sosednjih pokrajinah, Hrvatski, Benečiji na tržaškem ter v Madžarski čimpreje lotili tega dela in njegove uresničitve. Šele takrat bi mogli podati dokumentirane preglede posameznosti in kulturnih ter naselitvenih prizadevanj v predzgodovini. Avstrijskim kolegom, ki so to delo že opravili, lahko k storjenemu samo čestitamo, saj je bil njihov trud s tem delom poplačan že v tem Leksikonu. P. Petru F. Felgenhauer, W. Alzinger, Ä. Kloiber, B e iträg e z u r K en n tn is der n orisch -p an n on isch en H ü g e lg rä b e rk u ltu r I — D a s G räb e rfe ld K ap fe n ste in in der S te ie rm a rk , Archaeologia Austriaca — Beiheft 7, Wien 1965, 92, 55 slik + 12 T. Dunajski inštitut za pra- in predzgodovino je prevzel 1962 na sestanku avstrij­ skih arheologov eno izmed perečih nalog — ugotavljati razprostranjenost antičnih gomilnih grobišč in jih raziskovati na območju Avstrije. Prvenec te zamisli je tudi poročilo o izkopavanju gomilnega grobišča Kapfenstein v dolini Lendave, le 5 km od naše meje. Že zaradi tega je utemeljeno, če spregovorimo o teh izkopavanjih, še bolj pa to narekuje dejstvo, da šteje grobišče v Kapfensteinu 127 gomil in je eno na jvečjih te vrste, ter spoznanje, da smo tudi pri nas po zaslugi S. Pahiča dobili sintetičen pregled gomil s prostora Slovenskih goric (Antične gomile v Slovenskih goricah. Časopis za zgodovino in narodopisje 1, 1966, 1 ss in tam navedena lite­ ratura) ; v slovstvu naštete podatke o gomiiah v Prekmurju je zbral že j. Šašel (Donesek k zgodovini Prekmurja v starem veku, Kronika 3, 1955, 40 ss). Žal avstrij­ ski raziskovalci teh sestavkov niso poznali. To pa odpira širšo problematiko, ali moremo celotnostno ovrednotiti te arheološke spomenike in njihovo izpovednost za našo dediščino, ne da bi poznali prizadevanja v sosednjih območjih. Zato bi ne bilo odveč, če bi mogli — vkljub državnim mejam — reševati ta vprašanja z enotnih vidikov in ob upoštevanju dosežkov v sosednjih pokrajinah. Spričo tega, da se provincialnorimska gomilna grobišča raztezajo še na Madžarsko, bi kazalo v prihodnje izdelati -enoten zemljevid razširjenosti tega pogrebnega kulta, ki bi mogel šele potrditi ali ovreči mnenje o povezanosti gomilnih grobišč z ozemljem, ki so ga naseljevali Boii, kot je to trdil S. Sagi, ali o ponovnem oživljanju halštat- ske tradicije pokopavanja v gomilah, kot je to mislil W. Schmid. Daljnosežnejše rezultate proučevanja provincialnorimskih grobišč lahko pričakujemo ie, če bodo znani in na enem mestu zbrani vsi podatki. Zato bi bilo tudi koristno, da se zberejo vsi raziskovalci v en team, pa čeprav je na tej stopnji raziskovanja nji­ hova prvenstvena naloga, da topografsko obdelajo in proučijo vsak svoje ozemlje. V poročilu o izkopavanjih so podani podatki o 32 v letih 1954—1959 preko­ panih gomil, ki sodijo po odkritih najdbah novcev v čas od sredine L do konca 11 . stoletja. Najdbe drobnih predmetov v teh gomilah so tudi redke, vendar dovolj zgo­ vorne. da so mogli raziskovalci tudi podrobneje določiti posamične pokope. Bolj od samih ostalin materialne kulture pa je presenetljivo število različnih načinov pokopa. Prevladujoča oblika pokopa je tudi tu enostaven zakop žganine na nekdanjo površino. Drugi najbolj pogost način je izkop enostavne grobne jame, v kateri je bila žganina. brez dodatnih arhitektonskih členitev. Sledijo grobovi, sestavljeni iz kamnitih plošč, nato zidane pravokotne grobnice z dromosom, ovalne zidane grobnice, zidane grobnice s polkrožno apsido. V samo enem primeru pa je ohranjena grobnica, pri kateri so kamni obdajali okrogel grob. Dokumentacija je v tej knjigi izčrpna predvsem glede ponazarjanja najdišč- nih okoliščin in s podajanjem gradbene zasnove grobnih tipov. Manj nazorni so zemeljski profili in podajanja zidov; pri teh ni tudi naznačen omet oz. apno. tako da lahko le po splošnem videzu sklepamo, kdaj imamo opraviti z zidano grobnico. Za nadaljnje raziskovanje antičnih gomilnih grobišč v Vzhodnih Alpah pa pomeni pričujoča objava izkopavanj v Kapfenbergu dragocen prispevek. Po­ membna je tudi kot znanilec resne namere avstrijskih arheologov, da sistematično proučijo spomenike preteklosti na svojih tleh, še posebej provincialnorimske gomile. P. Petru