List 35. m v • lecaj XLVII i Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 3 gold. 40 kr. za r>ol leta 1 gold, 70. kr. za četrt leta 90 kr., pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gol 10 kr., za četrt leta 1 gold. 10 kr. V Ljubljani 28. avgusta 1889 Obseg: Sadjarjem zelo koristen hroščec Kako skrbeti za zdravje domačih živali po leti?— Razne reči sni m odopi obra Naši dop No Zemlj epi Gospodarske stvari. črvom podobne majhne živalce, ličinke, med kterimi je so Sadjarjem zelo koristen hroščec. : najkoristnejšim hroščem štejemo tudi nektere iz tudi veliko takih, ki imajo po šest nog; te poslednje polonične ličinke, ki so po drevju prav do čistega obrale listne uši. Predno z jezo in nevoljo grde in požrešne uši z vrsti tako imenovanih obličastih ali kroglastih hroščev, listjem vred osmukamo in poteptamo, treba je pogledati med kterimi naj omenimo le polonice ali ple (coc > ako morebiti ne opravljajo dela svojega uže te majhne cinella septempunctata), ki je povsod dobro znana in živalce, ki bi listne uši mnogo hitreje in bolje pokončale katere se kot ličinka kot hrošč z listnimi ušicami drugimi enakimi živalcami hrani. Kdor pa ve, v kolikem številu se listne uši v poletnjem času plode in koliko škode te majhne živalce delajo po rastlinah, sadnem drevju in po drevesnicah, gotovo bo tudi rad pripoznal veliko korist takih žužkov, ki pobirajo listne uši, looica jih še največ pospravi v svoj želodček. nego je tam to mogoče. a po Kako skrbeti za zdravje po leti? domačih v ■ ■■ živali g0t0V08tj lahko rečemo da bil ves naš trud in marljivost zastonj, pa tudi sadno drevj hmelj zelj Prva polovica poletja jako ugodno vpliva na zdravje domačih živali. Pomladnje bolezni se izgubljajo, druge itd ne moglo uspešno rasti, ako ne bi listne uši toliko se pa ne prikazujejo. srditih sovražnikov imele ed žki Pridejana pod. 1. predstavlja mično vpliv. drugo polovico se pa začenja kazati neugoden Pojavljajo 86 tako imenovane let nje živalco nekoliko povečano, zraven tiskana žolčna driska in griža, privadna, gnila mrzlica črtica pa kaže njeno naravno velikost. bolezni: legar in vranični prisad v vseh oblicah; potem vnetje možganov Podoba Le poglejmo n. pr. drevo, na kterem itd. Vse bolezni, ki se tačas prikazujejo, rade so nevarne se je zaploailo nekoliko uši, kar se prav to velja tudi o vnanjih poškodbah. ? lahko pozna po mladikah, ki se suše in Letnje bolezni se odlikujejo s črno krvjo in s tem, po listju, ki se zvija, kaRor tudi po nekem lepkem soku, da zelo vplivajo na trebušne dele, in da rada pritisneta od kterega listje lepo svetlo postaja. začetku je teh prisad in gniloba; pole g tega pa tudi živci bolehajo, uši malo, toda kmalu se tako razplodijo, da so ž njimi čemur sta vzrok kri in motenje v vampu in črevesu, pokrite vse mladike in vsak list, po mladikah in vejah Da se obvaruje živina teh bolezni, priporočajo: se širijo ter muzgo iz listja in mladik tako izpijajo da Enakomerno krmljenje s hladečo, sočno (zeleno) drevo zastaja v rasti, pa se tudi večkrat popolnoma po- krmo je najboljše branilo proti vsem letnjim boleznim, suši. Ako si stvar natančneje ogledamo, našli bomo po- Koder se slednje leto pojavljajo, skrbeti je že poprej, leg drugih žužkov, ki prav marljivo pobirajo uši, gotovo bode ob nevarnih časih moči dajati primerne krme. da tudi polonice, in sicer največ rdečih, s sedmimi črnimi 2. Po krajih z mokro, studenčnato zemljo, katere pikami opisanih, in če preiskujemo tudi velo, zvito listje, spodnje plasti le slabo propuščajo vodo, priporočati je, prepričali se bomo kmalu, da so izginile listne uši, in da že naprej skrbe za potrebno množino suhe krme namesto njih našli bomo še njihove mešičke ali pa rega sena), in tako zabranijo bolezni, katere se v k '»V-vrT - dasi to tudi stane truda krem, hladnem, deževnem poletji pojavljajo pri živini, bolje obvarujemo debelca zajcev, če jih obežemo s trnjem ki hodi na pašo. 3. Vsekakor pa je za to skrbeti, da po leti ne bode živina stradala, kar se rado primeri sredi poletja, j * Pokončavajte sršenova gnezda! Vsaka sredi junija pokončana osa ali sršenka je matica, katera ima ko začne primankavati zelene krme. Stradež je uzrok lahko 10.000 naslednikov korist čebelarstvu mnogim boleznim. Vedno je tudi skrbeti, da ne bode mankalo vrtnarstvu je, da se njihova gnezda razdirajo, ker po- , obgrizujejo grme in v pozni jeseni sveže pitne vode, zlasti tudi v svinjskem hlevu ne. . Prašičem naj se dajo vsak teden po jedenkrat love mnogo objedajo ljubje. čebel Pokončavanje listnih uši po jablanih. Mlademu v majhnih množinah lahka čistilna zdravila, nadalj ne drevju se listne uši hitro in lahko preženo, če se vsa pokladaj močne krme, katera provzročuje vročino ali pa mesta, po katerih so uši, namočijo z zmesjo milne raz zgošča kri, kakor na pr rž oziroma sočivje topnine in tobakove vode. ta namen raztopi v 20 Goved imej po dnevi v hlevu, in goni jo le zvečer litrih vode, v kateri si poprej namočil i 4 kilograma ali zgodaj zjutraj na pašo. Svinjsko senčno. Vsak dan razkužiti hlev mavcem, s kajnitom) je vsekakor potrebno. Svinjski dvorišče mora biti navadnega tobaka ali pa ostankov smodek, in namaži z mehkim čopičem te tekočine