ni bilo v mnogih krajih mogoče od doma, do cerkve, pošte ifd. Tudi poštne zveze so bile pretrgane. Vsled tega tudi nekateri niso mogli poslati naročnine za naš list« Uprava „fa. Straže" upošteva te zapreke in zato ne ustavi lista š* danesj kot je bilo rečeno. Se par številk pošijetno vsem naročnikom, če tudi še niso plačali naročnine. Istotako dobi 9Q» Fratžko* še zastonj, kdor plača takoj 15 lit* za 1926, seve dokler bo kaj zaloge. Na noge za našo stražo! dobilo novi razmah in zadobiva polje za kulturno delo vedno večji obseg. Tudi naše društvo v Zatolmi? nu je nf.r.ieravalo nastopiti s prclc? po dramo .Tanez-.i Jalena »Srenjo«, ki jo je s tolikim uspehom in dovr? šenostjo vprizorilo v pretekli sezo? ni. A glej šmenta! Nekaterim ni bilo všeč, da napredujemo. Žal, da so med temi tudi nekateri društve? niki, ki so pa še vse prec'alec od prave omike. S temi nergači in ob? lastneži hoče gosp. Krašna ovirati naše društveno delo in vkoreniniti svoje še nedavno oznanovane ko? munistične nazore. Čcravno ste v službi Zveze prosvetnih društev, vendar poznamo Vase nazore, gos? pod Krašna! Nismo tako kratkega spomina, da bi ne vedcli, kaj ste oznanjali še do pred par meseci. Morda bo boljše, da pohitite na pomoč potapljajoči se ladiji v Idriji; Vam priporocamo, spominjajte se svojih sodrugov. Ne razdirajte, kar smo ustvarili s trudom, svojc pravi? cc bomo znali že sami braniti! Toli? ko v opomin vsem, ki še tarnajp in ne spoznajo prave kultnre, razven v blestečih frazah. \z Tolminskega. (Iz tolminskega društvenegu življe? nja v I 1925.) Niso te vrsticc namenjene zgo? dovini, samo za pobudo naj bodo vsem dobrim. Še vedno se namreč dobc ljudje, ki nočejo ali ne morejo razumeti svojega časa. In tako sodi? jo vse po enem kopitu in z enim vatlom, t. j. enostransko. Pri nas stoji na načelno kršč. podlagi sedem drustcv, da ne štejemo še verskih družb. Kaj je, kar dela cast celemu pokretu? Poglejmo na kratko in stvarno. So to predavanja, ki so se vršila ted en za tcdnom, samo v jeseni je bclcženih 47; so to večeri, katen niso všteti v Dredavanja in so jih drustva tedensko sama vodila. So tudi pevske vaje, katerih ne smatra? mo za cilj, temvee sredstvo, ki ga danes ne moremo pogrešati, tudi tedenske po vseh društvih razen enega najoddaljnega. So tudi javni nastopi in sicer taki, da se nam jih ne bo treba nikdar sramovati, pa naj si bodo to družinski večeri, ka? kor Silvestrovo, ko smo vzeli slovo od svetega lcta po krščansko in po pameti, kar nekaterim še ne gre v glavo, ali pa naj so naše igre, kjer smo gledali junake zmeraj stare, zmcraj lepc: Miklovo Zalo, Srcnjo, Dom, naše burke in kuplete. Ali po? ezije polne božičnice, ki so nas pri? pravile do pravega raz ^loženja. Z vsakim odrom se grcmo meriti, ako vpoštevamo razmere, ko smo zrasli ob skuti in kislem mleku in sirko^ vem kruhn. Niti ne štejemo naših kniižnic, ki nam delajo cast, ker so vršile svoje delo, tudi ne časopisja, ki je bilo zastopano od »Čolniča« do »Socijalne misli«, vse dobro. Ta? ko je dejstvo brez