Ne zametuj darov božjih.
(Naroduft iu-ijtovedka.)
V necem kraji je živel prosjak Lenart. Ljudje, katere je 8 prosjačenjem nadlegoval, so se ga bili ža naveličali, ker malo je bilo stvarf, ki bi jih bil vbogajine spnjeiuaL TuJi se ni zualo, od kod je bU prišel v ta kraj, in ker je gopet kiualu izgiuil, misliii so ljudje, da živi v jednem kraji le dotlej, dofeler mu kdo vbogajme Uajo kaj tacega, kar ae ujemu dopade.
Ne daleč od tega kraja je bila široka reka. Samo jedno mesto je bilo pripravno za prerožnjo, in tii je prebival ribič Jakob, katerega posel je tudi bil prevaževati Ijudi preko široke reke.
Mecega dne, ko se mu je bil drog ulomil, Sel je v bližnji gozd, da bi si oudu poiskal ilrusega. Ko je že dljž časa hodil po gozdu, (Saje, kako nekdo na vrbn griča, po katerera se je gozd razprostiral, govori.
Stopi bliže, tcr posluža. Slišal je dobro in po glasu tudi spoznal Le-aart«, ki je pfflaglasno gororil sam sebi:  ,,Ha, hi, narelidaii so  se me že
10*
'¦   -                148
ljudjž! Kad bi znal, zakaj naj bi zdaj zobal črni kmh, ko so mi poprej Ijndj^ radi dajali mesa in klobas! Hahaha, zdaj naj lri bil zadovoljen 8 črnim krnhom? Tega pri meni že ne doživč!"
Nastanc molk.   Ribič je šc vedno poslnšal, ker si je mislil, da Se več poizve od tega čudnega človeka,  ki mora,  ako se po njegovem govoru sodi, imeti hudobno srcd.   Kmalu čuje zopet naslednje besede: Rdžeujak jakelj, Idi v moj žakelj! Čvsenjak slabi Naj leži t grabi!"
Pri teh besedah je priletela kepa črnega kruha, malo ne, ribarju Jakobu v glavo, in za njo še veG drazili. Kosove kruha je Jakob pobral ter jih aesel domdv.
Ni bil še dolgo doma, da 8e prikaže tudi prosj&k Lenart, ter prosi Ja-koba, da bi mu dal kaj vbogajme, in ga potem prepeljal preko reke.
nPrepeljati ?as liočem, a vbogajme vam nimam kaj dati," reče Jakob, ter se bliža s čolnom k bregu.
Lenart stopi v čoln in Jakob odrine od brega. Ko privesla do srede reke, kjer je molela iz vodi precej visoka iu prostoma skala, izpregovori kakor osupel k Leuartu.
nPrijatelj! stopite tuksj malo T^n, glejte čolnu ae dno odtrguje.  Hitro!"
Lenart, da-si ni ničesar opazil, vendar je hitro izstopil, ker je videl Ja-koba nekako ustraSenega.
Jedva da izstopi iz čolna, vpre se Jakob zopet ob skalo, ter oilnJala proti svojej bajtici.
Lenart, meneč, da bo Jakob čoln doma poprarljal, čakal je nekaj (iasa mirno.   A. ko ae Jakob le ne po\tne, začel je ua -veSet vpitL iu maajati.
A vse je bilo zaman.   Jakob ga ne sluša.
Zjutraj, ko je bilo solnce žo precej visoko, vzatne veslo, ter odvesli k skali, kjer je Lenart že zopet klieal, prosil in klel vso ob enem.
Jakob natakne na drog kos črnega kruha, in priveslavši k skali, porooll^ ga Lenartu, rekoe:  nNu, da vžš!  zdaj dobiš prvi ko3, a na skali te bo&m < imeti takii dolgo, da sn45 -t&dnji kosec, ki $\ jih vieraj v goidu po grmovji in grabab razmetal.    Prej iiimaS reStre, bodi mircn ali nemiren !"
Lenartu je bilo obupati. Zdaj je Se le spoznal, da je Jakob slišal njo-gove besede, ko je on menil, da ga nihče ne sli^i. ^Potruditi se hocem, da kruh ktnalu snem," misli sam v sebi, terse spravi na delo. Večkrat pokliče Jakoba, ter ga prosi, naj diu prinese kruhaf ker mu ga jr že Binanjkalo in je gladftn.
Ali Jakob se ni prenaglil. — Vidfeč naposled, da je LeDartu kruh res hitro potekal, in ga je zadnjič že na kolenih prosil, naj g& za božjo voljo reSi saraote, pripeljal je zopet čoln do akale, in Lenart je vstopil.
PripeljavSi ga na breg, pokaral ga je, in inu rekel: „ Ali vidite, katt j« bil zdaj kruh ovsenjžk dober! Glejte, da nikoli več ne storite kaj tacega, kar ste storili 6m dan v gozdu; sploh pa ae zametiijte dartv božjih, da Bog za-radi vas ne kazmije tudi nas druge, ki ram dajemo kruha »bogajme."   •
To rekši, poslovi se od prosjaka Lenarta in od tega dož ni ga nikoli Te6 Tidel t svojem kraji.                                                                          -kl-.