po listih. Zidarski čopič, kakeršen rabi za beljenje, je za to jako pripraven. Listne uši se vsled tega popolnoma poizgube z drevja, mavcem, s fosfalnim hlevi se morajo slednji dan poplakniti s svežo vodo. Hlevi se morajo prezračavati a vendar tako, da živina ne bode na prepihu. Živina ne sme biti po leti preveč natlačena v hlevu. Goveda in konje vsak dan češi, pogostoma jih da bode koža čista, kar je jako po- kopaj in umivaj trebno. in če si delo opravil pazljivo, da ni nobeno mesto, kjer so bile uši, ostalo suho, ni treba ponavljati, kajti uspeh je gotov. Ce nekaj dni ne zapaziš več nobene listne uši, ter ni dežja, moraš drevje očistiti, škropeč ga z vodo, na kar hitro opaziš, da se je nekako pomladilo. Tako ravnanje drevju nič ne škoduje in stane malo. Razne reči. * Kako je mogoče imeti sveže kolerabe spomladi? Če se začetkom julija posejejo steklenske kolerabe, pri-rastejo do jeseni majhne glavice, ki so pa še premajhne za kuho. Predno se začne mraz, privzdignimo jih Podučile stvari. Zemljepisni in narodopisni obrazi iz zemlje z nekoliko prstjo po koreninah in postavimo jih v klet v pesek, s katerim vse gomolje pokrijmo do srčnih peres, druga pa porežimo. Pesek glejmo, da Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) 120. Vredba občanska in vojaška. Potem so zanetili nov ogenj s pomočjo kovnskih zrcal, a če je bilo oblačno, z drgnenjem dveh lesov. Ta * Proti mazanju sadnih dreves s katranom (terom). ogenj so izročili solnčnim devicam, da ga čuvajo celo Popotni učitelj Mertens na Nasavskem je pri nekem leto. Če je pa vsled neprevidnosti ali katere druge ne-predavanji govoril o tem, kako bi se zavarovala dre- prilike ugasnil, bilo jim je to znamenje grozeče velike bode ves čas zmerno vlažen. Gomolji do pomladi toliko zrastejo, da so za kuho. vesa. da bi jih ne poškodovali zajci. Mnogi kmetovalci nevarnosti. Na vse zadnje je vladar pogostil svoj dvor. namažejo drevje s špehovo kožo, govejim lojem ali pa Na mizah so stali razen drugih jedi tudi koruzni kolači, s katranom. To sredstvo je škodljivo sadnemu drevju, ki so jih spekle solnčne device. Pili so vino od ameriške ker se zapro luknjice mlademu lubu Če se namaže agave, godli so iu plesali. Veselica je trajala po več dni drevo s tolščo, polagoma zamre vrlini lub in se začne Solnčne device so bile jako podobne rimskim vest lupiti v majhnih, suhih koscih ; zaradi tega začne deblo falkam. To so bile mlade dediče za službo pri templju zaostajati v rasti na debelost in se pozneje ne more posvečene. Izbirali so jih z vseh stanov in pošiljali na upirati vremenskim godam tolščo namazanega nauke v samostane, kjer so jih učile posebne matrone drevesa se zajci ne lotijo, a tolšča vabi nič manj lačne raznih ženskih del, vzlasti takih, ki so bile v dotiki s zimske cestne krokarje, ki so vlani po besedah gosp. službo pri templju. Glavna dolžnost pa jim je bila, da lub s tolščo namazanega so pazile na sveti ogenj, ki je bil zaneten na • f n raj mi Demmerja v Winklu ves drevja objedli in obkljuvali. Ravno tako nevarno je Od tistega dne, ko so device stopile v samostan, od- drevesca mazati s katranom ; s tem se ne usmrti le rekle so se vsakej zvezi z ostalim svetom in z vlastno lub, temveč sčasoma pokonča se vse drevo. Pri Lim- rodovino. Nobeden, razen kralja in kraljice ni smel pre- burgu ali Lahnu je 39 dreves se posušilo, ker so jih stopiti praga samostanskega. Na čisto življenje so mo- namazali s katranom, da bi jih zajci ne objedali Naj rale device strogo paziti, in beda njej, ki bi nedolžnost 275 8 v o j o zgubila. Tako nesrečnico so živo zagrebli, zape- so med tem uže naprej odišli » pa se postavili na pol ljivca jej zadavili, rojstno bišo njegovo zrušili do tal, pota, da svoje sinove mimo leteče s krikom spodbujajo prostor pa zametali s kamenjem, da bi bil do celega in junačijo. odstranjen vsak spomin pj njem. Najimenitnejši samostan za deklice je stal v Kusku, v njem je živelo do Ako se je našel mladenič, da ni mogel letišča pre leteti j koj je bil za nevrednega proglašen. Tiste pa > ki 1500 devic, ki so bile zgolj hčere Inkov. V pokrajinskih so to igro srečno izigrali, čakala je tretja. Kedar je bilo samostanih so prevagovale hčere kurakov, pa tudi de- veliko dečakov, razdelili so jih na dvoje. En del je dobil klice prostih roditeljev so sprejemali, vzlasti take, ki so zapoved, da naskoči to ali to utrdbo, drugi pa zapoved j bile na glasu zaradi izredne telesne lepote. Vendar ni da jo brani. V roke 80 jim dajali večkrat povsem ob-bila solnčnim devicam do celega zaprta pot k svetskemu rabljeno in topo orodje, ali dečaki so se tako ognjevito razkošju. Da-si bi morale čisto živeti, bile so vendar bili in lopali, da je bilo velikrat ne samo ranjenih, ampak tudi mrtvih. vse od kraja neveste vladarjeve, ki si je izmed njih izbiral žene in priležnice, katerih je živelo na tisoče po Ko se je to zvršilo, šla sta po dva in dva na pesti, vseh kraljevskih palačah. Tiste izmed njih, ki so bile na borenje, na skakanje, metanje, lučanje in streljanje. radi starosti od*lovljene iz haremov, niso šle nazaj v Za to poskušnjo je prišla nova. Sedaj je bilo treba, da samostan, temveč so se vrnile domov, kjer so na stroške vedo, kako