Po?tnTria pta?«Wi‘v gotovtnt C ?na 1 Din ' ■ - Leto I. (Vlil.), štev. 8 Maribor, torek, 10. maja 1927 JUTRA' Izhaja razun nedelj« in praznikov vsak dan ob17.uri Velja mesočno, prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta 13; telefon 465 Oglati DO tarifu — Oglase sprejema tudi ogl. odd. .Jutra' v Ljubljani, Prejemov« til. 4 Ustanovitev Državnega odbora za štednjo Odbor nai začne poslovati še v tem mescu — Obširen delokrog — Skeptično presojanje med poslanci B e o g r a d, 10. maja. Kakor je znano, je vlada s posebnim amandma-nom finančnega zakona dobila poobla stilo. da osnuje tako zvani »Državni odbor«, ki bo imel izredno veliko moč. Njegova naloga bo predvsem, da najde pota za čim boljše in čim cenejše vodstvo državnih poslov ter da v zvezi s tem reorganizira državno upravo. Vlada se je odločila, da oživotvori ta odbor v najkrajšem času. Zatrjuje se, da bo začel poslovati še ta mesec. Izvedel bo najprej redukcije vseh uradov in institucij, ki niso neobhodno potrebne, uredil bo finančno razmerje med državo in oblastnimi skupščinami ter sestavil velik, na pet let prora- čunan investicijski program za pov-zdigo in sanacijo našega gospodarstva. Med nadaljnimi nalogami Državnega odbora imenujejo: poenostavljenje državne uprave in odpravo nepotrebnega birokratizma, kontrolo državnih liferacij, komercijalizacijo državnih gospodarskih podjetij itd. Vlada se je bavila s temi zadevami na včerajšnji seji ministrskega sveta in bo posvetovanja še nadaljevala. V poslanskih krogih spremljajo to akcijo s precejšnjo skepso, ker so prepričani, da pride v najkrajšem času do razpusta parlamenta in da potem tudi Državni odbor ne bo mogel delovati. PoiiSičreS kaos B e o g r a d, 10. maja. Politična situacija se ne more približati razči-ščenju, ampak se zdi, da je od dneva do dneva bolj zamotana. Včeraj so se zopet začela posvetovanja med strankarskimi voditelji, ki pa ne rode nika-kih sadov. Glavna krivda pa leži na vladi sami, ki si očividno še ni na jasnem, kaj pravzaprav hoče. Danes sta odpotovala v Knjaževac skupščinski predsednik Trifkovi*5 in podpredsednik Subotič, da se posvetujeta z Aco Stanojevičem o taktiki, ki naj jo vodi pašičevsko krilo radikalnega kluba napram sedanji vladi. Danes popodne ob 4. se sestane finančni odbor k seji. na katero čakajo vsi z veliko napetostjo. Vlada zatrjuje, da ima v odboru zagotovljeno večino, opozicija pa ji napoveduje poraz. Kak le črnogorski separatizem Italijanski fašisti računajo med svoje zaveznike proti Jugoslaviji kaj radi tudi Črnogorce. Moralno in denarno podpirajo ono Peščico črnogorskih izgubljencev, ki se je zatekla v Italijo in snuje tam črnogorske odbore. Italijani ^6dno trobijo v svet, kako nesrečml so °rnoKorci in kako komaj čakajo, da Prila °d 10 na 9 odstotkov in podaljšati amortizacijsko dobo od 20 na 25 let. Gospodarski krogi so te u-krepe pozdravili z velikim zadovoljstvom, ker se nadejajo, da bodo morali Drž. hipotekarni banki slediti tudi drugi zavodi in se bodo na ta način splošno zboljšali kreditni pogoii. KRIZA NEMŠKE VI.ADE. Beri i n. 10. mnia. V nemški vladi A črnfvo-nn-pr iv Ki * i'c >zhri,''nila kriza ki lahko povzroči A O goreč ie bister m trezen. On j razid sedanje vidi napake in jih srnja, flK^ je7i ln kolne, zaveda Pa se, dfi jih ni kriva država kot talk n ampak ljudje, kj R0' slučajno na vladi. In zato Črnogorec ne zabavlja na državo, ampak na ]jml| jn stranke in niti na misel mn ne pride, da bi si želel zopet proč od Jugoslavije. V nodel.io .ie bil v Zagrebu naključen kongres jugoslovanskih mest. Cetinje je »■stopal njegov mnogoletni župan To-igter Štresemnna koalicije meščanskih strank. Republikanski elementi zahtevajo podaljšanje zakona o zaščit! republike in podaljšanje zakona, ki prepoveduje članom bivše pruske dinastije povratek v Nemčijo. Nemški naciionnlci se obema zahtevama upirajo. Ker imajo nacllonalci večino, groze republikanski