Stev. 166.
V Llubllani, v fetrtek 24. tulila 1019.
Lete III.
TTTfti
-
Ishaja razen netScSJ In prasnUSiov vsak dan po$>ei9ian.
Uredništvo je v Ljubljani,
Frančiškanska ulica št. ti 'I* Učiteljska tiskai ua.
Dopise frankirati in pod* pisati, sicer ee jih ne priobči. Rokopise se ne vrača
hiserati: Enostolpna petit* vrstica 60 vin., potjo.'t. n prostor 1 K ; razglasi in poslano vrstica po 1 K; večkratne objave po do* govoru primeren popust
v
Glnsflo fissseslov. see!s!iiO • ds^skrafljne stranke.
Posamezna Mlev. stnnl — 40 vinarjev, —
Naročnina: Po pošti aU s dostavljanjem na dom z« celo leto 72 K, za pol leta 86 K. za četrt leta 18 K, za mesec 0 Ki Za Nemčijo celo lelo 77 K, za ostalo tujino in Ameriko 84 K. — Rekl3mFC:jp z* list so poštnina prosta
Upravništvo jo v I. ubijanj frančiškanska ulica št fl/L, Učiteljska tiskarna.
telefonska it. Sl 2*
Or. Škapin:
Nekaj o komunizmu.
Da je današnji družabni red slab, čuti in uvideva danes gotovo 99 procentov človeštva. O vzrokih, ki so Privedli človeštvo do tega spoznala, mi ni treba govoriti. Družabni red, ki je ustvaril na celi zemeljski °bli tako gospodarsko in moralno anarhijo, družabni red, ki ie izgubil vsako gospodarsko in etično merilo, ta družbani red je potreben temeljite, radikalne remedure. Teoretiziranje, znanstveno dokazovanje slabosti, temeljnih hib na privatni lastnini sezidanega gospodarskega, političnega in kulturnega družabnega reda, ni moglo privesti človeštvo do tega spoznanja. Treba je bilo potokov krvi, treba je bilo neizmernega telesnega in duševnega trpljenja in gorja, ki je komaj moglo privesti človeštvo do spoznanja, da ie sedanje gospodarsko ogrodje, ki temelji na skrajno individualističnih in egoističnih gospodarskih principih, ovira kulturnega razvoja in napredka človeštva. Spoznanje, da je postal današnji družabni red anahronizem, ie človeštvo plačalo s krvjo. Revolucija — saj vojska ni nič drugega nego revolucija — je bila zopet učna metoda človeštva. Kulturni človek se mora danes v novonastalih atmosferah in naj si bodo le-te gospodarskega, političnega ali kulturnega izvora, prav orijentirati, da ne postane kulturna coldja, ovira kulturnega napredka svojega naroda in človeštva.
Torej: gotovo je, da treba v družabni gospodarski organizaciji temeljite spremembe. To priznava razun par veleposestnikov in nekaj denarnih parvenijev celo človeštvo. Soci-jalisti in nesocijalisti se v tem vprašanji ločijo v tem, da drugi trde, da se da stavbo v nekoliko potezah popraviti, socijalisti pa, da je treba ustvariti novo stavbo, ki ne sprejme starega individualističnega gospodarskega principa, ampak le tega nadomesti z novim, svežim in s tem ustvari novo, zdravejšo gospodarsko in kulturno obliko. Nesocijalisti in la-žisocijalistf prav radi priznavajo, da bi se mogel komunistični družabni red udejstviti, če bi stalo človeštvo mtelektuelno in etično veliko višje, nego je njegova sedanja stopinja; da Pa bi pomenil isti pri sedanji kulturni stopinji uničenje vseh gospodarskih in kulturnih vrednosti, gospodarsko >n kulturno sn rt človeštva. S komunizmom bi izginilo ono gibalo, ki sili človeka k gospodarskemu in kultur-stvarjanju. Z odstranitvijo
dobrin In nak°pičevanJa materijalnih i" vrednosti do neskončnosti
bi nehala vsaka gospodarska in kulturna produkcija. Tu, v tem izgovo-ru, se zrcali cela etika današnjih po-
r"~	 iTCTT
sedujočih slojev: vzemi mi možnost množenja premoženja in delo. ono delo, ki je. kakor pravi filozof Spencer, samo na sebi eliksir življenja, izgubi za nje vsako življensko ceno. Taka je etika moderne družbe. Cankar je to etiko »Za križem« tako neusmiljeno različal, da je ostala za človeka, ki ima še kaj čuta za dobro in lepo, le grda, smrdljiva cunja.
In vendar je to vse čisto naravno, logično, ono sledi, kar mora slediti, iz drugega. Drevo je rodilo sadove, kakoršni odgovarjajo njegovi naravi. Moderna gospodarska organizacija je morala roditi moderno etiko, etiko močnejšega, ki bi bila človeka, če bi se ji ne bil uprl, zopet zasužnjila. Ali ne plačuje človek strašen tribut tej gospodarski organizaciji v tolikih in tolikih, jetnišri'-cah, bolnišnicah, poboljševalnicah itd. itd.? Ali ni iskati zadniih vzrokov vse socijalne tragike, vštevši svetovno vojsko, v tej skrajno krivični gospodarski organizaciji? Liberalni, individualistični gospodarski princip je na eni strani v gospodarstvu in proizvajanju razvezal vso delovno silo človeka, ie pa iia drugi strani tudi omejil, odstranil etični korektiv človeka in ga slednjič ponižal na goli, abstraktni nauk. ki se uči le v cerkvi in šoli, ki pa se ne uveljavlja. kakor hitro bi imel omejevati človeka pri pridobivanju materijalnih dobrin. Etika, ki uravnava razmerje človeka do človeka v praktičnem življenju, se je oddaliila od življenja in je izgubila vsak stik z njim. Pravimo, dS je to pri sedanji nospodar-ski in družabni organizaciji človeške družbe čisto naravno. Dokler ne za-sigura človeška družba človeku in njegovi družini za slučaj njegove de-lanezmožnosti človeškega življenja, tako dolgo je naravno, da hoče vsak pridobivati toliko, kolikor more, kolikor potrebuje in kolikor misli, da bo potreboval in to ne glede in brez ozira na svojega sočloveka. Za etične zakone se tu ne briga.
Ravnokar čitam knjigo H. O. Wells-a: The future in America (bodočnost v Ameriki). Wells karakte-rizira način pridobivania moderne ameriške družbe z besedami: »A scramble for dollars«. kar pomenja toliko kot trganje, gonjo za dolarji, pohotno, pohlepno grabljenje po dolarjih. Ta scramble for dollars pa izključuje vsled svoje intenzivnosti vsako omejevanje po kaki etiki. Človek, delavec, ki ustvarja bogastva in vrednosti za družbo, dobiva od stvarjanja toliko, kolikor potrebuje za vzdrževanje delovne sile, da lahko dalje ustvarja in pridobiva, vsa
nadvrednost njegovega delovnega > efekta pa pripada onemu, ki ne dela. |
Socijalisti zahtevamo temeljito spremembo sedanjega družabnega reda, zahtevamo namesto individualistične, na^zasebnš lastnini v malem in velikem sloneče gospodarske organizacije človeške družbe, komunistično gospodarsko in kulturno organizacijo, zahtevamo to v imenu kulture, v imenu velike večine človeštva, zahtevamo to, ker smo prepričani, da bodo materijalne in duševne koristi, ki jih prinese človeštvu ta družabni red, neizmerno ve-če, nego so koristi, ki jih ima človeštvo od sedanjega družabnega reda. Zahtevamo to zato, ker smo prepričani, da mora slediti, kakor je sledil suženjstvu fevdalizem, fevdalizmu liberalni individualizem s kvantitativno in kvalitativno neomejeno pro-sto lastnino, temu individualizmu kot višja oblika gospodarske in kulturne organizacije socijalizem s komunizmom. Prepričani smo, da se tako veliki gospodarski in kulturni preobrati ne izvrše brez izgube gospodarskih in kulturnih energij in vrednosti; ali vse te izgube bodo daleč odtehtale koristi, ki jih bo imela velika večina človeštva od nove družabne organizacije.	..
Ena glavnih nalog socualisticne vzgoje bodi, pripravljati človeka na to bodočo organizacijo, raziasniti mu isto kot sredstvo v dosego velikih kulturnih smotrov Človeštva, dati vsakemu delu v dosego teh ciljev polno kulturno vrednost in vsebino. To je pa le mogoče, če se navaja človeka na to, da si stvori celoten, sedanji zgodovinski etiki odgovarjajoč znanstven svetovni nazor. Temu delu bodi posvečena glavna skrb socialističnih organizacij.
Brzojavne vesti.
Jugoslavija.
Stavka v Osjeku.
LDU. Osjek, 23. Predvčerajšnja
stavka je potekla popolnoma mirno. Bančni uradniki se niso udeležili
stavke.
Državna meja v LDU. Pečuh, 23.
Baranji.
Veliki župan Baianje dr. Pandarovič se ie vrnil iz Pariza in javlja, da so že odrejene meje za Baranjo. Naša meja bo šla v glavnem preko črte: Mohač - Vila-niy - Barč. Sam Barč ne ostane Jugoslaviji. Siklos bo obsežen v naših mejah. Olede Mohača ni še padla odločitev. Mohač bo obiskala posebna amerikanska komisija, ki bo ugotovila, ali je Mohač res Jugoslovanski. ali ne. V tem primeru se bo izvršil plebiscit.
Bosanska vlada proti verižnikom.
LDU. Sarajevo, 23. Zemaljska vlada je izdala ostre naredbe proti zakotni in verižni trgovini.
Po svetu.
Slavie rdeče armade v Budimpešti.