se straži, in to jim je nalagalo, da so mo- kraljevske sijajno živele kot neveste Inkove. rali po deset ali dvajset noči bdeti in na straži stati. Dostojanstvenikom peruvanskim je bilo dovoljeno Gorje si mu ga, kdor je stisnil oko. Tak je dobil sto imeti po več žen, prostaki pa so imeli navadno po eno. palic, oropan je bil plemstva, pred vsemi očitno osra- e vršila pod nadzorstvom vlade močeo, razupit, da ni vreden plemenitega imenika, kaj Možitev in ženitev se same. Ob gotovem času se je zbrala vsa odrasla mladina dotične občine, mladeniči s 24. letom, dekleta z 18. ali še očetovega stanu. Tudi palicam se ni smel nobeden odtegniti, ker 20. letom pri svojej gosposki, ki jih je s prijemanjem tudi bičanje je bila potrebna preskušnja. Bičali in tepli so se med seboj po golej koži, kamor je priletelo, in kdor rok v pare postavila ter jim odkazala stanovanje in primerne kosove zemlje. Pri svojih sorodnikih je ovrša- je pokazal, da ga boli, več ni bil junak. Najmanje zgi- val sam vladar ženitovanjske obrede, pri ostalih pa ku- bovanje ali umikanje pleč je bil povod, da se jo ta ali rakovi. Za zakon je bilo potreba dovoljenja roditeljev z ta nevrednega proglasil. Kdor ni zmožen, dejali so sod- obeh strani, kakor tudi naklonjenosti mladih ljudi. Nekaj niki, preboleti udarca šibe ali palice, ta se gotovo tudi posebnega je bilo tudi to, da se na ta način nobeden hujemu udarcu uprl ne bode, kajti kedar pride do tega > ni mogel ženiti iz občine. Vladarji so jemali tudi vlastne da bode treba, da se lije kri in glava gubi za slobodo sestre za žene, to je bila njihova izključna pravica, ki so jo kot izjemo mogli naklanjati tudi drugim. Svatbo so slavili v občini vsi pari enega in istega dne. 122. Odgoja mladih Inkovcev. Inkovci so se držali načela: da kdor želi vladati drugim, mora jih prekositi s telesno in duševno močjo. domovine, bodo ti prvi bežali. Pa vse to še ni bilo dovolj. Treba je bilo skušnje mečevanja. Najboljši mečniki stopijo v red, da jamejo z mladiči se mečevati, kjer naj se vidi, ali njih izurjenost ali pa njih strah in boj pred bridkim mečem Zdaj je sunil mečnik proti očesu, kakor bi ga hotel izbosti zdaj je zavihtil meč čez rame ali bedra, da se vidi Kedar je Inkovček 16. leto spolnil, odpeljali so ga v drži Najmanjši telesni umik neko poseono posloj je. poslopju so bivali najsku- ili ter mu nobene poskušnj šenejši starci Iukove rodbine, ki so imeli biti sodniki in priče mladeničeve vrline. Skušnjo so začenjali z ostrim postom, ki je trajal celih šest dni. Da mladenič ne pogine, dobival je vsak dan čašo hladne vode, pa perišče skušnji so prišli stariši in sorodniki, ki surove še. so se tudi postili. Dokler se je dečko postil, molila in prosila je mati ali oče solnčnega boga, naj mu dodeli čilo trdnost, da vsaj post prestane. Ako se je pa dogo- kako se kdo neustrašljivo bil dovelj, da so ga izr več ne dopustili. Izprašavši tako stanovitnost, trpežnost, neustraše-nost pa vojaško sposobnost, hoteli so sodniki še vedeti, kako si zna ta ali ta v stiski pomoči. Ker je bila pa večina le za vojake odločena, morali so poKazati, kako veliteljstvo v roke dobili. bi vojsko oskrbovali, ko Toraj je moral vsakdo narediti lok, pračo in ščit, obutev. pa dilo ? da je mladenič, ki je bil še na preskušnji ? jesti prosil, rekli so mu. da ni vreden imenovati se solnčnega dni Dokler je trajalo to preskušanje — navadno mesec obiskavali so mlade Inkovce sorodniki in pred- sina. stojuiki ter jih srčili na še večo možatost > spominjajoč Kateri so prvo skušnjo prestali, morali so na drugo. Druga poskušnja je bila na nekem bregu, poldrugo miljo od Kuska. Na ta breg so morali stariši sami dovesti svoje sinove. Ko dospo na breg, sodi se jim, da imajo zdržema leteti od brega do mesta. Stariši in sorodniki jih na viteški rod in junaška dela njihovih prednikov. Učili so jih tudi, naj bodo bratimski z vsakim človekom, naj bodo priljudni proti vsakemu, vzlasti pa do siro makov. Najbolje so jim polagali na srce pravičnost kot prvo dolžnost v društvenem življenju. Tej preskušnji se je moral podvreči tudi sam kraljevič. njim so se 216 ostrejše postopali. Dejali so sodniki : „Ti si bil porojen, postali bi sainoljubni in se povzdigavali čez svoj stan. u Prav da nas ravnaš, toraj je potrebno, ker si po rojstvu nad nami, da nam prednjačiš tudi v čednosti ne le v časti, šole v novo podjarmljenih krajih. zato je Inka Roka strogo prepovedal ustanavljati Tebi je biti najbolje stanovitnemu, ognjenemu v celej državi. Le take prednosti dado ti pravico nad nami, ne pa le tvoj visoki rod. Po takem velja, da tudi ti okusiš Više vednosti so bile v državi Inkovcev zgolj pri vilegij dovolj šol, v katerih so podučavali amavti v vsem, IVlLI L J —t p^hmj plemenitnikov, in za njihovo deco je bilo tudi kar vojaške težave, ker le potem bodeš vedel, kako živi pri- je zahtevala naobraženost peruvanska. Učili so jih dr- prosta sirota, ki na svojih plečih nosi rešitev ali pogin domovine. Ves čas poskušnje so mladi kraljeviči hodili v raztrganih halah, v krpinah, pa golonogi, da bi si zapomnili, da tudi zadnji podložnik je njih brat. žavne uprave, zagonov, naboženstva in njega obredov j domače zgodovine, slavuih in naposled