ministri z demt-silo: med njimi je tudi zunanji minl- N e w-Y o r k, 10. maja. Nesreč, ki tepejo severoameriške Zedinjene države, noče biti konec. Poplavna katastrofa ob Misisipiju zavzema še vedno večje dimenzije. Momentano se je sicer posrečilo odvrniti neposredno nevarnost od mesta New Orleansa, zato pa poplavljajo valovi vedno nove pokrajine držav Louisiana, Arkansas in Missouri. Najhujše je prizadeta država Louisiana, ki meri 125.000 štiri-jaških kilometrov in katera je že do polovice preplavljena. Vojaštvo in prebivalstvo dela noč in dan nove nasipe, da zavaruje vsaj one pokrajine, ki jih valovi dosedaj še niso dosegli. Po statistiki, ki jo je ravnokar izdala washingtonska vlada, je voda doslej uničila že skoro en milijon hektarjev rodovitne zemlje v državah Louisiana, Arkansas in Missouri. Število beguncev znaša nad pol milijona. Okrog 20.000 ljudi je tako zalitih z vodo, da ni mogoče priti do njih in so v nevarnosti, da pomrejo lakote. N e w-Y o r k, 10. maja. Meteorološki urad je objavil proglas v katerem sporoča, da se bliža državi Louisiani s severa nov ogromen val, ki lahko poplavi še ostale pokrajine države. Vlada poziva zato prebivalstvo, naj bo vsak hip pripravljeno zapustiti svoje domove. Ogroženih je novih 200.000 ljudi, ki čakajo v smrtnem strahu noč in dan, kdaj jim bo pobesneli vodni element uničil dom in imetje. N e w-Y o r k, 10. maja. Nad zapad-nimi državami so divjali v soboto in nedeljo silni viharji, ki so uničili več naselbin in zahtevali tudi precej človeških žrtev. Samo v mestu Hutchin-son v Kanzasu je orkan ubil 11 ljudi, nad 100 pa ranil. Mariborčani na ustanovitvi JCLig v Beogradu Nele vsi jugoslovenski krogi, ki delajo na ohranitvi in razširjenju jugoslo vensko - češkoslovaškega prijateljstva, temveč tudi vsa češkoslovaška javnost pozna prav dobro mariborsko JČ Ligo, ki jo Prištevajo med najagilnejšo edi-nieo. 2e prod dvema letoma je bila mariborska JČL ona, ki je pripravila in organizirala kongres edinic v Rogaški Slatini, ki pa je imel le še bolj pri pravljalni izna5aj za ustanovitev in red' no poslovanje Zveze- Po onem času smo dobili v državi že nekaj novih Lig, delo že obstoječih Pa se je Poživilo in povečalo. Zato se je moglo pristopiti k u stvaritvi centralne korporacije Lig za vso državo. V nedeljo 8. tm. so se sestali odposlanci JČLIg iz najrazličnejših nest in krajev kraljevine v Beogradu. Pridru žilo se jiim De lepo število odličnega občinstva prestolice. Maribor so zastopali podpredsednik g. dr. Avg. Reis man, g. prof. Špnedal ter g. ing. Ivan Leben, Celie pa g prof. Janko Orožen. Olavno ustanovno skupščino Savezaje otvoril bivši minister prosvete gosP Miša Trifunovič. Med izvoljenimi tajniki ■■zbora je bil tudi Mariborčan g. dr. Reisman. Po pozdravnih govorih se je skupščina brzojav.no poklonila našemu kralju in prezidentu Č?R. Izmed mnogih stvarnih in zanimivih poročil in predavanj omenbmr, onn našega »»prodnega Poslanca g- dr. Pivka'o sestanku parlamentarcev v Pragi. g. dr. Reismana o Ligi v Mariboru. teT g. prof. Orožna o celjski I igi. Iz vseh referatov je odseval l^P uspeh posamc7n'h edinic. Po pozdravni 1 jubljanskega konzula Č^R g-dr. Pesla je bil Izvoljen odbor Snv^zn. Predsednik ostane i v bodoče g. Miša Trifunovič. prv| podpredsednik je soproga poslanika ga Milada Še^a. Pole? tega so v pod predsedstvu med ostalimi zastopniki pokrajin za Mnrlbor dr. Pivko in dr- Poicrnan ter za Celje gg. dr. Juro ffrašovee in prof. Orožen. Opoldne ie bil nrircien v bo,o,n >c> p-sk! krn'!