LDU. Nauen, 21. (Brezžično.) Na današnji praznik mednarodne proletarske solidarnosti se je vršilo v Budimpešti veliko pregledovanje čet, katerega so se udeležile tukajšnje rdeče čete in straže. Predsednik vladnega sovjeta Aleksander Car-bay je v svojem slavnostnem nagovoru poudarjal, da bi bile uničene vse proletarske nade na osvobo-jenje, če bi se posrečilo, razbiti raško in madžarsko sovjetsko vlado. A ko pa ti dve deželi probo juieta še obstoječe težave, bosta vsemu mednarodnemu delavstvu za vzgled, kako si ima proletarijat preobraziti svoj svet. Končal je s pozivom na junaške rdeče čete, ki so si priborUe spoštovanje celega sveta, nai vztrajajo z orožjem v roki, dokler ne zmaga širom sveta proletarska revolucija. Na Ludvikovi akademiji je bil nato na zelo slavnosten način otvorjen izobraževalni tečaj za poveljnike proletarskih mas, v kate? rega je bilo komandiranih 300 najboljših boljševiških vojakov.
Madžarske čete prekoračile Tiso.
LDU. Budimpešta, 22. (DunKU.) Z namenom zasesti one kraje čez Tiso, ki nam jih je predsednik mirovne konference odločil v svoji noti z dne 13. t. m., so naše čete dne 20. t. m. na več mestih prekoračile reko Tiso. Ker so se Romuni navzlic sklepu ententnih sil skušali upirati, . smo jih mi, da izvedemo sklep, na-1 Agitirajte za »ase tfasopis-e! | padli. Od Tokaya pa do Csongrada
zmagovito zasledujemo ob vzhodnem bregu Tise poražene romunske čete. Uplenili smo mnogo vojnega materijala in zarobili veliko ujetnikov.
Zavednost szegedlnskepa proletariata.
LDU. Nauen, 22. (Brezžično.) »Voroz Ujsag« poroča, da je predsednik szegedinske protivlade Abraham v svrho posvetovanja o vladnih zadevah pozval v četrtek k sebi vse vodje tamošnjega delavstva. Le-tl pa so vabilo z oeorčeniem odklonili in izjavili, da z Abrahamom nikdar ne sedejo k eni mizici. V nedeljo se je vršil velik ljudski shod, katerega se je udeležilo v velikih množicah delavstvo iz szegedinske okolice in manifestiralo v prilog proletarske svetovne diktature.
Zaupnica Clemenceauju.
LDU. Pariz, 22. (DunKU.) Reuter poroča: Po burni debati o gospodarski politiki je zbornica izrekla vladi zaupnico z 289 glasovi proti 176 glasovom.
Francozi zidalo trdniave.
LDU. Nauen, 22. (Brezžično.) Glasom strassburških časopisov so Francozi že pričeli graditi omrežje alzaško-lotarinških trdnjav in nameravajo v ta namen zidati tekom petih let dve milijardi frankov.
Preki sod na Bavarskem se odpravi.
LDU. Nauen, 22. (Brezžično.) 1. avgusta bo Bavarska ukinila pre-ki sod in prekc sodišče, ki obstoja tam od 25. aprila.
Nemška narodna skupščina.
LDU. Weimar, 23. (DunKU.) Na-rodna skupščina. Predlog neodvisnih socijalnih demokratov, da se člani rodbin, ki so vladale v Nemčiji, ne smejo izvoliti za predsednika države, je bil sprejet s 122 glasovi proti 117 glasovom.
OBSEŽNE STAVKE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
LDU. Dunaj, 23. (DunKU.) Kakor poročajo »Times«, je izbruhnila v Zedinjenih državah obsežna stavka. V New Yorku leži 500 ladij brez posla, ker strojniki zahtevajo povečanje plače. V sosednjih lukah leži nadaljnjih 700 ladij. Na obrežju je blaga nakopičenega za cele gore. Velike zaloge se kvarijo. V Chicagu stavka v zidarski obrti 80.000 mož, ki zahtevajo večjo plačo. V Bostonu stavkajo nastavljenci cestnih železnic. Razen tega grozi 100.000 tobačnih delavcev s stavko.
LISTEK.
Avgust S1r!n8Serg:
Bedakova izpoved.
Preložil Fran Albrecht,
(Dalje.)
Istočasno je nek list prinesel notico, da
sem zblaznel. Plačana, po naročilu napisana brošura je razširjala trpljenja polno trnjevo pot Marijino in njenih prijateljic; vse bedastoče, ki jih je spočela ta bedasta ženska glava, so bile popisane.
Dobila je partijo.
, Zdaj, ko me je videla podlegati sovražnikovim naklepom, se je dvignila in Igrala sveto niater izgubljenega sina. Ljubezniva z vsemi, ;e ne s svojim možem, je zbirala krog sebe vse i!]oje prijatelje, prave ln neprave. Osamljen, v oblasti vampirjevi, sem se odrekel kakršnikoli f;brambi. Da bi dvignil roko proti materi molili angel jev, proti oboževani ženi?.,,
Ne, nikoli f
Udal sem se. Tedaj me je obdala s svojimi
nežnostmi, toda samo izven doma, kalti doma ie imela zame samo žaljivke ta ooialov.aže
vanje.
Neizmerno delo in trpljenje me ie Izmozgalo: obolel sem. Glavobol, nervozna razdraženost, bolečine v želodcu!... Zdravnik je ugotovil želodčni katar.
To je bila zelo nepričakovana posledica duševne preutrujenosti!
Čudno je bilo to, da se je ta bolezen pokazala šele, ko sem se odločil, da odpotujem v inozemstvo. To je bilo zame edino sredstvo, priti iz mrež teh neštetih prijateljev, ki s0 ženi vedno znova izražali svoje sočutje, to skrivnostno boleznijo sem začel bolehati seic tisti dan po obisku, ki sem ga napravil v laboratoriju enemu mojih prijateljev; pri njem sem vzel namreč stekleničico ciankalija, ki nal bt mi dal smrt; in to steklenico sem zaprl v skriven predal svoje žene.
Ohromel, brez moči, sem obležal na zofi, opazoval svoje otroke pri igri, premišljal na lepe dneve preteklosti in se pripravljal na smrt. Toda zapustil nisem nič pisanja, ker nisem hotel razodeti vzrokov svole smrti in svojih temnih šumenj.	,
Pripravljen sem bil izginiti, usmrčen o»i žene, ki sem ji odpustil!
Marija me Je opazovala z enim očesom. vpraševala se je, ne bom-li skoro odšel na oni svet, da bo v miru uživala dohodke, ki P l' bodo donašala zbrana dela slavnega pesmica, hi državno pokojnino, ki Jo bo za svoje otrone gotovo prejela...
Moja drama ji je donesla uspeh, takšen uspeh, da je zaslovela kot velika tragedinja. Napihovala se Je ponosa. Drugo ulogo sl Je smela sama izbrati. V tej pa je popolnoma pro-pala. Ker je tedaj spoznala, da sem Jo ustvaril i a z in jo spet napravil častito žensko, je postajalo sovraštvo dolžnice večje in večje: Letala je k vsem ravnateljem, da bi jo angažirali, toda zaman. Nazadnje me je prisilila, naj znova pričnem pogajanja na Finskem. Znova sem se tel pripravljati, da zapustim svoj rodni kraj. svoje prijatelje, svoje založnike, da se preselim v sredo njenih prijateljev, ki so bili moji sovražniki. Toda Finlandci niso hoteli: njena karijera Je bila pri kraju.
Tekom tega časa je živela kot nezaposlena ženska, ki se je kot mati in žena oprostila vseh svojih dolžnosti. Ker mi je moje zdravje prepovedovalo, spremljati jo v družbo umetnikov, Je hodila sama. Cesto je prihajala domov šele zjutraj; bila je pijana in je ropotala, da sei Je prebujala vsa hiša. Z gnusom sem poslušal, kako je stopala v sobo otrok, kjer je spala.
Kaj je storiti v takem slučaju? Naznaniti oblastem svojo ženo? Ne? Pustiti ločiti se? Ne. Rodbina Je postala zdme organizem nalik organizmu rastline; celota, v kateri sem jaz samo drobec. Sam bi ne mogel živeti; sam otroci, brez njih matere, tudi ne; prelivanje moje krvi se je vršilo potom velikih arterij, ki se Je prihajajoč iz mojega srca razlita v maternici moje žene in se širila po malih telescih mo-
jih otrok. To Je cel sistem krvnih celic, ki so zvezane med sabo. Ako bi odrezal eno samo, bi mi zbežalo življenje s krvjo, ki bi io popila tla. Zato Je zakonolom žene tako strašen zločin. Zato bi poslušal geslo znanega pisatelja »Ubij Jo«, kadar je oče ranjen na smrt, ker dvomi o pristnosti svojega potomstva, ki ga mu Je popačila brezvestna mati.
Marija pa Je bila vneta zagovornica tistih bedastih idej, ki hočejo razširiti ženske prostosti in pravice ter se je oprijela novih naukov, da žena, ki goljufa svojega moža, ni kriva, kajt! ona ni njegova last.	.	,	.
Nisem se mogel poniževati do spiomranja in nisem hotel nikakih dokazov, ker to bi pomenilo zžime toliko kakor smrt. Užival sem v tem, da se varam še vedno, da živim v namišljenemu svetu, ki sem ga po svoii volii poetično preobražal.
A vendar sem se čutil ranjenega. Bal sem se, da je moje potomstvo popačeno; pričel sera dvomiti, so-li otroci, ki bodo spričo zanamcev nosili moje ime in živeli z donosom mojega dela, res moji otroci. Ne glede na to sem jih ljubil, ker so stopili v moje življenje, da postanejo življenje bodočnosti. Tedai. ko mi je bila vzeta ta nada, da se bom prežive! v svojih otrocih, sem visel v zraku kot stražilo m oua po koreninah, ki niso bile mole.
Zdelo se je, da postala Marija- nestrpna, ker se je moj konec zavlačeval. Nnisitndi me je pred pričami božala po materni:o. ine n
^jbsblSl
n^.Ui '
&£k
160.
trakoplovska nesreča.