kvipusa. del prednikov, govorništva Kvipus je bil vlastna iznajdba, ki je nadomeščala Ko so vsi ti poskusi se završili, potem ste bili po- Peruvaucem klicani Inkovčeva mati in sestra ter dobite v znamenje, da je sin ali brat odlikovan, kako podvezo ali nogovico, pisanje. Da česa ne pozabimo, naredimo vozel na robec. To navado so Peruvanci do dobrega raz vili in ker ste mu morali na noge navleči in privezati. Sedaj dovršili. Kvipus je bila vrvica do dva čevlja dolga, spletena od niti različnih barv, od katere so vi je prišel kralj v spremstvu svojih veljakov. Mladeniči 8ele manjše niti kakor rese, na katerih so delali raz-poležejo pred njihovimi nogami z licem na tla in kralj ii^ne vozle. Ti vozli so pomenjali številke. Na ta način jim spregovori: rNi to vse, ako človek nosi znamenja 80 umeli Peruvanci šteti in računati pomočjo teh odlike, vence viteštva, lepšati ga morajo tudi one čed- kvipusov so sestavljali statistiške preglede. Eni uradniki na kvipuzu navozljali število prebivalstva, koliko so nosti, s katerimi so se njegovi pradedi odlikovali. Vaša dolžnost bode za potlačene se potezati, siromakom mi- ljudi se je čez leto narodilo, koliko umrlo, koliko je lostne se skazovati, vsakemu po zasluženju pravico dati bilo možitev i. t. Visokost svojega rodu si bodete s tem osvetlili 5 ako Drugi uradniki so zaznamvavali dohodke, koliko surovine so oddali v podelanje, koliko izdelkov so prejeli, koliko so jih poslali v Kusko, in ko- bodo vaša dela sijajna, kakor so zlati žarki očeta solnca, ki je vaše prednike z neba na svet poslal, da ljudi 0 v druga jaVna skladišča. Pa ne samo za take po srečne store. * trebe jim je rabil kvipus, tudi oddaljene pojme so iz Tako je bilo, kadarkokoli se je imel kak Inkovec ražali z njegovo pomočjo, se ve da nepopolno. Pri voz proglasiti za solnčnega sina. Nato so stopali dečki pred lih je imelo vse svoj pomen: kako je zavozljan ali je vladarja, drug za drugim, predenj poklekvali, da ž nje- debel ali droben, ali so vozli blizo ali daleč drug dru-govih rok prejmo znamenje kraljevskega rodu. To zna- gemu, kako so niti privezane, sesukane, pobojane itd. menje pa ni bilo nič drugega kot prebadanj Kralj to in tako kombinacijo so znali še dosta dobro pri .le namreč z zlato iglo vsakemu uho prebol in jo tako povedovati važnejše dogodke. Zato je vlada skrbela za posebne letopicse, ki so na ta način znamenite dogodke dolgo v njem vrtil, dokler se ni prebod razširil. Mladi plemiči so na to kralju poljubljali koncove oblačila pa zaznamvali, in s tega so nastale kronike državne kolena, potem pa šli k Inku, ki je bil prvi po kralju, njih se je učila mladina domače zgodovine. Ta jim je odvezal trakove z obutve, zamenil jih z lepšimi, pa vsakega v roke poljubil rekoč: ^Solnca sin, ki si pokazal tako sijajne zglede čednosti, tega poljuba". si vreden Povestnice so tudi še na drug način učili potomstvo, in to s pomočjo junaških spevov, ki so jih skladali tako nazivani „haravekovi", in so jih spevali na pirih, katere so prirejali vladarji dvoru in dostojanstvenikom Nato so dobivali kraljevski pas, kateri so si okolo državnim. Tudi v dramatiki so se nekoliko poskušali glave omotali ter s cvetjem olepšali. Naposled je dobil Peruvanci, ali natančnih podatkov o tem nimamo vsak bojno sekiro pa kopje. S tem je bila svečanost Malo bila razvita zemljepisna znanost vendar domačo završeua. Sedaj so prihiteli z vseh strani stariši, sorod- niki t znanci, ki so jeli poljubljati in objemati mladega zemlj so dobro in natančno poznavali Peruvanci Še pomanjkljivejša je bila njihova astronomiška vednost viteza, da je srečno dostal vse skušnje. Veselje je bilo Leto so delili na 12 mesecev vsak imel vlastno ime na vse strani nepopislj Vse je bilo navdušeno Pri in svoj praznik. Tedne so tudi imeli, a koliko je imel čela se je gostba, ki je trajala po teden dni, pa tudi teden dni, tega ne vemo za gotovo. po dva, tri tedne. 123. Naobraženost. Tudi o zvezdah so imeli malo pojma, to nam priča najbolje njihovo čudno vedenje ob mesčevem mrknenju. Kedar je mesec mrknil, dejali so, da je bolan, in so se « Vednosti niso za navadno ljudstvo, to je bilo zelo bali, da ne glavno načelo politike peruvanske, prav za prav inkov- umrl in mrtvec na zemlj toraj preprečili mesčev padež, začeli so \ pal piti Da zviž- skel jali, Vladarji peruvanski so to več potov javno poudar- gati, ropotati, bobnati, da bi ga iz omedlevice prebudili vzlasti slavni Tupak Inka Jupanki, ki je rekel: Vezali so tudi pse k drevesom, pa tolkli po njih, da so r> Vednosti niso za ljudstvo, temveč za plemenitnike. tem huj lajali cvilili in tulili. Menili so namreč, da Ljudje nizkega rodu bi se ž njimi samo glave zmešali, mesec posebno ljubi pesjad, da se bode toraj, čuvši njih upitje, z ljubezni do njib prebudil pa uatal. In kar je še vseh slavnejših obredih. Pri službi božjej so žvečili du- pretepali, hovniki koko, in kdor je s kako prošnjo se bližal bogo- nezaslišanejše, je to, da so tudi malo deco dokler ni jokala in vpila. Ko je pa mrak popuščal, ve- vom, storil je to s koko v ustih. Nobeno delo ni srečno selili so se: »Ozdravel bode". In ko se je mesec ves iz- uspevalo, ako se je brez koke pričelo. Španjolci so