« zborovalcem banket, nn katerem ffta sp cvin^a k besedi v imen" Slovenr dr. Pivko in dr. Reisman popoldne pa so bili sprejeti na stanovanju g- Šebe. Prihodnje leto se bo vršil v Jugoslaviji zbor Lig k naše države in ČSR. INDIJSKA LETALCA V NOVEM SADU. B e o g r a d, 10. maja. Naša indijska letalca Sondermayer in Bajdak sta včeraj nadaljevala svojo Pot v svojo garnizijo Nov| Sad. Kakor v Beogradu sta bila tudi v Novem Sadu navdušeno .Pozdravljena od večtisočglave množice. Osebno sta jim čestitala tudi princ Pavle Sn kneginja Olga Kralj je oba letalca odlikoval 11 drage sitnosti za Potnike obeh držav. Bog ve, kdaj pridemo pri nas do Podobnega napredka?! Letalo med gledalci. Pri nekem propagandnem mitingu na Poljskem se vojaško letalo, ki je po uspelem poletu Pristali na aerodromu, ni moglo pravočasno ustaviti 1° se je zaletelo v množico gledalcev. 7 oseb ie bilo pri tem ranjenih, letalo samo pa močno poškodovano. ITO lil la! Iz Evrope v Ameriko v aero planu Posrečen polet preko atlantskega oceana — Letalci časte smrt — Uresničenje najbolj drznega človeškega sna Že včeraj smo kratko zabeležili, da sta se v Parizu v nedeljo dvignila dva drzna letalca, da v aeroplanu poletita preko Atlantskega oceana iz Evrope v Ameriko. Istočasno sta letalca Bertand in Chamberlain odletela iz New Yorka, da preletita ocean v nasprotni smeri in pristaneta v Parizu. Odkar se je izpolnil največji in najdrznejši sen človeštva o obvladanju zračnih višav in človeškem letu, so zahteve na umetnost in uspešnost letalstva od dne do dne večje. Kar je bilo včeraj še nemogoče, še blazno, je danes že resnica, bo jutri vsakdanjost. Na Polet preko več tisoč kilometrov širokega oceana si pred desetimi leti še nihče ni upal misliti, v zadnjih treh letih sd je posrečil že večkrat. Najprej se je posrečil Polet velikemu angleškemu zrakoplovu tipa »Zeppelin«, kmalu nato sta obvladala Atlantski o-cean dva ameriška pilota, ki sta z aero-pianom poletela visoko na severu iz Amerike v Evropo. Leta 1924 je Ecke-ner s svojim »ZR III.« poletel iz Nemčije v Zedinjene države, lani Pa Amund sen Preko severnega tečaja. Vse to pa so bili več ali manj osamljeni poleti. Ogromen napredek Pa je prineslo letošnje leto, ko se je cela vrsta odličnih in drznih letalcev lotila smrtnonevarne naloge, da obvlada Ocean in vzpostavi zračno zvezo med Ameriko in Evropo. V živem spominu je še bravurozni Polet Italijana de Pineda iz Evrope vi Južno Ameriko; za n.iim je preletel južni Atlantski ocean Španec Sarmento de Vaires, ki je tudi srečno prispel v Ameriko. Vendar Pa ta južna Proga ni tako nevarna kakor je severna, ker ima vmesne postaje, kjer lahko letala pristanejo, dočim na glavni severni progi Evropa—New York ni nobenega otoka, na katerega bi se letalec lahko v sili zatekel. A kljub temu so se gori navedeni štirje letalci lotili tudi te naloge. Nun-gesser in Colli potujeta na letalu »Be-Uanca«, ki je opremljeno tudi z dobro radioPostajo in lahko nosi tovor 3500 kg- Za grb ima letalo veliko rdeče srce, v njem Pa belo mrtvaško glavo. Pod srcem pa je naslikana rakev z dvema svečama. Navada letalcev je, da počaste ob vsakem poletu smrt, kajti ta pride najraje takrat, kadar se je najmanj nadejamo. Da je ne zovejo, jo letalci počaste ob vsaki priliki. Tudi Bertand in Cham berlain, ki sta odplula iz Amerike v EvroPo imata na svojem letalu »Miss Columbia« mrtvaški grb. Nungesser in Colli sta odletela iz Pariza v nedeljo zjutraj. Proti poldnevu so ju videli nad Irsko, potem pa ni bilo o njima nikakih novih poročil do včeraj opoldne- Vsi so se že bali, da sta se ponesrečila, a sinoči je Prispela iz Amerike vest, da so opazili njuno letalo nad Bostonom. Drzna letalca sta torej srečno preplula Atlantski ocean. Ako se jima ni še v zadnjem hipu zgodila nesreča, sta sinoči pristala v New Yorku. Letalca Berland in Chamberlain sta morala svoj polet radi skrajno neugodnega vremena Prekiniti in se vrniti nazaj v New York. Na pot se bosta podala, čim bodo vremenske razmere dopuščale. Kako so potegnili fašiste Kakor je znano, so v Italiji prepovedani vsi protifašistovski listi in sploh vse protifašistovske tiskovine- Kljub teinu se vedno znova pojavljajo zdaj tu, zdaj tam plakati, letaki in cele brošure proti fašistovskemu terorju. Policija Je odkrila že celo vrsto tajnih tiskarn in jih