hvalisanja in pre^ tiravanja. Po številu smo skromni, nas ni sram povedati, da ne doseže? mo niti 200tih članov. Toda nc bo? jimo se, namreč tistih, ki jim je vera vse drugod samo v sreu ne in pa tistih, ki so zmeraj narodni, najbolj pa pri kozarcu in pri bandi, tcj ali oni. Res je pa tudi to. Zidani smo na trdni podlagi iz matcrjala, ki dcla tudi sence. Če bi med svoje delo vštcli še vse pomanjklivosti in ne? dostatke, vse borbe in težave, bi bi? lo naše delo še lcpše. Kjer ni dela, ne zidajo, kjer so gradovi v oblakih ni sene, ni življenja. Pri nas delamo, so sence in je življenje in te^a smo veseli. Ne hipni uspeh, tcmveč poz? ni vek bo naš pravični sodnik. Ča? drg, Dolje, Ljubinj, Poljubinj, Vo* lr.rjc, Zatomin — naš Gorski venec, da bi res vedno ostal venec. Mestne novice. Smrtria kosa. V nedeljo 17. t. m. je umrla gospa Franja Draščik, so? proga znanega in spoštovanega pe? kovskega mojstra g. Karola Drašči? ka na Kornu. Dosegla je visoko sta? rost 73 let. Bila je dobra mati tet skrbna gospodinja in so jo vsi, ki so jo poznali, cenili in spoštovali. O torn je pričal tudi njen slovesni po? greb, ki se je vršil v pondeljek po? poldne ob veliki vdeležbi občinstva. Pokoj njeni duši, žalujočim ostalim naše sožalje. Poziv. Prosimo vse one člane Goriškc Mohorjeve družbe, ki so v 1. 1925. naročili Mohorjeve knjige v knji* garni Kat. tiskovnnega drustva, naj Mohorjeve knjige istotam čimprej dvignejo. Popravek. V »Edinosti« je pred kratkim napisal mirenski gospod župan dolg članek v obrambo svoje občinske politike. Pri tern je napisal nekaj več kot je prav na račun gospoda Antona Vuka, ravnatelja Cevljar? ske zadruge v Mirnu. Par dni po* zneje je pa »Edinost« prinesla iz* javo uredništva, kjer pravi, da je gospod Vuk časti in spoštovanja vreden mož ter da uredništvo nima z omenjenim dopisom nič opravka. — Tako je prav. Prihodnjič bo uredništvo bolj pazilo, če se kdo kje po nepotrebnem togoti. Nov odvetnik. V Gorici je otvoril odvetniško pis sarno politični tajnik goriških fa? šistov Caprara. Obenem bo imel pi? sarno tudi v Trstu in Rimu. Kdo je zgubil? Našli so kolo .Kdor je je zgubil, naj se zglasi na mestnem magistra* tu. Če dokaže, da je on lastnik, mu kolo tarn izroče. Iz sipohego sveta. Amerikanske cene. Novinarstvo na veliko ni nikjer tako razvito kot v Ameriki. Pred kratkim je prešel v druge roke naj? večji ncwyorski list »New York Sund« za 10 milijonov dolarjev. Vso vrednost tega lista z njegovo poročcvalsko službo vrcd cenijo na 42 milijonov dolarjev. In če pomis slite, da ie bil list ustanovlien s 40 dolarji (!;, se boste pač čudili ame* riški podvzetnosti. Modna norost. Pariški krojači hočeio upeljati novo modo. Pri vcčernih oblekah nai bi najnrcč dame nosile smoking t. j. črni izrezani moški jopič. Pa še »štibale« povrh! Nekaj za lenuhe. Generalni tajnik Farinacci napo* veduje, dn bo izdal odlok proti le* nuharjenju. Vsakdo, ki ne bo mo? gel dokazati, da kaj dela, bo are* tiran. Stran 6. >QO*|&KA STRA2A« Ameiikanski napad. Zopet ena