uda- čistil, ni bilo rajanju ne konca ne kraja. Vriskali so: rili davek na koko, ki jim je dosta vrgel. Razen koruze Hvala nareditelju, ne bodo nam očka umrli, ne bodo na so gojili Peruvanci še drugo koristno bilino „kvinoa" zemljo pali! nazivano; podobna je riži. Po najviših legah pa so sa- Malo so bili Peruvanci izvedeni na nebesu, a zato dili mnogo koruna, ki jim je prav dobro uspeval. so bili tem bolje izvedeni na zemlji, in to v poljedel- stvu. Vsako leto gotovega dne je šel sam vladar sprem- od svojega dvora, očitno vpričo ljudstva orat z i claj- Da zlatim plugom, kar dela tudi cesar kitajski, šala delo poljedelcem in zemlji plodnost povzdignila stvu j 124. Obrt in umetnost. Kakor so bili Peruvanci pravi mojstri v poljedelj prav tako so tudi v raznih rokodelstvih dobro us > učinila je vlada vse, kar bilo v njenej moči pogledu se je čuditi umetno izpeljanim vodovodom katerih so vodo na polj peljavali Ti tem , po vodovodi so pevali. Robo za obleko so si izgotavljali z vlaken mnogo s tali, zidani so bili z lepo obdelanega kamenja, in so razvajali vodo po nekodi sto zemljepisnih milj agave ali aloje, s pavole, katere so mnogo pridelavali, pa z volne lam in drugih peruvanskih ovac. Med temi ovcami je bila lama največa, ali za volno najslabejša. Ta žival je dobra za prenašanje tovorov. dalječ. mestih z gor. Za jihovo napajanj so sezidali na visokih Res da ni velika in močna, vendar ti nese cent teže, vodojeme, v katere se je stakala voda teh stavbah je bilo Peruvancem prav tako ogromne velikih težav premagati, kakor pri glasovitih ojih tudi dva, dokler je mlada. Tudi ti tako varno stopa navkreber ali navzdol, po ravnini ali strmini, da si lahko brez vse skrbi. Bodisi brdo kakor hoče kamenito in cestah e dandanes se veščaki čudij razvalinam teh ▼odovodov, in to tem bolje, ker za ta orjaška dela Peruvanci niso imeli železnega orodja. Nad razdeljavaujem vode so pazili vlastni nadzornici, ki so gledali na to, da je vsak občan dobival potrebne vlage na polje strmo, prilezla ti bode s svojim bremenom do najvišega vrha. Res je, da gre počasi, ali tem varnejše. Hodi pet do 5 in strogo so kaznovali oškodil. njega » je v tem svojega soseda a golo stran Andov, katere so popreje v terase priredili, donašali so marljivi poljedelci peruvanski ro-dovito prst pod nadziranjem posebnih uradnikov. Tudi gnojenje so dobro umeli Peruvanci, jemali so v ta namen guano ali tičjek, ki ga je bilo premnogo na bližnjih ostrovih, in ga dandanes tudi v Evropo iz\ izvažajo kraj je imel svoj ostrov, a večji ostrovi so bili Vsak dni zdržema, ali potlej jej je potreba 24 ur počitka. Zastonj jo bodeš silil popreje ž njenega počivališča. Živeža ne potrebuje veliko, pa tudi ni izbirčna. Malo trave ali sena, pa je zadovoljna. Tudi se rada pase spotoma, hlastaje sedaj na desno sedaj na levo. Vode potrebuje malo, želodec jej je tako ustrojen kakor velbljodu. Tudi je lahko voditi jo, ker je mirna. Samo takrat, kedar je preobložena, vrže se na tla, in ne spraviš je na noge, tolci jo kakor hočeš. Peruvanci so redili velike izvedeni pastirji pa so jih imeli na skrbi. črede lam > razde- Redili so tudi drugo ovco r pako it nazivano, ki je manjša na več krajev. Plug peruvanski je bil zelo jedno staven, vlačilo ga po osem deset možakov bili so pridelki po tej dolžini različni zato od lame. Za prenašanje tovorov ta ovca ni, ali volna nje je dosta lepša in boljša, kakor od lame. Najlepšo volno pa so strigli Peruvanci od dveh na se pridelki prostem živečih ovac, od gvanake in vikunje. Domovina l so jima uajvišji vrhovi Andov. Glavni živež jima je so imeli trge v večih mestih, neka bilina, ki daleč v gore raste, prav do večnega Ker je bila država peruvanska zelo raztegnjena Da enega kraja mogli spravljati v drugi kraj, ki tistih imel in nasprotno, in to po trikrat na mesec Ti trgi so bili ob enem ne- snega. Ljudstvo je moralo o gotovih časih hoditi na veselilo. kaki narodni prazniki, ki se jih je ljudstvo uže naprej gonjo te živali, ki je bila izključna lastnina države. Kedar je bil lov napovedan, prišel je kralj 8 svojim dvorom. Po petdeset do šestdeset tisoč ljudi je zastavilo obširen prostor, in tako so z gorjačami gonili vso Glavni pridelek v nižinah bila kasava to drevo kruh. čegar plodovi so nadomeščali Peruvancem naš Po viših legah je rasla koruza, na različne načine za hrano prirejalo ki je ljudstvo zverino, ne samo ovce, na eno mesto. Zver so br stržena nje- milosti pobili, ovce pa so pognali na kako razsežno nega so stiskali nekov sirup, in z zrnja so delali neko planoto, kjer so jih po volji polovili. Ovne so skoro opojno pijačo, Katerej so bili nezmerno vdani Kraji vse pobili, volno poslali v javna skladišča, meso pa so zmernega pasa so gojili agavo, ki so jo tudi na razne razrezali na tenke in dolge kosove, ter razdelili ljudem, načine za hrano prirejali. Potem tobak, ki so ga rabili Ovce so samo ostrigli in potem izpustili, volno so po-edinole za lek, njuhali so ga namreč semljetega v prah. slali v javna skladišča. Slabejšo volno so podelali za Drugo bilino, koka nazivano, soincu. Koka je imela opojno žvečili moč. so posušeno na obleko navadnega ljudstva, boljšo pa za Inkovce. Kedar Peruvanci so jo