zaplenila, a zatreti jih ne more, ker so nasprotniki fašizma tem bolj iznajdljivi, čim hujši je vladni pritisk. Naravnost sijajno so potegnili fašiste koncem Preteklega tedna. Po celi Italiji so se hkrati pojavili stotisoči izvodov posebne izdaje glavnega fašistov-Bkega glasila »Impero«. Meneč da gre Ka bogve kako senzacijo, so se ljudje ^ar tepli za list in ga povsod v par minutah pokupili. Kako pa so začudeno gledali, ^o so v osebnem glasilu Mussolinija brali najhujše napade na fašizem in Mussolinija samega. Vse je bilo zbegano. Ljudje so govo-trili o prevratu, drugi ugibali, da je znorelo celo uredništvo »Impera«, tretji se «elo bali, da se ni morda zmešalo Mussoliniju in da bc je na enkrat Prelevil v svojega lastnega nasprotnika. Uganka je bila kmalu pojasnjena. Nasprotniki fašizma so v eni svojih skrivnih tiskaren tako spretno ponaredili veliki fašistovski list, da so ga vsi imeli ®a original. Ko so pretkano sleparijo razkrili so napačni »Impero« seveda za-«nih, a bilo je že prckasno, ker so je tem razširil po vsej državi že v sto-sci ih izvodov. Policija in fnšistovska sta zduj z vso paro na delu, da razkrijeta Skrivno tiskarn0. je pravi krivec diplomatskih nesoglasij in edina nevarnost za svetovni mir. Nemci o Mussoliniju V nekem nemškem listu beremo naslednje kratko a jedernato poročilo o pol t.cnern položaju pred enim tednom: »Ljubeznivi Mussolini prav tako razburja narode, kakor žugajoči Mussolini. Madžari so razjarjeni * ker je njihovega Bethlena tako prisrčno pozdravil italijanski diktator. Za tem slutijo namreč upravičeno, da hoče poslati fašizem zase Madžare po kostanj v žerjavico proti Jugoslaviji«. — Dan za dnem spoznava Evropa, kje Drago babjeverstvo V malo vas nekje v Nemčiji so prispeli cigani ter šli na posel. Deloma so se preživljali pošteno z delom, deloma niso mogli brzdati svoje ljubezni do tujega blaga. Ženske so se napotile prerokovat srečo — drugim, pribavile pa so jo sebi. O neki dečvi so doznale, da bi se rada kmalu omožila. Ciganke so koj iznašle sredstvo za dosego tega cilja ter raztolmačile praznoverni nevesti stvar tako-le: »če hočeš, da se v kratkem srečno poročiš, zberi ves svoj denar, da ti ga ciganka lastnoročno zaveže v ruto in ga nosiš devet dni na prsih. Če se ne držiš tega navodila točno, se ti fant gotovo izneveri.« Punčara izroči z veseljem vse svoje imetje v naši valuti 2380 dinarjev »coprnici«, ki premetava denar na vse mogoče načine sem in tja ter godrnja nerazumljive besede. Nazadnje ruto lepo zavije in jo preda deklici. Ta si Punkeljček brez odlašanja spravi v ne-drije in bogato nagradi ciganko s slanino, jajci in moko. Žele čez nekaj dni opozori nekdo nevesto, da ni dobro imeti posla s ciganskimi čarovnicami. Naivno dekle je šele sedaj odvezalo ruto in našlo v njej zmašen umazan časopisni papir. * Cigank in ciganov takrat že ni bilo več dobiti . . Nova avstralska rezidenca V nedeljo je drugi sin angleškega kralja in kum našega prestolonaslednika, vojvoda Yoršld, v Avstraliji otvoril novoizvoljeni avstralski parlament in je istočasno posvetil novo glavno mesto Avstralije Canberra. K tem svečanostim se je zbralo toliko ljudstva, da je morala večina prenočevati v šotorih. Canbera je docela nova naselbina, ki so jo začeli graditi šele pred tremi leti in šteje danes komaj 5000 ljudi. Računajo pa, da bo nova državna prestoli-ca že v desetih letih imela nad četrt milijona prebivalcev, ker se bo Poleg političnega koncentriralo tudi gospodarsko življenje. Mesto leži nekako v 'sredi med sedanjo Prestolico Melbournom in trgovskim centrom Sydnevem. Zgrajeno je vse po enotnem načrtu, kar se doslej še ni zgodilo nikjer na svetu. Bitka morilca s policijo _ V Pariškem predmestju Mont-Morency je živel ključavničarski pomočnik, ki je imel zadnje mesece ljubavno razmerje z mlado bolniško strežnico. Ta je zvedela, da ji je pomočnik nezvest, in ga je radi tega ostro Prijela, fant pa je potegnil