, fcDU. Berlin, 23. (DunKU.) »Vor-ftgrts« poroča 1 z Chicago: Nov ve-|tk vodljiv zrakoplov Je na poizkusnem letu začel goreti in ie iz višine 500 metrov pade! na neko
bančno poslopje. Shramba za bencin je eksplodirala, ko je zrakoplov priletel na poslopje. Od bančnih m stavljencev je 10 mrtvih In ranjenih.
Splošna stavka v Sloveniji.
Maribor.
Kakor po celi Sloveniji, tako se je izvršila iudi pri nas manifestacij-ska stavka v najlepšem redu. In io kljub temu, da smo za sklep stranke izvedeli šele v petek popoldne.
V	soboto ob določeni uri so vsi organizirani železničarji stopili v stavko, čeravno so krumerski »Zve-zarji«-z vladno pomočjo terorizirali Železničarsko esobje. Brzovlak, ki je imei oditi iz Maribora ob treh zjutraj, je odpeljal šeie ob desetih dopoldne. V nedeljo je bilo vse mirno. .V pondeljek zjutraj se je šele prav videlo, da je stavka splošna. Gruče delavcev so se pomikale proti »Križevemu dvoru«, kjer se je vršil ma-nifestacijski shod. Prvotno je bilo določeno, da se bo shod vršil v notranjih prostorih, ali že eno uro pred shodom so bili vsi prostori natlačeno polni, mase pa so še vedno prihajale. Ker smo videli, da bo ostalo zunaj še dvakrat toliko delavcev, kakor jih ie bilo v dvoranah, smo naprosili policijsko ravnateljstvo, da nam dovoli zborovat! zunal. To se nam je tudi dovolilo s pripombo, da naj bo ljudstvo zunaj, govorniki pa znotraj, češ. ker je preki sod in se ne sme govoriti na prostem. Govorniki so torej morali govoriti raz oken.
Točno ob določeni uri le železničarski pevski zbor zapel »Delavsko pesem«, nakar je sodrug Erbež-n 1 k otvoril shod in predlagal v pred-sedništvo ss. Favaja’ in Petelinšeka. Kot prvi je nastopil sodrug Pete-Jan. V daljšem in navdušenem govoru je pojasnjeval pomen splošne stavke z ozirom na zunanji in notranji položaj. Za njim je govoril sodr Favaj v nemškem jeziku. Obema govornikoma le množica burno pritrjevala. Ko sta govorila na kratko še ss. Petelinšek in Koler, se Je zaključil ta impozantni shod s živijo-klici na mednarodno delavsko solidarnost.
Preden se je množica razšla, je
pevski zbor zapel pesem »Slava delu«, katero so navzoči vkljub dežju poslušali odkritih glav. Nato se je množica z mimo samozavestjo v srcih razšla.
Omenimo Še, da je po vsem mestu bilo disponirano vojaštvo In policija. Vsa javna poslopja so bila zavarovana s strojnicami. Provokacij, zlasti od strani »Zvezarjev«, ni manjkalo. Bile pa so brez uspeha. Sodrugi se niso dali zapeljati. Vsled de-nunciiacij »Zvezarjev« so bili aretirani štirje sodrugi-zaupniki, ki pa so bili takoj tudi Izpuščeni.
Kakšno zaščito imajo »Zvezavjt« pri vladi, se razvidi iz tega, da je neki »Zvezar« poslal poklicati našega zaupnika in mu zagrozil, da ako ne pride takoj, ga privede z orožniki. Naš sodrug se je odzval. Ko pa Je prišel k »Zvezarju«, so ga takoj aretirali. Reklo se mu je, češ, da je hujskal delavce v delavnici, da ne gredo na delo. Takoj ko so ga pripeljali na policijo, ga je dr. Senekovič, začuden, kako se more na podlagi tako nizkih denuncijaclj aretirati, izpustil.
Kakor se vidi, so se morali stražniki in žandarji pokoriti celo ukazom posameznih »Zvezarjev«. ra naj še kdo trdi, da niso »Zvezarjl« postali važen faktor v državi!...
Kot kronisti naj še omenimo, 'da v pondeljek v Mariboru ni izšel noben Ust in tudi kruha nismo imeli.
Tako se je končala ta naša prva mednarodna manifestacija, ki je pokazalo moč in voljo proletarijata. kljub vsem prodanim »Zvezarskim« dušam in kljub vsemu teroriziranju. Maribor je in ostane socilalističen. To Je pokazala ta stavka.
ZiveH združeni mariborski delavci t
Ptlt}.
Dne 20. in 21. t. m. je počivalo vse delo izvzemši trgovine. 2e v pondeljek ob 7. uri zjutraj so se začele zbirati delavske mase k shodu. Reči moramo, da takega shoda še ni videlo mesto Ptuj. Sami delavci! Dvorana in vsi postranski prostori so bili nabito polni. Delavci pa so še vedno prihajali, da manifestirajo za mir. ki bo pravičen In da protestirajo proti intervenciji na Ruskem in Ogrskem.
Sodrug Šegula Je otvoril shod. Pozdravil je navzoče, ter se ginjen zahvalil, da so se delavci v tako ogromnem številu odzvali pozivu, dasi jih Je stranka šele v zadnjem hipu pozvala, da dokažejo mednarodno delavsko solidarnost. Sodrug Rože je skoraj v dveurnem govoru očrtal ves zunanji in notranji politični položaj, kakor tudi povedal vzroke, ki so dovedli do današnje protestne stavke. Opozoril ie na ro-varenje nam nasprotnih organizacij, posebno »Zvezarjev«. ki so zopet organizirali stavkolomstvo. Kone-čno je pozval delavce k vztrajnosti iti razredni zavednosti ter da se ne dajo begati. Sodrug Rozman je poživljal delavce, ki niso pristopili h konzumu, da to čimpreje store, da se rešijo kapitalističnih pijavk. — Na poziv sodruga Šegule se je delavstvo mirno razšlo in drugi dan podalo na delo.
Strnišče pri Ptuju.
Tudi tukajšnje delavstvo sp je odzvalo pozivu stranke in se pridružilo mednarodni stavki dne 20. in 21. t. m. Razun neobhodno potrebnega dela v raznih obratih J^počivalo delo povsod.
V	nedeljo popoldne se je vršil javen shod, na katerem je poročal sodrug Komavli o pomenu stavke. V imenu Strmškega delavstva se pridružil protestu proti pohodu entent-nih čet na Ogrsko in v Rusijo in še posebej proti temu, da bi Jugoslovanske čete bile vporabljene v to svrho.
Shoda se je udeležilo nad 300 ljudi. Shod in stavka sta se izvršila v najlepšem redu in popolnoma mirno.
Velenje.
Tudi pri nas se je vršila splošna stavka.
Dne 21. julija ob dveh popoldne se je vršil v lokalih pri Raku v Velenju manifestacljski shod, katerem je predsedoval predsednik strokovne organizacije rudarjev v Veieflfi. Shod Je bil prav dobro obiskan. Dvorana je bila natlačeno polna rudarjev h drugih ijudi, ki so solida-rično z delavci vred stavkal! in manifestirali. Na shodu Je govoril strokovni tajnik !z Celja. Obrazložil Je
pomet) te splošne stavk«. Rudaril so zapustili delo že v nedeljo zjutraj ob 6, uri. Delal ni prav nobeden. Na shodu so sklenUf, da skličejo za v
nedeljo strokovni shod v čakalnici pri rudniku, kjer se bo zahtevalo poboljSanje plač.
Polzela,
Jfudi pri nas se je vse delavstvo pridružilo mednarodni dvodnevni
stavki.
Dne 21. julija ob 9. uri dopoldne se je vršil v gostilniških prostorih pri Jelenu tudi shod. Otvoril ga je sodr. Krajnc, predsednik organizacije lesnih delavcev v Polzeli. Strokovni tajnik sodrug Mani iz Celja je v enournem govoru razložil pomen mani-festacijskega shoda in razložil namene pariške kapitalistične družbe in naše vlade, ki hočejo z vojaškimi silami odušiti zmagonosno socijaino revolucijo na Ruskem in Ogrskem. Sprejela se je tudi tozadevna rezo-lucija.
Zagorje ob SavL
„ Dvodnevna stavka se ie izvršila popolnoma mirno. Stavkali so ysi rudarji, razven kakih deset, ki so bili uslužbeni pri sesalkah, in razen kurjačev, katere so delavci sami določili. Kamnolomi so stali oba dneva, ravnotako steklarna.
Dne 21. t. m. ob 9. uri dopoldan, se Je vršil ljudski shod. Ker pa je okrajno glavarstvo pod milim nebom shod prepovedalo, se je vršil v dvorani. V dvorano pa niso mogli vsi ljudje. Napravili Smo torej govorniški oder med vrati tako, da so zborovalci lahko slišali govornika v dvorani in zunaj dvorane. Na shodu je poročal sodrug čobal, ki Je v navdušenem govoru razložil pomen stavke in protestiral v imenu proletarijata proti vojaški intervenciji v Rusiji in na Ogrskem. Govoril Je tudi o krivični mirovni pariški konferenci. Zborovalci so govornikovemu govoru dolgo burno pritrjevali. Ko-nečr.o sc je soglasno sprejela rezo-lucija, v kateri Se odločno protestira proti interveniranju naše armade, bodisi v Rusiji ali na Ogrskem. Re-zolucija tl.soja ti»di sklepe mirovne konference s katerimi se hoče zasužnjiti cel svet.
Kočevje,
Tudi pri nas je 20. in 21. t. m. delo popolnoma počivalo. V. pondeljek so se sodrugi in sodružice že na vse zgodaj začeli zbirati na prostoru, kjer se je vršil shod. Ob pol desetih dopoldne je otvoril sodrug Vindišer lepo obiskani shod. Nato je sodrug Brozovič zborovalcem razložil pomen mednarodne splošne stavke. Njegovim izvajanjem so zborovalci z zanimanjem sledili in burno odobravali.