amcrikanska. V Buc? j nos Airesu, glavncm brazilskem i mestu, je oscm razbojnikov vdrlo ob bclem dncvu v neko banko. Po* streljali so uradnike in odnesli za ' 40 milijonov pesov. Zadnja priča. V znanstvenem muzeiu v Ljenin* gradu hranijo »Dzingiskanov ka= men«. To je kamenita plošča, 2 me* tra visoka, ki je popisana s staro* . mon^olsko pisavo. Kamcn ie iz 1. j 1225. in je edini spomenik staro* mongolskega jezika. Ribiško brodovje v viharju. Ponoči med 12. in 13. t. m. je ka* kih 30 ribiških jadcrnic lovilo po Tirenskem morju blizu Spezzie. Ko so ribiči že končali svoje delo, jih je zajel silcn vihar. Večino iadernic je pognal na visoko morie. Tarn so v boju z velikim valovjem potoni- le. Iz pristanišča so takoi poslali torpedovke na pomoč ribiškemu brodovju. Listnica Kmetsko=delavske zveze in političnega društva »Edinosti« v Gorici. 1. K. I., Log: V zadevi V. Š. je taj* ništvo posredovalo, pa ni prejelo še odgovora. Tajnistvo bo rešitev prošnje urgiralo. 2. II. I., Grahovo: V zadevi L. J., L. F. in K. I. bo tajnistvo posredo* valo. Stranke naj bodo brez skrbi; denar bodo gotovo dobile, toda v ¦današnjih razmerah je treba precej potipljenja. 3. A. H.t Ponikve: Tajnistvo ni prejelo v Vasi zadevi še odgovora. 4. B. A., Ponikve: Tajnistvo se bo glede Vaše pokojninske prošnje in? formiralo; o uspehu Vas obvestimo pismeno. 5. /. K., Podmelcc: Tajnistvo bo v Vaši zadevi posredovalo pri tu* kajšnji banki d' Italia, le malo ver* jetnosti je ,da bi Vam banka ban* kovce zamenjala. 6. K. G. Z., Rihemberß: Vsled odsotnosti ni mogel tajnik takoj po* sredovati glede zaplcmbe; v krat* kem bo tajnistvo posredovalo pri tukajšnji podprefekturi, na kar Vas obvestimo o usnehu. 7. Š. A., Bača: a) Glede predujma 29.000 lir bo treba pisati in posre* dovati pri kreditnem zavodu v Be* netkah. Če Vam ni bil izplačan ce* lotni prcdujm, bo mogočc urediri zadevo pri omenjenem zavodu za Vas ugodno; b) Glede konkordata, oziroma sentence pa ni mogoee ni* Cesar ukreniti, ker znesek ne pre* sega lir 50.000; c) Pri kreditnem za* vodu bo tajnistvo posredovalo. 8. B. F., Kai št. 5: Tajnistvo ni še priredilo prijave glede vašega skup* nega zemljišča. Bodite brez skrbi, pri Java bo gotovo pravoeasno vlo* žena pri pristojnem komisarju v Trstu. 9. D. /., Kuk št. 4: V Vaši zadevi bo tajništvo posredovalo, na kar Vas obvestimo o uspehu. 10. V. T., Podraga: Vaša žena ni dolžna plačati pristojbine, ker do* loea avstrijski zakon za take sluča* je oproščenje takse. Pošljite taj* ništvu tozadevni odlok in mrtvaški list pokojnega. Tajnistvo bo na to pismeno posredovalo pri pristojnem registerskem uradu. Tajnistvo. Listnica uredništva: M. K., Idrija: Vašega dopisa ne moremo in ne smemo priobčiti, ker bi s tern le škodovali zavodu, ki ga omen j ate v svojem dopisu. Če so pri zavodu pomanjkljivosti, se morate pptruditi, da jih odstranite pravil* nim potom. Zavod ima svojo upra* vo: Načelstvo, nadzorstvo, občni zbor. Vseh teh se lahko poslužite, če ste prepričani, da so pri znvodu res pomankljivosti. Če ste