iz žepa revolver, oddal par stre lov na deklico in jo smrtno zadel. Pre-dno ga je mogel kdo prijeti, je pobegnil-Policija pa ga je še isti dan zasledila. Skrival se je pri svojem bratu, kjer sta ga hotela dva Policijska agenta aretirati. čim ju je ključavničar opazil, je začel divje streljati na nju in je prvega ubil, drugega nevarno ranil. Nato se je v stanovanju zabarikadiral in se celi dve uri branil Proti policiji, ki je stanovanje oblegala. Ranil ie še dva stražnika. Še le, ko mu je zmanjkalo patronov, se je udaj. Pred hišo 'se je bila med bitko zbrala ogromna množica, ki je hotela ključavničarja iztrgati stražnikom in ga linčati. Stražniki so to komaj ubranili. M??: Ml!!! OirllCl Hina Spola Četrtek: Hany Liecike in Xenla Desni v krasni opereti: Soidat IMariŠka Spori Velepofezna vlomilska tolpa. Dunajska policija je v soboto polovila zločinsko družbo, ki je tekom zadnjih tednov izvršila 35 vlomov v stanovanja in Povzročila okrog pol milijona dinarjev škode. Družba je bila izborno organizirana in je imela dobro špljonažno in detektivsko službo, čim so ugotovili da na kakem stanovanju ni nikogar doma, so se zbrali z naglico gasilcev, v stanovanjc vdrli in ga izpraznili. Ves dobiček so takoj pognali v gostilnah in barih. Vsi vlomilci so v starosti 16—24 let. Slab dan za letalce Medtem ko je v nedeljo praznoval ves jugoslovanski narod nekak letalski dan Pozdravljajoč na domačih tleh sre čno se vrnivša junaka višav iz Indije, so imeli drugod žal nesrečnejši dan. V Vliškolcu na Madžarskem se je vTšil letalski miting društva akademskih športnih letalcev, pri katerem je težko ponesrečil športnik Karl Kaszala. Padel je z letalom vred iz višine 600 metrov in so ga težko poškodovanega oddali vi bolnico. Ni pa upanja, da bi okreval. — Še večjo smolo so imeli Nemci v Vra-tislavi (Breslau). Pri poskusnih vožnjah nemške letalske zveze. Pilot Fletow, ki je imel pri sebi v letalu tovariša Richt-hofema je strmoglavil z aparatom in se tako hudo poškodoval, da gotovo ne o-stane PTi življenju. Spremljevalec Richt hofen pa je bil na mestu mrtev. Umor radi praznoverja Neverjeten dogodek beleži te dni Poljska. V nekem kraju severnega dela države si je postavil tamošnji učitelj lasten sprejemni radio aparat. Seljakom okraja to prav nič ni ugajalo, češ vse take stvari so hudičevega- izvora. Nihče drugi kakor ta radio aparat je kriv, da že cele dneve neprestano dežuje iu da bo tako uničena vsa žetev. Da se to zlo prepreči, so kmetje kratkomalo vdrli v učiteljevo stanovanje, mu razdrli aparat, učitelja samega pa ubili. Ne bi verjel človek, da je v 20. stoletju še kje toliko praznoverja! Trčenje avtomobilov. Pri Le Bourgetu na Francoskem sta v Petek na nekem ovinku trčila dva o-sebna automobila, v katerih sta se vozila dva invalidna oficirja, ki sta bila slučajna dobra znanca. Oba sta bila precej nevarno ranjena; eden med njima bivši podtajnik vojnega ministrstva posl. Picot, ki je znan občudovatelj Sokolstva in so je lani udeležil tudi Praškega zleta« ISSKM Poziva članstvo, da se v čirh. večjem številu udeleži pogreba g. Ivana Hreščaka, očeta dveh aktivnih članov v našem športnem klubu. Pogreb blagega pokojnika se vrši danes, v torek ob 18. Kazenska družina Rapida. Nekako istočasno z ustanovitvijo »Mariboro-ve« hazene sta ustanovila svoji družini tudi »Rapid« in »Merkur«, ki sta dokaj intenzivno gojila damski šport. Po dveh letih pa sta se radi splošnega nazadovanja interesa za damski šport družini razšli. Na inicijativo medklubskega odbora, ki je bil ponovno ustanovljen, je bila damska sekcija »Rapida« letos zopet obnovljena in bo najbrž nastopala že v pomladanskih prvenstvih z novo hazensko družino. Ako bo vzgledu »Rapida« sledil tudi »Merkur«, smemo računati, da bo v letošnji sezoni damski šport v Mariboru dosegel zopetni razmah, kakor je bilo to v letu 1925. Brulmenu start zabranjen. Avstrijska lahkoatletska zveza je prepovedala