Po shodu so se zborovalci uvrstili v manifestacijski sprevod. Na čelu sprevoda svojo rdečo zastavo, korakaH so skozi mesto do kolodvora. Na drugi strani kolodvora, pred pivovarno, se je sprevod ustavil. Tu je sodrug Brozovič še enkrat nagovoril navzoče. Odtod se ie sprevod pomikal skozi mesto, kjer se je potem mirno razšel. S tem so sodrugi pokazali, da so solidarni s proletarijatom celega sveta in pokazali tudi, da so i politično zreli. Delavstvo zna vzdržati mir tudi brez asistence orožništva in vojaštva.
Dnevne vesti.
Po ljudski krvi Jih žeja.
Slovenska vlada Je napravila po mnenju gospodov Tončka Peska in
Kerina Trillerja, ki sta ene duše in ene misli, veliko napako, da ni j^e-prečila protestne stavke in manifestacij za ljudske, torej prave r-a-rodns pravice, z brutalno vojAsko sil > m eventualno s prelivanjem krvi. Kaj takega še nismo čitali v slovenskem časopisju, kakor pravimo, v slovenskem demokratičnem časopisju. Vladi, oziroma klerikalni stranki, ki ima v vladi večino, očitata. da ima ta vlada postranske, zahrbtne, nekake protldržavne, veleizdajalske namene. Ni naša naloga, da Branimo vlado; toda pribiti pa moramo to dejstvo, ker ves slovenski narod očita prav liberalcem vseh kalibrov, da prodajajo slovensko ljudstvo reakcionarni buržu-aziji politično in gospodarsko ter iz-koriščujočemu kapitalizmu, prodaja jo narod, ki bi si lahko zasigural blagostanje na podlagi narodnega imetja, ki ga hrani slovenska zemlja v svojem osrčju. To vprašanje je važno in je že dokazano z razvojem dogodkov. Gorostasno pa je. 'da se drznejo tisti liberalci proti ljudstvu, ki so mu zavratni neprija-telji v boju za emancipacijo, klicat! vojaštvo, vislice, Ječo na vrat. Tl, slovenski narodi Veruj, da ljudje, stranke, ki nosijo in vozijo za teboj in pred teboj puške bi kanone, meč in vrv, vislice In tl odpirajo ječe, niso tvoji prijatelji, niso prijatelji svobode. Taki ljudje so rablji, krvniki,ki Hočejo, 'da jim ostaneš suženj, tlačan, da se bodo redili In debenli od tebe. Fj, ljudstvo, čisti in čisti sw>;c vrste, če ne, te zalotijo ne veleizdajalci nego izdajalci ljudstva, naroda l
Bog Mari ja sklenil.
Iskrih oči kot fanaličen vernik prave fatalistične,* mohamedanske vere, tako se sučejo gospodje okolo boga Marta in mu sekundirajo In dvigajo proseče roke do njega. In zakaj? 'Jugoslovansko delavstvo je priredilo stavko, ki Je protestirala proti krivicam pariške konference, proti vmešavanju v ogrske in ruske razmere in proti terorizmu pri nas doma. Delavstvo je protestiralo proti krivicam, ki tlačijo veliko večino naroda, proti kapitalističnemu ode-ruštvu in proti omejevanju svobode, proti oderuštvu z živili in proti zatiranju svobodnega gospodarskega razvoja. Toda pod pritiskom antan-tinega kapitalizma je postavil tudi pri nas bog Mart geslo, da se mora delavski pokret — z a t r e 11. In ko so gospodje pri JDS to Izvedeli, so s solzami hvaležnosti in radosti v očeh zapeli »Slavo« in »Hosano« bogu Martu, ki je tako dobrotljiv, da hoče pomaga-i z vsemi svojimi močmi, da se reši antantini kapital, da se zasužnji Evropa »dobrotniku«, svetovnemu kapitalizmu. Vi še vsega tega ne veste, a gospodje pa prav dobro vwdo za vso io »komedijo«, zato kriče tako prešerno. Toda, me-mentote! Sila je sila, lok se skrivi, a končno pači; manjšina krivic še m mogla nikdar dolgo braniti: čim večja sila in brutalnost, tem prel — konec slave. Ta resnica bo obveljala tudi v Jugoslaviji. Vsaka krivica ss maščuje, krivice nad narodom se maščujejo stotero.
Iz krogov gostilniških in kavarniških uslužbencev v MubHani.
Poročajo nam: Delo po gostilnah In kavarnah je z malimi izjemami v ponedeljek počivalo. Odprto je bila samo narodna kavarna. Kavarno Prešern Je popoldan zatvorll gospodar sam, v kavarni Europa pa je stregla gospodinja sama. Tudi restavracija v Prešernovi ulici le bila
odprta. V restavraciji »Union« je. stavkokazi! plačilni natakar, ki sl jf najbrže štel v veliko Čast, da J« smel delati s kuhinjskimi učenkami, katere so se baje po poročilo »SloV, Naroda« obnesle kot izvrstne natakarice. Ker se ta gospod izdaja za Nemca, ter se je baje itak že izrazil, da po možnosti kmalu zapusti Jugoslavijo, ga pustimo v miru. Krivda, da so posamezniki kazili stavko, tlČi v tem, da se ni sklicalo sestanka, kjer bi se pogovorili o enotnem postopanju. Apeliramo na naše stanovske tovariše in tovarišice, da se ne dajo begati in da so povsod složni. Složnost nam bo edina pomagala v naši stroki, ki je bila do sedaj popolnoma zanemarjena. Tudi mi smo delavci, ki imamo pravico do popolnega nadomestnega nedeljskega počitka. In ta je prav lahko izvedljiv. O vsem tem se bo mogla organizacija gostilničarskih In kavarniških uslužbencev natanko porazgovorlti in stopiti na plan s fiksnimi svojim! zahtevami, da bo povsod enotna in povsod enaka pravica za vse.
Drobno.
Požrtvovalnost jeseniških so-drugov, V nedeljo, dne 13. t. m. so priredili jeseniški sodrugi gozdno veselico. Ob tej priliki so nabrali za tiskovni sklad »Napreja« vsoto 208 kron 95 vin. Kot nabiralci so se posebno odlikovali sodrugi: Sušnik Al.. Mulej Ivan, Rajhman Ivan in Kopčar Franc. Vsem iskrena zahvala! Važnost delavskega časopisja za nas delavce ni treba še posebej ponavljati. Zato upamo, da se bodo sodrugi našega tiska ob vsaki priliki spomnili.
— Tečaj za učitelje na trgovskih nadaljevalnih šolah. Na slovenski trgovski Šoli v Ljubljani se bo vršil od 18. avgusta do 13. septembra 1.1. tečaj za izobrazbo učiteljev na trgovskih nadaljevalnih Šolah v Sloveniji. Prošnje za sprejem je treba poslati najkasneje do 1. avgusta 1.1. na ravnateljstvo. Glede natančnejših podatkov se opozarja na razglas v uradnem listu št. 121.
— Bosanska cenzura. Nova komunistična stranka v Jugoslaviji se imenuje »Sociialistička Radnička Partija Jugoslavije »(Komunisti)«. Bosauski cenzorji se pa že tega imena — vsled označbe »(Komunisti)«
—	boje. V Sarajevu izhaja glasilo te stranke »Glas Slobode«. Kot podnaslov ima »Organ Socijalističke Rad-ničke Partije (Komunisti)«. Sedaj je pa zenzor konfisciral v tem podnaslov j besede (Komunisti), ker se ie najbrž boji. Prazen prostor, ki ostaja vsled tega, bode vsakega, ki vzame v roke »Glas Slobode« tako v oci, da vzbudi več pozornosti in razburjenja. kot če bi bila tam beseda (Komunisti). — Ali: »Glas Slobode« prinaša po belgradskih »Radničkih No-vinali« sklepe ustanovne skrnščiue komunistične stranke v Belgradu (20., 22., 23. aprila). Povsodi, kjer je beseda »Komunisti« ie bel prostor. Oni ne smejo povedati niti kako se stranka imenuje. Prva točka je: »Ime nove partije je: Sociialistička Radnička Partija Jugoslavije .. ...«. Uradna kratica nove stranke je: »S. R. P. J. (K.)«... Toda povsodi je črka (K.) konfiscirana . . . Ubogi reveži, ki se že pred eno samo črko tresete!
-- Tatvine v Vinkovclh. Kakor javlja komisija železniške policije v Vinkovclh, je bilo na kolodvoru v Vinkovclh izvršenih 33 tatvin. Kradli so železniški uslužbenci. Posrečilo s ti je, izslediti zlikovce. Izročili so jih vojnemu sedišču.
M
na skrivaj trpinčila, kakor muči malega komedijanta za kulisami njegov oče. Da ol pospešila mojo smrt, Je ravnala z mano sila slabo. Iznašla je nove muke: oprijemajoč se moje slučajne slabotne konstitucije, je ravnala z mano kot z beteženim človekom. Na višku svojega domišljavega veličja mi je pretila, da me nabije, izjavljajoč, da je ona močnejša nego jaz. Tirala ?e stvar tako daleč, da se Je vrgla nžme. Tedal pa sem se dvignil, jo zgrabil za roke In vrgel na zofo.
— Ali boš priznala, da sem vzlic svoji slabotnosti vendarle še močnejši od tebel
Ni priznala, marveč je napravila samo za-čudeno-prihuljen obraz; besnela Je, čuteča se krivo in je trmasto šla od mene vstran.
V borbi je imela napram meni vse prednosti ženske Iti igralke. Moški, ki mora ves dan delati, se ne more braniti pred nezaposleno žensko, ki ima dovoij časa, da prede svole spletke. Naposled se mož ujame v mrežo, ki ga obkroža z vseh strani.
Dočim me je ona vpričo vseh ljudi obtoževala moje nemoči, da bi prejela odpuščanje za svoje prestopke, je prepovedovala njeni čast sramežljivost in sočutje, govoriti o njeni teh sni rapaki, ki jo je dobila pri prvem porodu ‘ ki
Nemoči In jaz sem bil veduo tisti, ki jo je ognjevito prosjačil naklonjenosti in zmagoval največje ovire, da bi jo dosegel... Ona pl imela povoda, da bi se pritoževala: toda imela je natavo psice in je morala uživati za vsako ceno, tudi za ceno svoje sreče in sreče svojih otroki
»V ljubezni«, pr<»vi Napoleon, »veliki poznavalec žensk, doseže človek zmago samo tedaj, kadar ubeži«! Toda beg zastraženim ujetnikom ni mogoč, zlasti nemogoč pa je tistemu, ki je obsojen na smrt...