elan za* voda, imate do tega pravico in celo dolžnost. Prcd javnost pa Vaša kri* tika ne spada. /. R., Renče: Zadeva, o kateri nam poroeate, je tako osebna in družin* ska, da ne spada v naš list. Če jo že* lite uvrstiti kot »Poslano« proti pla* čilu, obsnite se na naše upravništvo. Fozdrasi fantov - vojaiiov Pismo iz Bolonje. Podpisani in drugi fantje Sloven* ci pri konjiškem polku Saluzzo v Bolonji pozdravljamo: starše, bra* te, sestre, fante in dekleta, posebno pa letnik 1906, kateremu gre slede* ea pesmica: Novim tovarišem! Dragi tovariši letnika šest, le hitro pomagat nam pašto pojest! Že puška Vas čaka in sablja kovana! hlače široke, pa srajca kolana. V minulem ste se letu veselili, ste pili, peli in v vas hodili. Pa prišla bo ura tudi za Vas in osemnajst mescev ne boste šli v vas. Pozdravljamo tudi »Goriško Stra* žo! — Legiša Rudolf, Mediavas; — Smrdelj Rudolf, Hrenovice; — Ja* pelj Jožef, Studeno; — Purgar Ru* dolf, Postojna; — Zetko Viktor, Laže; — Strujar Jožef, Postojna; — Miljavec Jožef, Studeno: — Jesen* ko Andrej, Landol; — Stavan An* drej, Zagorje; — Stavanja Anton, Sahorje; — Japelj Jožef, Sempeter; Drekonja Jožef, Solkan in še več drugih. Darovi. Za Slovensko sirotišče: Pree. g. Aojzij Pavlin 8 L; Nckdo iz Podgra* da 12 L; v počastitev spomina bla* gopokojnega Vladimirja Rutar, abs. jur,. daruje rodbina Franca Mozeti? ča 3 L; g. Kristina Furlani 10 L. — Srčna hvala! Za »Alojzijevišče«; Zbirka žup* ljanov v Vrhpolju 306 L. Bog sto* tero poplačaj! Meh za smeh. Skobec. »Nehaj jokati, Katica. Jok škodi lepoti.« »O, potem si pa ti gotovo dosti jokala, tetka, ko si bila mlada.« Kaj je sladkorna bolezen? Mama zasači malo Lojzo, ko kra^ de sladkor. »Kaj že spet!« »Oh, ma* mica, jaz ne morera zato, imam pač sladkorno bolezen.« Studentovska. Ves denar je zapravil za januar. Gre h stricu, naj mu pomaga. Ta se pa ne omehča. »Potem mi ostane šc ena pot,« vzklikne in izvleče revol* ver. »Nesrečnež, kaj počenjaš,« zavpije stric in plane proti njemu. Ta pa prav mirno: »I kaj, revolver bom nesel na Mont.« Ponosni potomci. »Iz kakšne rodbine so vaši pred* niki.« vpraša nekdo angleškega lor* da. Lordu se kar prsi pod trdo sraj* eo vzbočijo, ko našteva imena slav* nih prednikov. »O to ni nie,« pravi drugi. »Moji prcdniki so prišli že z Viljemom Osvojiteljcm na An* gleško.« »Tako,« spet lord, »mi smo ga pa že čakali.« Moška usoda. Sosedova gospa kaj rada sodelu* je v dobrodelnem društvu za »Po* moč slaboumnim«. Moža pa ta pre* goreenost že jezi. »Jaz bi pa rad vedel, kaj vendar počno ženske s temi, ki so »švoh« pameti?« Gospa ga prijazno poduei: »Omože se z njimi, moj dragi.« Iz cesarskih dni. »Cesar je osel,« godrnja pred sa* bo dobrodušen meščan. Detektiv ga sliši: »V imenu po* stave...« »Zakaj?« »Saj ste rekli, da je cesar osel.« »Da, pa francoski.« »Ta pa že ni osel,« odvrne dete* ktiv, ki je zabil na svoje detektiv* stvo, »če ste dejali osel, je to moglo leteti le na našega.