start svojemu najboljšemu tekaču na dolge proge Bruhnenu, članu Amaterjev. Bil je^ radi nekega osebnega delikta za vse življenje diskvalificiran. Korak sa-veza je sicer krut, kajti Avstrija je z Bruhnenom izgubila najboljšega mednarodnega atleta, toda za moralo v športu tudi taka žrtev; ni prevelika, — Kaj pa Pri nas? Tovorna postaja v Hočah Iz Hoč nam pišejo: Da ni bilo svetov* ne vojne, bi se danes ponašale Hoče z obsežno postajo kakor tudi s poslopjem za osobje in skladiščem. A kakor je vojna mnogočemu storila konec je tudi te velikopotezne načrte uničila, in tako so Hoče ostale brez tako nujno potrebne tovorne postaje za odPravo komadnili in vagonskih Pošiljk. Če se pomisli, da na to postajo gravitira deset zelo obsežnih občin ki izvažajo les, poljske pridelke, sadje, hmelj itd. ter imajo več industrijskih podjetij, je jasno, kolike važnosti je to vprašanje. Občine Zgornji in Spodnji DuPljek, Sv. Martin, Korena, Sv. Barbara, nadalje celo Pohorje itd. morajo odvažati ozir. dovažati robo na 3—4 ure oddaljeni kolodvor Maribor ali Račje, dočim bi si, ako bi bila tovorna postaja v Hočah, lahko prihranili Poldrugo uro dragocenega časa, da ne govorimo o izgubi časa na itak Preobremenjenem kolodvoru Maribor. Z otvoritvijo tovorne postaje v Hočah bi se tudi znatno razbremenile postaje Maribor in Račje. Da se to pereče vprašanje oživi, je bil dne 1. maja na sestanku vseh zainteresiranih občin in interesentov sestavljeni odbor, ki naj doseže čimprejšnjo izvršitev načrta. Železniško upravo naprošamo naj tudi sama pokaže dobro voljo in stavi za otvoritev tovorne Postaje v; Hočah čim ugodnejše pogoje. Jugosl. - čehosl. liga v Ptuju. V Ptuju se osnuje Jugoslovenska-češkoslovaška liga. K pristopu se vabijo vsi, ki imajo smisel za gojitev naših stikov z bratsko češkoslovaško državo, in to brez razlike siceršnega političnega prepričanja. Ustanovni občni zbor je dne 14. maja 1.1. ob 8. uri zvečer. Udeležil se ga bo tudi g. dr; Resi, češkoslovaški konzul v Ljubljani, predaval pa bo g. Rasto Pustoslemšek, novinar v Ljubljani. — Isti dan priredi liga kinopredstavo v mestnem gledališču. Predvaja se češkoslovaški ilm. Predstave se vrše: ob 2. za šolsko mladino, ob 4. za vojaštvo, ob 6-15 za ostalo publiko. — Priporočamo vsakomur, da si ogleda ta krasen film, ki se je predvajal po vseh večjih mestih z ve-ikim uspehom. — Cene sedežem za šolsko mladino in vojaštvo po 2 dinarja. Za ostalo: Ložni sedeži • 10 in 8 Din, balkonski sedeži 8 in 5 Din, pariemi sedeži 8 in 5 Din, stojišča 3 Din. Čisti dobiček je namenjen za .bokolski dom11 v Ptuju. smt Marffiofsfei V E Č f R N 1 K Imr.\ V Marmor«, Ene ttf. V. fW? Ugrabljeni milijoni Roman ameriškega Jugoslovena. 8 Kmalu so bili sredi mesta, kjer je Ralf izstopil, češ, da ima opraviti v klubu. Jedva par minut nato se je ustavil avtomobil pred Heganovo trgovsko hišo. Služabnik je zapeljal voz v remizo na dvorišče, Polly in Jack pa sta odšla k »stričku«. Mogočno pročelje Heganove hiše je bilo videti kakor iz samega stekla in železnih okvirov. Vzorec ameriške gradbene tehnike, je obsegala hiša pravo blodišče hodnikov, stopnic, dvoran in sob, a se je skladala v svojem bistvu iz ogrodja železnih traverz somernega in skoraj povsem enakega ogrodja v vseh šestnajsterih nadstropjih. Tudi stene so sestajale iz včlenjenih traverz in le zelo ozkih prog granitnih plošč, puščajočih čim največ prostora celim vrstam oken, visokih in širokih stekel, ki so prepuščala kolikor največ možno dnevne luči v stavbino notranjost. Problem, kako izrabiti vse prostore čim najpraktičneje, dobiti prostora in svetlobe za čim največ ljudi, omogočiti med posameznimi oddelki in nadstropji čim lažji in čim hitrejši stik ter poskrbeti, da je mogoče v takem Čejbelnjaku delati brez motenja, ta problem je bil rešen tu sijajno s Heganovo palačo iz železa, granita in stekla. Celo ravna streha vrhu šestnajstega nadstropja je bila izkoriščena