Ko sem se odpočival, so »e moji možgani okrepili. Prost svojih opravil, sem napravil načrt, da jo popiham iz te trdnjave, ki jo je za-stražila tista Megera in moji zaslepljeni prijatelji. Zatekel sem se k vojni avijafii in sem odposlal svojemu zdravniku pismo, v katerem sem mu priznal, da se bojim, da zblaznim in mu predlagal v okrepilo potovanje v inozemstvo. Odgovor je moral mojemu predlogu pritrditi in Jaz sem se podvizal, da sporočim Mariji to razsodbo, proti kateri ni bilo nobenega priziva: — Zdravnik mi je predpisal.
Ta izraz je ona sama vedno rabila, ako je
m ki se je pri naslednjih treh močno poslab , . ,	,	,	.	,	.
5ala: z anatomskim izrazom se imenule to kila. I Podpisala zdravniku, kaj naj odredi. Mož, ki ni zaupal skrivnosti svojega zakona Prebledela je, ko Je to slišala.
nikoli nobenemu človkeu, pake svoje žene!
naj bi razširjal na-
stiti.
Svojega rodnega kraja nočem zapu-
— Tvojega rodnega kraja?... To je Flu-skol Razun tega mi ni znano ničesar, kar bi mogla pogrešati na Švedskem, kjer nimaš nobenega sorodnika, nobenega prijatelja, nobenega gledališča.
— Nočem Hi.«t Zakaj ne?|
Po kratkem obotavljanju !• hjavlla *
— Ker me je strah pred tabol Nočem ostati sama s teboj.
— Pred jagnjetom, ki ga vodiš na vrvici, te Je strah? Tega ne misliš resno.
— Ti si nesrečnež in Jaz nočem ostati brez varstva ob tvoji strani!
Morala je imeti kakega ljubčka ali pa se je bala, da ne bi doživel odkritja njenega zločina.
Pred mano torej jo Je bilo strah, pred ma^ no, M sem molčai kot pes, ki sem pustil, da je padla moja levja griva pod škarjami in sem se moral zadovollitl s ostriženo konjsko srrivico; pred mano, ki sem vihal svoje brke navzgor in nosil likane ovratnike, da sem bil bolje oborožen za bo) z njenimi opasnlmi ljubimciI
Njen strah ml Je vzbujal še več starhu in Je znova poživel moj sum.
— Ta ženska ima ljubčka, ki ga noče zapustiti, ali pa se boji sodbe, sem si govoril.
Po neskončnih razmotrivanjih ml je izvabila obljubo, da se vrneva vsaj tokom enega
leta
Obljubil sem ji.
Volja do življenja se mi je vrniia in spravil sem se na delo, da dovršim zvezek pesmi, id naj bi izšle pozami po mojem odpotovanju,
Poletje v srcu, sem pel s svežo silo; zlasti Sem opeval ljubljeno ženo, koje modri pajčolan j« na dan najinega prvega srečanja vel krog< njenega slamnika in postal zame prapor, ki gg razpnem na barki, kadar zajadram na razbu« kano morje. Nekoč zvečer sem prebral to pe« sem v malem krogu v navzočnosti svojega prijatelja. Marija je pobožno poslušala. Ko sem prebral do konca, so jo oblile solze, vstala 1» in me poljubila na čelo.
Dovršena igralka, je predstavljala mojemu prijatelju ljubečo soprogo. In ta preprosti človek me smatra s tega dne za ljubosumnega' norca, ki ml je nebo dalo najlJubeznivelšT Žensko.
— Moj dragi, saj ona te ljubi, mi J« zagotavljal mladi mož !
In po štirih letih je navajal ta prizor medi prepričevalnimi dokazi za zvestobo moje žene.
— Prisegam ti, v tistem trenotku Je bila odkritosrčna, je ponavljal.
— Odkritosrčna v svoji izmučeni slabi v’-sti, da! Spričo te moje ljubezni, ki je vi izprtmenila v madono! To tl rad verujem
(Dalje prih.)
Novičice iz Celja.
Prepoved točenja alkoholnih pijač
le bila izdana za 20. in 21. t. m. kljub temu pa se je videlo 20. t. m. večer po celjskih ulicah vse polno
ijud; v ne posebno treznem razpoloženju. Čudeži se pač še vedno godijo. — Tako poroča celjska »Nova Doba« od torka. Radi vam verjamejo gospodje, da je bilo polno pijanih 'iudi po celjskih ulicah, ker so razni Kospodje JDS »jedli« z žličkami iz skodelic po raznih hotelih in gostil-v nah »vinske omake«. Seveda pa ste ljudi naprtili socljalistom, dasirav-rJ° 'ned temi ljudmi ni bilo nobenega delavca. Vsa čast vam za stvarno Srečanje.
' &
Dne 21. t. m. so pričeli stavkati uradniki odvetniških pisarn v Celju, ^ahttvajo zboljšanje gmotnega polobla in delaprosti sobotni popoldan. Odvetniki, sami pristaši JDS., doslej n« njihove zahteve še niso reagirali.
. »Stavkajo tudi železničarji« tako !e Napisal mogočno sobotni »Naprej«. Pravi naša ljuba tetka »Nova Doba« °d torka ter pripominja, da je naša Manifestacija doživela hud polom. Mi jto pravimo: gospodje narodnjaki v ^elju ste doživeli s svojo agitacijo Proti naši manifestaciji za zasedeno “nmorje ter proti ententinemu imperializmu in pariškim lumparijam nud poraz sami. Vse vaše agitacije obetanje biča in odpusta iz službe, ter grožnje z revolverji na železnici vam niso nič pomagale.
je manifestiralo z nami. Vse trgovine so bile zapi te, krumarili so na železnici »zvezarji«, kar ie pa pri-Vatniii in drugih javnih podjetij, pa je
V >‘1111 počivalo vse delo, razum nekega narodnega podjetja, kjer sta lo-nma stavko dva narodno-sociialna stavkokaza. Ta hud vaš poloin gospodje, celjski narodnjaki, ki vas boli
V dno vaše podle duše, si zataknite za vaša kosmata ušesa.
Kako znamo.
Najdejo se ljudje, ki jih prav ničesar ne spravi iz ravnotežja, pa če Jim makar poteptaš tudi vsa kurja očesa. Cernu bi se gnjavil, ko itak me ne pomaga. Marsikaj sc da iicer Potrpežljivo prenesti, le brezmiset-ftosti, neumnosti, ki hoče obenem biti jo izglodati kot višek vseh modrosti j5r ol'C!!etn nravi in edini pravec v javnem in upravnem življenju, mi ni mogoče več prenesti. Zakaj stvar Presega že vse meje.
Ker ljubim Jugoslovansko Hud -. v)° k?t posedaj najbolj zatirani na-in t lni, nLvcč mogoče hladnokrvno dezbnžno gledati razne in nešte-
v«pi, V-1-?0 ostl’ dan za dnem na vse poljih osrečujejo človeka v Jugoslaviji.
*irnS-k0 imamo n' Pr-Zgodbice z Žigosanim
naimf1 r,radi so dobili — banif« ‘ !tna’0 sprejemati samo Sf°VCre’ !Ui katerih je Stambilja 'ya,’.;zvrs^10- Toda resnica je, da tairf?,0	danes nikjer niti tretjino
urTr	denaria- Občine in drugi
slabo’ /inf«0 c,enar ži^°sali, so imeli Ponolnn 0’ v,,nekai tednih so črke
baSfc ]e tudf^i (Bar7 m'f •tiski dobro ne n,, cl.kSna- da se od-
le Pri uradih nevel!avenVe|ta tlCU,f
bi!Ho ' občl!|skc uprave in štam-sani V i,i:iva(-!< a li bankovci, žigo-
*n 113 Jugoslovansko povelje in na stil vYanskeni ozemlju z madžar-
nevli- stan,P'l>iami, so seveda tudi “eveliavni.
.se K le dn’’ da je neki S davčni urad sprejete žigosane nat rce ^poslal P° P°šti na rav-. aieljstvo ali kam že v Ljubljano, od
Pa so jih zopet vrnili, češ, da se j j 5 da čitati. Ne vemo. ali je do-
■ ni davčni urad založil iz svojega
prav lepe denarjem, kar čez noč one
i^narja druge bankovce za par 1000 0n- ker navadni davčni uradniki
kr
nit*. •	iiavrtuiii	uavuu uiaunmi
sJ?5i° takšnih plač, da bi lahko Iz dav • -a Ine*a*‘ t°l’ke vsote, ali pa Je L Cili urad dotične neveljavne ban-stVnc? zo^ct spravil nazaj med ljudski!? 111 se tako Podal v senco kazen-d0 paragrafov. Kdo bode trpel ško-ne<iitl-iivo žigosanje, kakoršnih dVf> * v?.?v. najmanj od vseh za !e res i)ot,'ebno ljudi Stom,1,-10 s takSnim gorostasnim po-•*fta i 10111 oškodovati? Žigosanje ,!men označiti denar kot last idtn ov- ene države. Žigosanje, nam/ se Je Pri nas izvedlo pa tega . ni doseglo.
ttanaA se ie čez noč in na čisto (m n na^*H- Ako pride kdo z na-ffoka*	k	inozemski	banki	In
Za bankovca j žtampHiamii Ob-
čina Pakrač, Dolgo selo, Hranilnica v Medvodah, Krainische Snarkasse itd., mu bodo pač bankovce ocenili kakor one, ki nosijo ev. štampilije: Turnverein, livaležno saldirano, ge-priifte Mebatmne itd. in ves riziko popolnoma nezadostnih odredb naj nosi ljudstvo!