so skončali lov v enem kraju, šli so naprej » in tako imeli za sveto tajnostno bilino, in so jo zato rabili pri so počasi prešli vso zemljo. Peruvanci so jako umno podelavali volno za svoje potrebe, vzlasti lepo robo 80 izgotavljali z volne viku-oje. Ta roba je bila za obleko in druge reči Inkovcem, potem za sage, s katerimi so lepšali njihove palače, pa templje. Barvanju robe so se čudili celo Evropejci. Tudi so primešavali Peruvanci volni dlako raznih zveri, in zato je bila tako narejena roba tem trdnejša. (Dalje nasl.) Naši dopisi. Iz Ljubljane — Od deželnega glavarja dr. Poklukar j a dohaja nam naslednja izjava. Govorica raznešena po Ljubljani in potrjena v dopisih unanjih časnikov iz Ljubljane, pripoveduje o teškem žaljenji dinastičnega čutstva v ljubljanskem mestu, izrekoma v krogih tukaj bivajočih častnikov, in toži o brez-taktnosti in malomarnosti moji, ker nisem naročil razobesiti na deželnem dvorcu zastave v dan rojstnega dneva cesarjevega. Unanji listi na podlagi tega dolženja po stari navadi grde Slovence sploh in mojo osebo še posebej in pripovedujejo, da je ta dogodba celo tukajšnjemu vojaškemu poveljniku fml. p 1. Keil-u dala povod, pri-tožiti se pri c. kr. deželnem predsedniku gospodu baronu Winkler-ju. To ravnanje političnih nasprotnikov, sumičenje in ovadanje cesarju vedno zvestega prebivalstva dežele kranjske, mi je dalo povod, na drobno poizvedavati v deželnem odboru pri uradnikih in slugih, ki so že tukaj v službi po 10 do 20 let in katerem mora navada, glede razobešanja zastav biti dobro znana in izid teh poizvedb je naslednji: 1. Velike zastave za deželni dvorec nakupile so se meseca aprila 1879. leta povodom srebrne poroke cesarjeve, (št. 3382). 2. Niti za čas mojega neposrednjega prednika deželnega glavarja grofa Thurn-a, niti za čas prejšnjega deželnega glavarja vite za Kaltenegger-ja, se v rojstni dan cesarjev na deželnem dvorcu nikdar niso razo bešale zastave. Ker toraj način slavljenja rojstnega dneva cesarjevega po razobešanju zastav pri deželnem odboru kranjskem nikdar ni bil navaden, zavračam tudi držeč se tega običaja odločno sumičenje glede domoljubja svojih rojakov in glede zveste udanosti njihove proti cesarju, ska- zane v dobrih in hudih časih. Tako ničevo oprto ovadanje moje osebe pa celo mirnim srcem prepuščam onim višjim in nižjim krogom, ki mene in delovanje moje poznajo dolgo vrsto let. V Ljubljani dne 27. avgusta 1889. • f Dr. Poklukar. — Veliki somenj nemškutarski praznoval se jeT kakor dokazuje predstoječa izjava g. deželnega glavarja v nekaterih krogih ljubljanskih in pa somišelskih jim časnikov. Ono gospodo, ki mislijo, da imajo v najemu domoljubje in udanost za cesarja — peče globoko v srce videti, kako veličastno in presrčno so se minulo leto po vsi slovenski zemlji praznovali cesarski prazniki kletnega njegovega vladanja, v srce jih peče videti, kako dostojno in nehlinjeno, pa tudi naravno kažejo zastopniki Slovencev v državnem zboru in v vsih deželnih in drugih zborih svojo zvestobo za vladarja in državo. Pa po jezi sledil je za te »poštenjake*4 dan veselja: zasačili so deželnega glavarja, Slovenca, toliko, d a ne pri veleizd ajstv u, ker na rojstni dan cesarjev na deželnem dvorcu ni dal razobesit zastave. To je bil vrisk, glejte Slovenca, taki so vsi, še za cesarja se ne brigajo, iu med saboj so si klicali: »držimo ga vele-izdajico", pa takega človeka postavijo celo na prvo mesto v deželi. Navzgor pa je ta bleščeča »družba poštenjakov* zavijala oči rekoč: »sedaj se nam je posrečilo rešiti državo, toda, visoka vlada, ako še dalje trpiš, da Slovenci tako rasto in zasedajo celo odlična mesta v državi, potem ni pomoči več"! Tako približno bilo je čitati v uvodnih člankih iu dopisih iz Ljubljane v dunajski „Deutsche Zeitung", v graški »Tagespost" in v druzih »prijateljicah našega naroda". Povsod je bilo tudi čitati, da se je v tej zadevi šel pritožit k g. c. kr. deželnemu pred^dniku poveljnik ljubljanske vojne posadke feldmarschallieutenant pl. Keil tako, da bi vsaj nihče ne mogel dvomiti, kolika in kako opravičena je nevolja ljubljanskih domoljubnih krogov zarad Dečuvanega breztaktnega ravnanja deželnega glavarja. Toda, kakor vse mine, minulo je tudi prav kmalu to veselje »poštenjakov". Kakor se nam poroča, vdeležil se je deželni glavar slovesne maše v stolni cerkvi v rojstni dan cesarjev, potem poklonil se je gospodu deželnemu predsedniku s prošnjo, da blagovoljno posreduje najsrčnejša vošila presvitlemu cesarju, s tem je rešil nalogo v praznik cesarjevega rojstva, kolikor mu jo je rešiti osebno. Da se je z grada doli streljalo v proslavo dneva, to je skrb dotičnega deželnega urada in ako bi bila navada, razobešati zastavo ali zastave na deželni hiši, ali na vsih deželnih hišah, bila bi dolžnost skrbeti zato dotičnemu uradniku ali slugi. In kaj je bil konec vsemu grozovitemu kriku. — Preiskava pokazala je, da do leta 1879, deželni odbor ni imel zastav, ker so se še le onega leta kupile, — dalje pa se je pokazalo, da ne eden deželnih glavarjev, izrekoma pa ne grofThurn in ne vitez Kaltenegger, na rojstni dan cesarjev nista dala razobesit zastave na deželnem dvoru. Po taki lekciji poskrili se bodo zopet tihoma in