za vrt, poln palm, lovorjev in cvetlic, ter za telovadnico in igrišče za Heganovo uradništvo. V pritličju sta vstopila skozi vrtljive duri v sprejemno dvorano, visoko in prostrano, z marmornimi stenami in tlom, pokritim z debelim, temnozelenim linolejem, in z neštevilom vseh možnih sedežev, klubskih naslanjačev, usnjenih klopi in lahkih prožnih stolov. Ob stenah so stali pisalni pulti, sredina dvorane pa je bila popolnoma prazna ter je služila kot prehod k liftom in durim, označenim s številkami. Dasi je bilo v dvorani mnogo agentov, trgovcev, bančnih uradnikov, kupcev in prodajalcev in posredovalcev, je bilo slišati le pridušeno mrmranje in šepetanje ter tiho drsanje podplatov po mehkem linoleju. Poliv je namerila korake k bližnjemu liftu. Služabnik v temni livreji s srebrnimi gumbi ni ganil niti z obrvmi, ko je odpiral mrežno dverce. Kletka je švignila navzgor ter se ustavila v četrtem nadstropju, kjer je imel Hegan uradne pro- store. Polly in Jack sta stopala še po brezkončni pisarni, predno sta dospela do »stričkovega svetišča«; pisarji in uradniki so sklanjali glave nad knjigami ter pisali mirno dalje, ne da bi se ozrli, ko je šla mimo šefova nečakinja. V tej hiši je bil čas denar, zato ga ni smel nihče tratiti s pozdravljanjem. Še tri stopnice, prevlečene s suknom. in obstala sta pred prostranimi vratmi brez napisa. — za katerimi je bil mož, ki edini je imel pravico in moč ukazovati v tej ogromni hiši. In ko je vstopila Polly, je ta mož takoj odslovil svojega tajnika, pristopil k nji, ji stisnil roko in jo poljubil na čelo. »Kako je bilo?« je vprašal. »Ah, bajno, predivno. nepopisno!« je pripovedovala Polly. »Ralf je vriskal kakor Indijanec!« »In kako je bil vam všeč ta prvi polet pod svobodno solnce?« Še predno je mogel Jack odgovoriti, se je zasmejala PolIy: »Znamenito se je držal! Ampak nazadnje mu je bilo žal, da je izgubil perotnice svojih pradedov!« In že je odhitela v sosednjo sobo, da se »kar hitro preobleče« v promenadno toaleto . .. Hegan je postavil pred Jacka skrinjico havank na pisalno mizo. kjer je stal eleganten porcelanski čebriček z vodo. Nekaj časa sta sedela molče ter pušila. Hegan je upiral pogled za odišlo Polly in se blago smehljal. »Ko sem letel prvič pod oblaki ter sem gledal mistra Connorja « je začel Jack. »prej ko sem Švigal skozi Chicago ter zrl Miss Poliv ob krmilu . . . in zdajle zopet, ko sem stopal po vaši hiši ter videl vas. se mi zdi. da je vam Amerikancem vse silno lahko, četudi je na videz uprav nemočno, zagonetno. komplicirano in blazno smelo. Večkrat sem že premišljal o tem ter iskal vira te vaše čudne sposobnosti. In zdi se mi. da sem ga našel v vaši prav posebni krvi. Ves vaš uspeh je le posledica vašega temperamenta in nič drncrega.« »Mogoče kri. temperament.« je pritrdil Hegan, se globoko naslonil v klubovskem naslanjaču, da je napol ležal, prekrižal noge. jih položil 'komi vodoravno na bližnji vrtljivi stol ter žvečil smodko, ki je tudi med govorienjem ni odložil iz ust, »mogoče pa tudi naša stoletna preteklost in naša vztro-ja . . . Vse misli naših pradedov in dedov so bile koncentrirane vedno le na uspeh ... V boju proti elementom, naravi, divjim ljudstvom ... v tekmi s tujim svetom se je v Amerikancu razvil le ".i talent, omejen, nekam suhoparen, a zmagovit: živci! — Toda moja kri je mešana z laško, tudi s francosko . . . zato imam. žal. poleg ameriških in evropskih vrlin tudi nekaj nerodnosti, ki sem jih podedoval po svojih veselih prababicah!« Zamahnil je z levico, se namrdnil in se zasmejal. Jack se je zagledal v steno, po kateri so viseli v širokih okvirjih velikanski zemljevidi. Bile so to uprav čudovite mape vseh delov sveta, mojstrska dela svoje stroke: na njih je bilo videti toliko raznobojnih linij, črt in pik, da ni bila pozabljena na njih očividno niti najmanjša podrobnost. Zlasti pa je vzbujala Jackovo pozornost množica modrih in rdečih praporčkov. ki so — ponekod posamič, drugod v parih in tudi v celih šopkih — štrleli iz platnenih ploh. Hegan je opazil Jackovo zanimanje ter je naglo vstal. »Naš trgovski zemljepis,« je dejal kažoč na mape, »kakor sem si ga naredil sam.