« ZAHVALA. Na mnogoštevilne izraze iskrenega sočutja povodom nenado- mestljive izgube naše nepozabne, ljubljene soprogc, mame, stare mame, tašče gospe Franje Draščik izrekamo tern potom vsem najiskrenejšo zahvalo. Zahvaljujemo se posebej darovalcem prelepih vencev in cvetja in vsem onim, ki so v tako velikem številu spremili ljublicno po- kojnico k večnemu počitku. Posebno zahvalo izrekamo pekovskemu društvu za krasni venec. Vsakemu in vsem najskrenejša zahvala. V Gorici, dne 20. Jan. 1926. Globoko žalujoči ostaH. OBČNI ZBOR vzajemno = podpornega društva za zavarovanje goveje živine v Vrtojbi se bo vršil na svečnico dne 2. fe* bruarja t. 1. ob 2. uri popoldne v Obeinskem domu. Dnevni red po pravilih. Ob enem se naznanja, da so društveni računi razgrnjeni dru* štvenikom na vpogled pri drustve* nem upravitelju vsak dan do ob* čnega zbora od 8—12 ure dopol* dne. Odbor. Vabilo na redni občni zbor »Gospodarske zadruge v Spodnji Idriji, ki se bo vršil dne 2. svečana t. 1. — na sveč* nico — ob 11. uri dopoldne v za* družnih prostorih s sledečim dnev* nim redom: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Čitanje revizijskega poročila. 4. Odobritev rač. zaklj. za 1.1925. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi načelstvo. Iščem zanesljivega hlapca h ko* njem; nastop takoj, plača po dogo* voru. Avgust Gabrijelčič, Ložice p. Plava. V najem oddam radi družinskih razmcr dobro idočo trgovino in to* bakarno v prometnem kraiu Vi* pavske doline. — Naslov pri upravi našega lista. Delitev skupnih zemljišČ, občin* skih pašnikov in gozdov. — Brez* plačne informacije v pisarni v Go* rici, Corso Vitt. Emanucle III. * 19 pt. (v hiši Hipoteenega zavoda). Ugodna priložnost. Proda se ra* di bolezni v sredini mesta dobro vpeljana trgovina z mizarskimi in kuhinjskimi predmeti. Potreben ka* pital minimalen. Najemnina nizka. Naslov pri upravi lista. Certain; oshrbnistvom vljudno naznanjamo da imamo v za- logi slike Križevega pota, tisk na platnu, velikost 55X80, cena 300 L, v okvirju po dogovoru. Katoliška knjigarna v GORICI v Montovi hiAi. Rontgenologični zavod za zdravljenje in diagnostiko pFimapijaDi9.0EFIQfi! f GORICI, CORSO VITT. EM. Ill St. 11 mmrn oq 9 - iz im z -1 ZOBO2DRAVNIK Dr. L. MERMOLJA specialist za ustne in zobne bolezni, orolinira v GORICI na Travail 5/IL oä 9. do 12. in od 3, dO 5. V IDRIJI vsako prvo in tretjo so« boto in nedeljo v mesecu (okr. hranilnica). ZDRAVNIK Dr. Just Bačar Gorica, Viale 24 Maggio St. 9 Zdravljenje s Sollux-zarki in ultravijoletnimi žarki. Plačam najvišje cene za kože lisic, podlasic, kun, zajcev, n. veveric, jazbecev i. t. d. i. t. d. Prodajam PAST! in POSEBNO MESO za lov na divjačino. DslofBici za strojtnjB in borvenje —¦ Nihče nima pravice kupovati zame WALTER WINDSPACH GORICA - Via Carducci 6 - 60BICA Pozor na Izpremenjcni naslov! Teoda Hribai* (nasi.) - Gorica CORSO VERDI 32 - « (hiša Cenftr. Posoj.) UbI lii zfllBEB ccshiQtt piatDB iz znsne tovarns H^tnchfirl I fisymiinn, vsaho- fpstoe trim zi pončenci kab&p tudi veJika Ubiro tnoslKga In r.cnsu^d sutana. Blago solidno! Cene zimerne!