potepeno nasprotniki naši, — toda motili bi se, ako 219 bi pričakovali, da se bode kedo njih pokesal, ali da Ljudskih knjižic prišlo je ravno tudi v zalogi bi eden časnikov, ki jim služijo, prostovoljno preklical knjigotržc one grde ovadbe. Giontini-ja v Ljubljani petero: »Narodne , mala pripovedke" 142 strani stanejo 36 kr., »Izanami Matej Kreč, deželnega odbora I. tajnik sklenil je včeraj opoludne svoje življenje v 60. letu starosti. Pokojni rodil se je dne 21. septembra 1829. državno službo vstopil je dne 6. aprila 1856. leta ter prestopil v deželno službo dne 29. novembra 1868. leta, služboval je toraj deželi malo manj kot 21 let. japonka" 92 80 strani, stane 20 kr stane 20., in 20 kr. strani stane 24 kr j? Izdajica domovine j Knez črni Jui u 68 strani i „Doma in na tujem", 58 strani Za našo mladino dobro došle knjige stane Pokoj bil zvest uradnik, v pisavi bil enako izurjen v slovenščini, kakor v nemščini. Prva gospa po Novičar iz domačih in tujih dežel. kojnega bila je po srcu in rodu čehinja. Dunaja. Šah perziški očaral je zopet du Druga gospa, sedaj po pokojnem sedaj že z dvoje maloletnimi otroci. Pogreb pokojnega bode jutri popoludne ob hiše udova, je domačinka in žaluje najsko mesto s svojim bogastvom. Šah bil je sprejet in pozdravljen po cesarju, bil je tudi gost njegov ter je bival tukaj nekoliko dni ter si z novega ogledal zani . v Igriških ulicah (nova Sevnikova hiša.) Bodi zemlja lahka pokojnemu. Vmeščenje župnikov. Prihodno nedeljo v me- mive bližini. reči > poslopja in kraje na Danaji in njegovi Predvčerajšnjim odpeljal se je visoki gost z Dunaja ščena bodeta dva nova župnika blejske dekanije gosp. po Donavi doli v Budapest ter med drugimi pred J. A ž m ) kot župnik v Gor j ah, gosp. Jak. Al j a š odhodom ministerskemu predsednik grofu Taaffe-ju kot upnik za Dovj svojo podobo v okviru z vloženimi dragocenimi briljanti Prvi pride kot naslednik znanega zlatomašnika podaril Karola Tedeschi drug pa kot naslednik v Gorje pre Glede parlamentaričnega delovanja v tem letu meščenega gospoda Ažman-a. Preložitev ceste čez Lužarje med Velikimi La ugibajo sedaj časniki, da se skličejo deželni zbori na šičami in Blokami storila je n<»v korak naprej, četrtek je namreč komisija deželnega in pa tamošnjega cestnega odbora in pa interesentov ogledala cesto in pa načrta na lici mesta in se je soglasno izrekla za prve dni meseca oktobra ter trajajo do srede novembra, Minuli potem pa se takoj snide državni zbor ter mu vlada oba načrt Koslerjev eventuelno ako to narekavala velika strmina s porabo nadgozdarskega ternativnega načrta. Šavtov pre ega takoj predloži sedaj že skoraj zgotovljen državui proračun za leto 1890. Med tem se vrše dopolnilne volitve za deželne zbore in za državni zbor. V dunajskem Leopoldovem predmestji (središči Židov) bode treba voliti odstopivšemu prof. Ed. Siissu naslednika za deželni zbor in kolikor se čuje, zberajo Pričakovati je, da se ta važna preložitev prične protisemiti vse svoje sile, da zmagajo pri tej volitvi. prihodnje leto ako tudi interesenti store svoje dolžnosti. Za svojega kandidata zbrali so si protisemita, mehanika Nova knjiga. V zalogi Matice slovenske prišla je ravnokar na svitlo »Slovnica" italijanskega jezika. Ernst Schneider-a in nadejajo se zmage, ker so pri zad- njih letošnjih volitvah v mestni zbor nasproti filose Spisal Jožef Križman, c. kr. profesor v Pazinu j natis- mitov, propadli samo za malo glasov. nili J. Blasnikovi nasledniki, lična knjiga v osmerki Po toliko in tolikih zaprehah zbral se je pred obsegajoča 282 strani. Pripravno vredjena vsebina kaže včerajšnjim mednarodni žitni trg in obiskovalcev bilo je v oddelku: Pravila, vzgledje in vaje, v II pa: 2500. imenu vlade pozdravil je deležnike sekcij bilo Pogovore in pregovore še > berilo in slovar. Ni nam ski načelnik vitez Hardt. Izrekel je pričakovanje, moč knjige pregledati na drobno, sodimo pa da se bode v prihodnje žitni trg zagotovil, v blizo vendar že po splošnem ogledanji, da bode rojakom jako enakem pomenu govoril je zastopnik mesta, županov navodilo privaditi se za nas velevažne ita- namestnik dr. Priks, potem je izrekel predsednik trga pripravno lijanščine, toraj nam dobro došla nova knjiga! Naschauer žitni trg odtvorjen. Navzoča sta bila tudi Knjigi je cena za Ljubljano gld-, za deželo po ministerski predsednik grof Taaffe in trgovski minister pošti 1 gld. 10 kr., ter je na prodaj v pisarni Matice markis Bacgnehem. Po obhodu trgu izrekel je grof Slovenske na Kongresnem trgu št. prvo vsak dan od 10 dopoludne. adstopje, Taatfe nado, da žitni trg ostane še v prihodnje ter je izrekel zagotovilo, da bode vlada to napravo pospe- Iz Aleksander Dreo ve zapuščine kupil je v ponedeljek in torek na javni dražbi; hišo št 6. na Rim ski cesti trgovec J. Lininger za 22 000 gld., hišo št sevala, kolikor najboljše mogoče. Po potovanji cesarjevim v Berolin trdili so nekateri časniki, da so se dognali med Avstrijsko in Nemško Rimske ceste gostilničar Alojzij Zaje za 8612 gld.. vrt novi dogovori glede vojne in da bode vsled teh vlada nasproti prve hiše g. Jos. Gorup na Reki za 8502 gld., zahtevala za vojne namene pri skupnih potrebščinah tudi travnika sta se prodala, za