« in začel mu je razlagati, kaj pomenijo rdeči in modri praporčki, črte in pike: filijalke, agenture, pisarne zaupnikov, — najgostejše po Severni Ameriki, najredkeje po Aziji in po Avstraliji. Rdeči praporčki so kazali angažmane izključno Heganove banke, modri pa podjetja Zveze chicaških bank, med njimi tudi Heganove. Pike raznih boj so pripovedovale, kje so in kakšna so podjetia, tovarne, rudokopi, premogovniki, gozdovi, parobrodi ali kakšni drugi industrijski zavodi. Črte so izražale železniške, vodne, brzojavne in telefonske zveze. Hegan je razlagal v velikih obrisih, a pregledno in priprosto. da se je zdelo njegovo oeromno razcepljeno in na vse dele sveta razvejano bančno delovanje čisto primitivno. »Popolnoma prav ste primerjali prej aeronlan in avtomobil z mojim podjetjem«, je končal. »Povsod je celo najmanjši detajl bistveno važen. Če odneha en sam. še tako majhen vijak in še toli kratek vzmet, pride vse v nered. Toda pri vseh je vendar moto oživljajoča duša. ki daje stroju vzmah. silo. vztrajnost. Popust? li motor samo za trenntek, je gotova katastrofa. Povsod treba torej krmilar-ia z močnimi živci, še bolje pa — brez njfti.« Otrnil je pepel smodke v iMiriček. da ie ostrn siknilo, vrgel šnn rfnTv0o gr. hlsilianllno paketirana. Medo-kata je prosta pri kavi nahajajočih Škodljivih delov ter vsebuj« vse dragocene snovi, kakor popolni najlinejSi kavia aroma, ker je iz najflnejSih vrst priprav Ijena Užitek Mado kava ni samo zdravim, temveč tudi več * aoma želodčno, srčno in živčno bolnim za priporočati-Mado-kava te dobi samo v rujavlh prozornih zavitkih* Glavma ulega u SHS Rado MainarU, Maribor, Glavni trg 21 Katera dama v starosti do 28 let bi hotela poročiti dižavnega poduradnika v zakonu varane** z lastnim stanovanjem v Mariboru. — Le resne ponudbe na upravo lista pod .dobra gospodinja*. Zastopnlka-co z nekaj kapitalom za malo priročno zalotro z velik m dobičkom lahko-prodalnih pospodlnjskih predmetov iščem. Ponudbe pod .Dnevna potrebščina* na upravo „Jutra“, Mailbor. 10% popusta v tekočem mescu. vs!ed vpeljave v novo urejeni trpovlnl *> Vetrinjska ulica 18 IGO BALOH ■niiiiiinmiiiiiininiiHiiiiiiiiiiiHHiiinHiiiiiHniHiiHiiniiiiiiiiiiiimnniiiiiiiiHiiiiimuniniminiiinnHimiininnninninniiiHiiiiiiiiiiig • t, •awaan v.mrmam ^POZORI (avlll samo roino delo Motki visoki boks Din 220 Moški nizki boka Din 180 hiški nizki niki vrste Din 160 Naro.lla po men In vsaka popravila no najnižjih cenah Franjo Neubauer • čevljar, Maribor, Gornja Gosposka ulita 33 Vela zaloga dvokoles najboljših znamk, kakor WAFFENRAD, PEUGOT, ter nakup vseh potrebščin za dvokolesa in motorje. Zaloga motornih koles najnovejših tip „PUCH“. Najmodernejše urejena delavnica za popravila dvokoles, motornih vozil, šivalnih strojev, otroških vozičkov in vsa v to stroko spadajoča dela. Lastni oddelek za emajliranje In poniklovanje koles itd. Izposojevanje koles. Divjak Sl Gustinčič Glavni trg 17 Maribor Tattenbachova 14 ss iiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>lllll,i,lllllllll>i>iiiiiiiiiiiiiiiiiii<>i»llll>lllllll»^ kimujt galaofiriiika trgovina irrago Rosina Maribor, Vetrinjska ulica 36 ilavre-Newyork samo 51/, dni Čez morje, dobra hrana in pijača brezplačno. Cie. Chargeurs Rčunls, Sud-Atlantique, Transports Marltlmes. Za severno in iužno Ameriko z ekspress parniki, kateri vozijo vsak teden iz Havre, Bordeaux in Marslllje v Argentino, Uruguay, Chlle, Australljo in Kanado. Tozadevna pojasnila daje brezplačno zastopnik IVAN KRAKER, LJUBLJANA KOLODVORSKA ULICA 35. J fcrdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: Stanko Virant, v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik Stanko Detela v Mariboru.