Tu pa vlada dekadenca in razkrajanje, da je strah. Zakoni, ki so nastali iz nujnih potreb med vojsko, se odpravljajo belgrajskemu centralizmu na ljubo brez prehoda. Najvažnejši in še danes tako potrebni zakon o pretiravanju cen je bil z eno besedo beigrajskega ministrstva odpravljen. Mesto njega se ie izdalo tako zverižene določbe, da se oderuhi in vojni dobičkarji lahko krohotajo. Z naredbo centralnega ministra v Bel-gradu so bile vse tozadevne naredbe, brez nikakršne navedbe, ukinjene. Sodišča in glavarstva že ne vedo, kateri prestopek spada v njihovo kompetenco. Pridejo slučaji, kjer so zasebne pravice oškodovanih v največji meri ogrožene. Sodišča pravijo, glavarstvo je pristojno, glavarstvo pa zopet, sodišče naj sodi. navijalec cen pa si z zadovoljstvom mane roke in se veseli svojega oderuškega dobička.
Sodnije ne zmagujejo več dela, ker manjka uradnikov. Nikdo si ne upa več posvetiti se temu težkemu poklicu. Justična uprava je temu kriva, ker začetnikom ne privošči kruha. Koliko juristov proletarcev bi rado vstopilo v sodno službo. In če kdo zaprosi, mu stavijo takšne pogoje, da bi bilo vsakoga pomilovati, če bi sprejel. Celo leto n. pr. je že delal brezplačno sodno prakso kot odvetniški kandidat. Premisli si in bi rajši ostal pri sodniji. Justična uprava pa pravi, da mu do takratnega enoletnega dela in časa sploh ne šteje. Kaj tacega se niti poprej v Avstriji
iii	godilo. V druge uprave, politično, finančno itd. pa sprejmelo vse. Zdi se, da gre ves sistem na tem, da se prenese kolikor mogoče vse v delokrog odvisne politične uprave, da se ustvarijo tako srednjeveške razmere. Justica. ta takozvani fundamentum vsake človeške družbe, se maje.
Karkoli pride, pride samo iz stališča narodnega, šovinizma in reakcije. Stvar in koristi ljudstva pa se ne varujejo, j ako n. pr. morajo sodišča, kar bi bilo v principu čisto prav, sprejemati le slovenske vloge, iii jih slovensko reševati. Zaprosila nemških sodnij pa ne morejo odkloniti, rešujejo jih pa slovensko. Nemška sodišča morajo potem slovenske zapisnike zopet prestavili, tozadevne stroške prestave, ki znašajo od 1 pole do 100 K pa morajo potem slovenske stranke v inozemstvo plačevati. Naše sodnije pa sprejemajo od nemških sodnij predložene nemške zapisnike brez prestave, tako da nemškim strankam ni treba plačevati nikak-šnih pristojbin. Tako bode šlo našega denarja vsako leto na 100.000 v inozemstvo, dočim ga od tam ne bo, ker just. uprava menda misli, da je z nacionalistično taktiko že vse doseženo in ne vidi pri tem škode, ki sc dela državljanom.
Tako In enake razmere vladajo tudi na drugih poljih, o tem pa prihodnjič .
Iz stranke.
Politična Sola v Celju se vrši vsako soboto zvečer ob 8. uri v šoli na Grabnu. Pričakujemo od sodru-gov m sodružic obilne udeležbe
Danes, 24. Julija ob 20. uri v Mah-rovi hiši
DISKUZI.JSKI VEČER.
Predmet diskuzije: Splošna stav* ka 20. in 21. t. in., njena priprava in potek. Kako je mogoče odpraviti ne-dostatke? Pomočki In sredstva.
Pripravljalni odsek.
*
VSEM OGRANIZACI.1AM! UVAŽUJTE STRANKINE CILJE IN POTREBE!
SODELUJTE PRI OKREPITVI NAŠE ORGANIZACIJE!
(Včerajšnji članek o progresivnem strankinem davku nal ne zapade v pozabljenost!!)
Strokovno gibanje.
Seja osrednjega društva kovinarjev se vrši v petek ob 6. uri v Mah-rovi hiši.
Vestnik »Svobode*.
Dramatični odsek mladinske organizacije vprizori v nedeljo, dne 27. t. m. točno ob 8. uri zvečer v ljudski goli v Spodnji Šiški veseloigro v treh dejanjih »Čevljar«.
Sodjugi, sodružice, posetite to predstavo socijalistične mladinske oviMlizaeije v obilnem Weyilnl Po-
kažimo, da znamo ceniti delovanje našo. mladine.
Danes je seja cemrašnega odbora »Svobode«, ob S. uri zvečer v Še-leniburgovi ulici št. 6. II. nadstr.
Prihodnjo nedeljo, t. j. 27. t. m. priredi »Svoboda« v Hočah v šoli ob 9. uri dop. predavanje o sociializmtt.
—	Delavci pridite vsi! Brez izobrazbe ni napredka!
Iz Slovenije.
Strnišče pri Ptuju.
V nedeljo, dne 27. t. m. ob 5. uri popoldne se vrši javen shod. na katerem poroča sodrug Kopač.
Dnevni red:	1.	Železničarske
zahteve v državnem predstavništvu. 2. Soiidaritetna stavka 20. in 21. t. m.
Sodrugom priporočamo, da agitirajo za obilno udeležbo.
Pragersko.
Tudi k nam je privrela strašna zver v podobi J. Z. Zveze, da napove neizprosen boj naši Internacijo-nalnosti in postavi lestvico, po kateri se pride do zlatega — teleta, srebrnih in zlatih zvezdic. Pod lestvico stoji predsednik Vivod, ki se Je baje prelevil iz predsednika nekdanjega nemškega pevskega društva na Pragerskem v navdušenega jugoslovanskega predsednika Zveze. Malo je članov njegovega društva. Po večini so bili nekdai avstrijski patrijotje, drugi pa so mladoletni ne-zavedneži. In ti možakarji nam zdaj napovedujejo hud boj, tako da bo baje že prihodnje leto celo Pragersko zvezarsko. Tako se le namreč izrazil g. Bračko, ki ga je veter zapihal nekdaj tudi v naše vrste in kateremu vrstnik je skladiščni mojster Verbek, da bo lažje črnil delavce pri načelniku. — Pri nas se le, pravijo, ustanovila tudi neke vrste šola od strani Zveze; iz te šole prifrče sami prožni mojstri, postajni mojstri, telegrafisti in — zvezarji. Torej, Kdor si noče služiti kruha na pekočem solu-cu, mora postati zvezar, da poslane mojster in vrag vedi kaj še vse. Potem bo pri obdelovanju polja lahko nosil tudi rokavice iz fine kožice. — Mi pa, sodrugi, se ne damo premotiti, ker dobro vemo, kje je naša in vsega proletarijnta rešitev! Mi gre mo kot silna deroča voda naprej, ki razdre jez kapitalizma. Ta nam brani prestop v srečno bodočnost svobodnega človeškega napredka.
Rogaška Slatina.
Pri nas vladajo zelo čudne raz-mere. V državnem zdravilišču so že večinoma novi uradniki, le nekaj je starih, med njimi ravnatelj Muli, znan delavski sovražnik. Namesto da bi odšel, je postal nadravnatelj. Po čigavi zaslugi, nam ni znano. Nekaj novih uradnikov se kaj čudno obnaša. Govore o »bombah«, ki naj bi jih vlada vporabila!! Posebno se odlikuje s svojim postopanjem z delavci g. Pibernik. Vlada je delavcem privolila 50% zvišanja plače, a vse se je potlačilo. Nekateri delavci so dobili nekaj, drugi pa nič. Zdi sc. da se vrši za kulisami hud^ boi za ravnateljsko mesto. Najbrže se ne motimo, ako trdimo, da se vodi ta boj po enakih metodah, zaradi katerih sta si bila »Slovenec« in »Slov. Narod« zadnje čase v laseh.
Iz Ljubljane novodosli pekar nas ji osrečil s svojo^ pobožnostjo, ker vpričo Mariiine slike prodaja hlebec kruha (80 dkg) po 4 K, medtem ko je prejšnji pek hlebec, ki ie tehtal
112	dkg, prodajal po 4 K 60 vin.!
Delavska stanovanja so silno slaba. Uradniki imajo po pet do šest sob, mi pa stanujemo po kotih, kjer gobe rastejo po stenah. Z deskami moramo mašiti luknje po stenah.
Naš kraj je osrečil tudi nov demokrat v osebi g. poštarja. Ubogi pismonoše imajo bfire plačo 100 K na mesec ter letajo okrog napol bosi In raztrgani. In ni čuda! Kje^si tudi naj nabavijo obleko s tako mizerno plačo 1 In g. poštar ihn je še celo prepovedal pristopiti v na^-o stranko! 1 Lep demokrat!	kra! ie res
skozinskoz — paradiž.
V nedeljo, 6. t. m. Je priredila tukajšnja čitalnica velik koncert. Zdi se nam, da se Je s tem koncertom hotelo delati reklamo za JDS. Namen pa se je popolnoma ponesrečil.
Delavci in kmetje v Rogaški Slatini in okolici! Organizirajte se pri nas strokovno in politično! Berite naš »Naprej«, »Ljudski Glas«, edina lista, ki se bojujeta za delavske in kmetske koristi!
Zalog.
Čitali smo v »Napreju« članek »Avstrijski ovaduhi —- jugoslovanski ovaduhi*. Dodatek k temu članku je tako resnično in fino razkrinkal ter ožigosal neznosno in škandalozno ovaduško kugo, ki so jo razpasti povsod gotovi elementi, da je treba piscu članka čestitati. Vsak človek
se mora nad tem grdim ovaduštvom zgražati. Res, žalostno je dejstvo, da bi se o tem poglavju dal napisati šc cel, velik roman.
Kultura.