veliko gartnerjevo hišo pa ni bilo Kupca. nekdaj Baum- višje kredite. Temu nasproti trdi poročilo z Budapesta da to ni res. Celo ako se sedaj še pričete po- 2 NO skušnje z novim smodnikom obnesle in se nov smodnik cesarjevega potovanja ostala so čutja, ki so spremljala sprejel > bi priskrbovanje tega smodnika prizadelo datno manje stroške, kakor sedanji salpeterski smodnik.. Hrvatska. — Na mesto umrlega pl. Bedekoviča,. imenovan je za ministra Hrvatske v ogerskem mini sterstvu, poslanec Varaždinski pl. Josipovič listi hrvatski in madjarski hvalijo novoimenovanega ministra i glasilo nezavisne stranke „Obzor" pa mu ne očita ničesar, toda trdi, da hvala madjarskih listov novoimenovanemu ni v pohvalo. Storiti bode moral vse, kar mu veleva Tisza in da ta Hrvatski ni prijazen je zdavnej znano, ter sklepa z rekom: čakajmo, pa vidimo. Ogerska. Budapešta piše se o dolgo na znanjani domonstraciji za Košu t-a minulo nedeljo. obče pretekla je ta demonstracija precej nedolžno. Nekoliko tisuč mlajših ljudi obrtniškega stanu podalo se je z zastavami k klubu neodvisne stranke, kjer je bilo več govorov, od tod podali so se v mestni log, kjer so peli, napivali in zopet govorili. Časnikarji neodvisne stranke predlagali so, naj Budapešt imenuje Košut-a za častnega meščana in naj se domovinstvo njemu v korist predrugači. Nasproti trditvi, da se državni zbor meseca de- Češka. ze meseca oktobra in deželni zbori še cembra snidejo, trdijo češki listi prav odločno, da se vsaj češki deželni zbor snide zanesljivo dne 2. oktobra. Glede postopanja mladočeške stranke pa se čuje, da bodo oni takoj v prvi seji predlagali sklep adrese do cesarja, v kateri se bode zahtevalo izvršitev onih načel, ki so bili izraženi v prestolnem govoru. Galicija. Lvovu dejan je bil v zapor neki V v s 1 o v k in nekaj kružnikov in časniki so poročali > da list se je to zgodilo zavolj socijalističnega rovanja, Reforma u V Krakovem pojasnuje te dogodbe ? zarad katerih jebil „Kurjer Lvovski", zaplenjen in trdi da državno pravništvo in ne Vyslovka in ne tovariša njegovega tožilo zavolj omenjenega hudodelstva, ampak zarad motenja javnega miru in reda. Cesar Vilhelm vrnil se je po dolgem Nemška potovanji, katerih zadnje, v novo priborjene pred irancoske dežele, je bilo gotovo najtežavnejše, zopet v Berolin. Ako človek prečitava nemške liste o zadnjem potovanji navdušenja jevim, komaj se izkoplje izmed samega ako čita francoske liste, kaže se samo cesarja in ljudstvo v državnih deželah pri prvi dotiki nekaljena tista. r Laška. Kralj Humbert vrnil se je včeraj z Apulije nazaj v Rim, sprejel je danes v palači na Uradni kvirinalu poslaništvo kralja s šoe i v slovesni avdijenci er bode na večer odpotuje kralj v tabor pri Sommi, ogledaval vojno. Tudi vodje in nekaj členov poslaništva z Abi- sinije vdeležijo se ogledavanja vojne. Kadar se vrnejo ministri z svojih odpustov pričnoy se takoj obravnave s Švico zavolj predora gore Simplon in zarad zadušenja tihotapstva. Glede tega čuje se, da hoče Švica ugajati željam Italije, ako ta od nekaterih prejšnjih terjatev odneha, med drugimi od te, da bi laški stražniki smeli tihotapce preganjati še na Sviskih tleh. Glede predora gore Simplon se čuje, da imajo > šviški pooblaščenci naročeno, pritrditi predloženemu načrtu, po katerim ima meriti tunel v dolžini 20 kilometrov in tega 11 kilometrov na italijanski zemlji držati pa se imajo zahteve, da mora k troškom Italija donašati 15 milijonov lir. Francoska. — Stranke sedaj polagoma nastopajo s svojimi kandidati za predstoječe volitve. Prvi so se oglasili združeni konservativci, ker pa ti takoj in zase nastopajo ? ostaja Boulanžistem malo nade ? na dober uspeh. Po drugi strani pa obeta tudi dober vspeh za vlado to, da so se odpravile skupne volitve (Listenscrutinium) in ravno tako tudi večkratne kandidature, ker to onemogoči z isto silo na krat delati za veliko število privržencev. Najnovejše vesti. Dunaj. „Fremdenblatt" pravi, da so od pansla- vistične strani razširjene vesti, trdeče, da so avstrijski častniki spremljali pošiljatev topov z Dunaja v Bolgarijo, popolnoma izmišljene. Nobeden avstrijski častnik ni v kaki bolgarski trdnj i da bi nadzoroval utrje valna dela, ravno tako malo se misli na slučajno po veljništvo avstrijskih častnikov v bolgarski vojni. Pariz. Pri shodu v „cirque Fernando", katereg posmehavanje in trditev, da si je cesar moral za nav- se je udeležilo 5000 oseb je boulangistiški poslanec dušeno sprejemanje v Alzasiji in Lotaringiji pripeljat saboj ljudstva z Nemške, sicar bi se bilo takoj skrhalo vse navdušenje. Ako se pa konečno čita nemško gla- silo Bismarliovo „Nordt Ali g Ztg" j vidi se takoj v Laguerre vlado napadel ter kritikoval razsodbo državnega sodišča. Shod je sprejel dnevni red v boulan-gistiškem smislu. Občinstvo v okolici cirkusa je na redarstvo kamenje metalo. Konjiška straža je občinsto kljub lepih besed, katere se piše o potovanji, da bode napadla ter mnogo še mnogo let trajalo, preden se oni francoske dežele gredov. oseb zgrabila. Sicer ni bilo iz preustrojijo v nemške. List sklepa popis splošnega vtisa cesarjevega potovanja z besedami: Do konca Odg nik : Gustav Pire Tisk in založba Blasnikovi nasledniki