Umetniška turneja čiaitov »Slov. Narodnega gledališča«. Te dni se bo nudil prebivalcem goreuiskih mest redek jimetniški užitek. Pod vodstvom režiserja »Narodnega gledališča v Ljubljani« gosp. Bratina, se bo vprizoril Strindbergov »Upnik«, eno najmarkantnejših in psihološko najzanimivejših del švedskega pisatelja. Njegovo ime je našmi čita-teljem kolikor toliko znano po podlistku »Bedakova izpoved«. Njegova tragikomedija »Upnik«, se odlikuje po minucijoznem slikanju značajev in ostrem duševnem konfliktu nastopajočih oseb. — Isti večer se uprizori vesela Čehova groteska > Medved«, ki poskrbi za smeh in zabavo. Gostovanja se vrše: V soboto, 26. t, m. v Kranju, v nedeljo 27. t. m. v Tržiču, v ponedeljek 28. t. m. na Bledu, v torek 29. t. m. na Jesenicah.
—	Vsakikrat ob 8. uri zvečer. Opozarjamo naše delavstvo na te umetniške večere.
O rešitvi sedanje gospodarske krize.
Prof. narodnega gospodarstva v Sorbonni, znani učenjak Charles Gide pravi v listu »Excelsior«; »Edino sredstvo, s katerim moremo popraviti sedanjo grozno gospodarsko krizo, je razinnožitev konzumnih društev in odstranitev vsake privatne in medsebojne trgovine. Le tako bo mogoče stabilizirati cene ali jih vsaj obdržati na nizki stopinji. Z največjo strogostjo se moramo boriti proti vedno naraščujoči armadi producentov in špekufentov, katerim nosi ta imaginarna služba ogromne dobičke. katere pa mora plačevati kon-sument. Delavcu se mora zagotoviti, da se z zvišanjem produkcije v zavodu, v katerem dela. izboljša tudi njegovo gmotno stanje. Profesor Gide je prepričan, da more priti do sporazuma med kapitalom in delom in navaja kot dokaz, da se uporabljajo v mnogih delavskih produktivnih zadrugah z velikim uspehom načela starega socijalizma šole Fou-rier-ove, po katerih pripada: R/,j dohodkov delu. Vn vodeči. Inteligenc; in 4/12 kapitalu«.
Gospodarstvo.
Živila iz Romuuije. Romunska vlada je sklenila z jugoslovansko dogovor glede izmenjave neobhod-no potrebnega blaga med obema državama. Jugoslavija bo dobavila v najkrajšem času Romuniji veliko množico koruze in drugih živil.
Uvoz tovornih avtomobilov. Ame-rjkanska komisija na Dunaju ima ponudbo tovornih avtomobilov do 4 tone nosilne zmožnosti. Amerikanski častnik je ponudena vozila pregledal in jih našel v odličnem stanju. Posamezni avtomobil stane K 83.000 fran-ko Dunaj. Kdor se zanima za kak avtomobil, naj se nemudoma obrne na podružnico Centralne Uprave v Ljubljani.
Uradni kurzi Centrale za plačevanje v inozemstvo od 22. julija 1919: London, 1 funt šterlingov. 45.50 din. 54.95; Amerika, 1 dolar, 9.95 din. 10.05; Pariz, 100 frankov, 150 din. 151.50; Švica. 100 frankov. 182 din. 185.80; Italija, 100 lir, 123.25 din. 124.50; Grška, 100 drahem, 171 din. 172.75.
Romunska narodna banka je do sedaj potegnila iz prometa 115 milijonov bankovcev nemške emisije.
O čekovnem prometu. Položnice se plačujejo pri poštnih uradih. Ljubljanskemu občinstvu pa je do sedaj še malo znano, da plačuje položnice lahko tudi pri blagajni čekovnega urada v Ljubljani (poslopje bivše nemške gimnazije v Beethonovi ulici v bližffii Kranjske hranilnice). Na glavni pošti, pa tudi na drugih ljubljanskih poštah je posebno predpoldne navadno pri blagajni velik naval. Občinstvo mora vedno delj časa čakati, predno pride na vrsto. Poštni uradi so tudi v delavnikih od 12. do 15, ure zaprti. Ker ljubljansko občinstvo ue ve, da plačuje položnice tudi lahko pri blagajni čekovnega urada, pri tej blagajni ni navala In vsakdo pride takoj na vrsto. Razen tega ima pa tudi to dobro stran, da prejme lastnik računa, za katerega je bila plačana položnica, veliko preje računski izpisek v roko, ker se položnica takoj odda drugim oddelkom čekovnega urada, ki izvrše pripis vplačanega zneska. Blagajna čekovnega urada je odprta vsak delavnik nepre nehoma od 9. do 15. ure in sprejema med tem časom vplačila na položnic«.	j
Določbe mirovne pogodbe z Nemško Avstrijo.
LDU. St. Germaiu, 21. (DunKU.) Mirovna pogodba z Nemško Avstrijo obsega v glavnem naslednje določbe:
Teritorijalne določbe: Neizpremenjene ostanejo določbe prvega načrta, ki sc tičejo tirolskih meja, tako da pripade Italiji vsa južna Tirolska do Brenneria. — Na Koroškem se ustanovi nov glasovalni pas, ki bo bistveno obsegal celovško kotlino in ki bo šel južno po grebenu Karavank. To ozemlje bo ločeno po črti, ki gre od Rožeka, po sredi Vrbskega jezera, nato po Jezernici. Glini in Krki v dva deia. Za vsak del se ustanovi glasovalna komisija, v kateri bo poleg zastopnikov velesil v južnem delu jugoslovanski, v severnem delu pa nemško-avstrij-ski zastopnik. Najprej se bo glasovalo tri mesece potem, ko stopi v veljavo mirovna pogodba, v južnem delu in sicer po okrajih, ne po občinah. Ako izpade glasovanje v korist Nemški Avstriji, tedai pripade tudi drugi del brez glasovanja Nemški Avstriji. Ako pa 5,e odloči južni del za Jugoslavijo, tedaj se izvede glasovanje tri tedne nato tudi v severnem delu. — Na Štajerskem je mirovna konferenca ugovore nemško-avstrij-ske delegacije zavrnila. Tu bodo ostale meje neizpremenjene.
Nemška zapadna Ogrska pripada povečini Nemški Avstriji, tako da dobi Nemška Avstrija Šoproni in Ne-židersko Jezero, ne pa ient Gota:da-Subotišča, železnice in Bratislave v Cermo, Nošonja in Ogrskega Starega grada. — Meje proti Cehosiovaški so v toliko izpremenjene, da meja ne teče na levem bregu Morave nego sredi reke, tako da je Nemški Avstriji omogočena paroplovba. Cal-mov (Hohenau) in Perniial (Bern-hardsta!) se priznata Nemški Avstriji, pravtako tudi večji del sodnih okrajev Vitoraz (Weitru) in Usov (Lit-schau). Drugim ugovorom nemško-avstrijske delegacije glede meja (»roti Cehosiovaški niso ugodili.
Skupni rezultat napram nesprejemljivim pogojem z dne 2. junija kaže te-le, pravzaprav neznatne uspehe za Nemško Avstrijo: 1. ljudsko glasovanje v najvažnejšem delu Koroške: 2. privzetek Nemške za-padne Ogrske, vendar na eni strani brez ljudskega glasovanja, ki ga je predlagala Nemška Avstrija, na drugi strani pa brez vzhodnega dela rno-šonjskega komitata: 3. dostop Nemške Avstrije do reke Morave v Nižji Avstriji; 4. utesnitev ozemlja, ki bi ga imela oddati Nemška Avstrija po načrtu od 2. junija, nahajajočega se v sodnem okraju Valčice (Peldsberg), v katerem leži železniška proga Ni-kolsburg-Breolava (Lundenhurg); 5. utesnitev ozemlja, ki bi ga morala Nemška Avstrija oddati v severno zapadnem delu Nižje Avstrije i" sicer v sodnih okrajih Skremelice (Schrema), Cniuut (Gmiiud) in Vitoraz (Weitra). najbrž da ie možno obvladati železniški progi Cinuiit - liu-djejevice in Cniunt - Treboni. pri č«-mur ostane Nemški Avstriji večji del vitoraškega in Jišovskega.okraja.
Češki koridor: Češki koridor med'Bratislavo in Reko se deli v dve črti. Prva poteka od Bratislave čez Šopronj preko nemško-avstrij-skega ozemlja na Pragersko, druga pa po samo ogrskem ozemliu nrotl
Pragerskem.
Nov člen je bil sprejet o svobodi tranzitnega, brzojavnega in telefonskega prometa, ki se uredi skeno svobodnemu tranzitu pri zoiez-niškem, paroplovncm in postnem
prometu.	-
(Dalje prih.)
Izpred sodišča.
Der.unciJatUstvo.
V	soboto se je vršila pred deželnim sodiščem v Ljubljani razprava zoper Leopolda Kolman rol. 188.3. j. v Kočevju, trgovskega potnika iz Radovliice. Obtožba:	1. u) Dne 10.
marca 1.1. je med vožnjo na zeiezmct iz Ljubljane proti Kranju rekel: »Fantje, nikar ne služite, sai ne rabimo vojaštva, proč z militarizmom«. b) Koncem marca je^ rekel vojakom:	»Norci, ki služi te; le po-
čakajte, boste že videli kal pride v kratkem«, c) Nekaj časa pred^b) opisanim dejanjem je rekel v kauuv-Ijici: >Norci ste. ker služite; poine-čiie puške, boste že videli. se pride,-. - K vojaški službi zavezane može je s tem skuša! zapeljati, da vojaško službo iz nezvestobe ,?a: pustili. 2. Pri pod b) navedeni prmkj rekoč, da hočejo lmliSevki om»rav>u vso gosposko, vse kai te. .0..,	_
države, da Je kmete pozival, n.-.; ..1 razdele zemljo po ufrlu, hujš al jin no k po zakonu prepovedanim dejanjem. S tem je zakrivil ad 1. hudo-
delstvo v zniislu § 222 k. z.: ad 2. pregrešek v zniislu S 305 k. z. Kazen bodi izmeriti po § 7, zale. št. 78. drž. zak.
Sodišču predseduje višji sodni svetnik Vedernjak, obtožbo zastopa državni pravdnik Modic, obtoženca zagovarja dr. Korun. Obtoženec pravi, da se ne čuti krivega, da te besede ni izgovoril. Na dolžitev, da je plačeval vojakom vino in da je dobival denar od boljševikov nravi obdolženec: »Ce sem plačal keda! samo četrt litra vina vojakom, me lahko takoj obsodite na smrt. Denar sem si pa prehranil za časa trgovskega potnika tvrdke H. Lowi na Dunaju«. Po zasližbi obtoženca so biie zaslišane priče. Nadporočnik Potočnik je izjavil, da se le na večer aretacije Kolmana uprlo vojaštvo in zahtevalo oprostitev Kolmana. Predsednik pravi Kolmanu: »To dejanje vojakov priča, da ste bili z njimi v zvezi«. Kolman: »Nisem bil v nobeni zvezi«. Nič ni gotovega, da bi bil v zvezi z vojaštvom; zato tudi ni nobenih gotovih dokazil. Po predsedni-_ kovetn resumeju in govoru držav-” nega pravdnika je povzel besedo zagovornik, ki izvaja med drugim, da ie obdolženec v nekaterih trenutkih anormalen, vsled česar ni vedel kaj govori, če je res to govoril. To potrjuje tudi tu predloženo izpričevalo in odpust iz železničarske službe leta 1914- Ai;o je bil v zvezi z vojaki, nimamo nobenih dokazov, ter če so ga hoteli osvoboditi, so storili to po lastni inicijativi. Nato predlaga, da se mu odmeri, če se ga spozna krivimi m la kazen. Ozira naj se na njegovo mati, katero sedaj vzdržuje. Po posvetovanju je razglasil predsednik razsodbo, po kateri 1e t)il obsojen Leopold Kolman po § 92 k. z. na eno leto strogega zapora vstevši oreiskovalni zapor. Zagovornik dr. Korun je vložil ničnostno pritožbo.
Omeniti moramo tudi, da ie predsednik višji sodni svetnik. Vedernjak nekolikokrat naravnost kričal nad obtožencem, kar nam prav nič ne dopada.
Gospodu Vedernjaku naj stuži to v opomin, da preneha v bodoče s svojim kričanjem, ker bomo drugače primorani, še večkrat tako njegovo nastopanje pribiti.
»Novomeški bol)ševiki«
Včeraj se je vršila pred dež. sodiščem obravnava proti Jožefu Pirnarju. sodarju na Brodu, Ivanu Florjančiču, kovaču na Slatniku, Ivanu Puglju, posetniku v Rumanji vasi, Alojziju Koširju, gostilničarju na Brodu, Francu Sajevcu, vžitkarju na Brodu, Jožetu Šporarju, posestniku v Rumanji vasi, Francetu Fabianu, posestniku v Irči vasi, Janezu Repniku, kočarju v Birčni vasi in Antonu Mavsarju, posestniku na Velikem Cerovcu. Obtoženi so, da so 27. decembra 1918. leta izsilili od župana v Kandiji Jožefa Zurca podpis izjave, s katero odstopa kot žu-nan Kandije, in prevzame občinsko vojno posojilo. S tem so mu zabra-nili svobodo kretanja. Mavsar je tudi obtožen, da je zamahni! proti Zurcu s palico, ki jo je z roko prestregel. Fran Florjančič je rekel dne 28. decembra 1918 v Novem mestu Francetu Medvedu ml. in Jožefu Vrtačiču, da naj pove vsak očetu, da morata priti danes ali jutri na cbčino podpisat vojno posojilo, če ne bosta šla, ju bodo pripeljali s konjem. Florjančič je tudi rekel Vrtačiču, da je treba razdejat graščine, farje pobit.
Sodišču predseduje višji sodni svetnik Vedernjak, obtožbo zastopa državni pravdnik Modic, obtožence zagovarja dr. Korun. Obtoženci izjavljajo, da se deloma čutijo krive, ker so hoteli izsiliti podpis. Pirnar pravi, da mu je predložil tisto Izjavo, ker so ga izbrali vaščani; a on je miril, da se niso dejansko lotili Zurca. V občinski pisarni je bilo 200 ljudi, ter so vpili vsevprek. Florjančič pravi, da Je izgovoril one besede po naročilu vseh' občanov. Vzrok razburjenosti Je bil ta, ker so se zvišale občinske doklade za 70 odstotkov. Priča Zurc izjavi, da ni Imelo to nikakega političnega ozadja. Bili so vsi skupaj zapeljani in so storili v nezavednosti prestopke. Po
zaslišanju prič in po temeljitim predsednikovem resumeju je prevzel besedo zagovornik obtožencev, ki je izvajal med drugim: Nič ni čudnega, da so se občani zbrali pred občinsko pisarno in zahtevali odstop župana ter prevzetje občinskega vojnega • posojila. Nezadovoljni so bili vsled nerednega poslovanja občine, kar je provzročila vrjtia in ki se je dogajalo v vseh občinah. Razburilo jih je pa Še posebno povišanje občinskih doklad za 70 %. Niso se zavedali tega prestopka. Sedaj je pa itak že vsa občina pomirjena in zadeva pozabljena Ce jih obsodite, bodo se razburili ti in drugih 290 občanov, ki so tudi krivi. Predlagam oprostitev obsojencev. Po posvetovanju je razglasil predsednik razsodbo, po kateri je bil Ivan Florjančič obsojen po § 10;i k. z. na tri mesece težke ječe. peestrene s trdim ležiščem vsakih 14 dni. Drugi obtoženci so bil’, po § 23') k. z. oproščeni. Državni pravdnik je vložil ničnostno pritožbo.
Generalna stavka v Italiji«
Trst, 22. Stavka v Italiji je bila splošna in nadvse učinkovita. Stavkali so povsod tudi železničarji. Nobeden list ni izšel. Vršili so se po vseli krajih Italije impozantni shodi in manifestacije. Prišlo je tudi do hudih spopadov med demonstranti in karabinerii. V nekaterih provincah traja stavka dalje. Demonstracijam v Milanu, v Rimu, v Turinu in v Neaplju so se pridružili tudi vojaki. Vsa Italija je pod dojmom te sijajno izpadle splošne stavke. Vlada je skušala vzdržati železniški promet s pomočjo vojaškega tehničnega osob-ja. Uspeh je bil klavern. — V Trstu je bila splošna stavka popolna, demonstracije tako ogromne, kakor jih Trst že dolgo ni videl. Ravnotako je bilo tudi v vsem Primorju. Oblasti so zato v hudih skrbeh. Vsled vsesplošne zmešnjave, ki vlada še^ vedno. manjkajo natančnejša poročila iz vseh krajev Italije. — (Op. ured.: Iz tega poročila je razvidno, da je stavkalo v Italiji vse delavstvo, torej tudi železničarji. Naše ^ meščansko časopisje pa še vedno laže, da železničarji v Italiji niso stavkali).
Najnovejša poročila.
VOIJLNj RED ZA ČEHOSLOVA-
ŠKO NARODNO SKUPŠČINO.
LDU. Praga, 23. (CTU.) V današnji seji narodne skupščine predloženi vladni zakonski načrt glede volilnega reda za narodno skupščino čehoslovaške republike veli: Prvo volilno okrožje, Praga in k mestu pripadajoči sodni okraji, volijo 43 poslancev. Volitev poslancev v narodno skupščino razpiše ministrstvo za notranje posle na nedeljo med I. in 30. decembrom 1919. Narodna skupščina se voli za dobo 5 let. Voliti smejo vsi meščani čehoslovaške republike brez razlike spola, ki so na dan volitvenega razpisa prekoračili 21. leto, prisegli Ce-hoslovaški republiki zvestobo in ki stanujejo najmanj 3 mesece po izda-nju volilnih list v občini in ki po tem zakonu pniso izključeni od volilne pravice. Za člana narodne skupščine more biti voljen vsak, ki ima volilno pravico, ki je na dan volitve dosegel svoje 24. leto in ki je vsaj 3 leta v kakšni občini čehoslovaške republike pristojen. Vsak volilec ima dolžnost udeležiti se volitve. Število poslancev še ni natanko določeno: približno Jih bo okoli 300, tako da pride en poslanec na 50.000 prebivalcev.
UPOR ANTANTNIH VOJAKOV.
LDU. Amsterdam, 23. (DunKU.) Pariški zastopnik socialističnega lista »Daily Herald« poroča, da je zvedel od poučene strani, da So ali-iranci opustili načrt splošnega pohoda proti Madžarski, ker ie postalo nemogoče pridobiti angleške, ameriške in francoske vojake *a ta načrt.
VELIKA STAVKA ANGLEŠKIH
RUDARJEV.
LDU. St. Germain, 23. tDunKU.) |
V	Vorkabire stavka ooles* javljenih 200.000 mož tudi 50.000 delavcev, katerih delo le potrebno za vzdrževanja rudnikov. LSovd George ie izjavil v poslanski zbornici, da počivajo sesalne naprave 85 rudnikov, 35 sesalnih naprav oskrbujejo uradniki, pri drugih 22 sesaj?:ah pa niso mogli ukreniti nobenih varnostnih odredb. Tri Jame so že preplavljene, 12 drugih bo v enem ali dveh dneh pod vodo. Ministrski predsednik je nadalje izjavil, da je vlada poslala v Yorkahire vojaštvo, da bo oskrbovalo sesalne naprave.
IZGREDI NA ANGLEŠKEM.
LDU. Amsterdam. 23. (DunKU.) Angleški listi z dne 21. t. m. poročajo, da ie v soboto na dan mirovnega praznika došlo v številnih angleških in irskih mestih do velikih Izgredov. V Lutonu so zažgali mestno hišo, ker ni hotel dati občinski svet ira razpolago krajevni organizaciji odpuščenih vojakov in mornarjev parka za prireditev spominske proslave padlih tovarišev. Več policajev je bilo ranjenih. Tudi v mestu Yorku je došlo do izgredov, pri katerih so morali policaji rabiti orožje.
STAVKA V ITALIJI.
LDU. Berlin, 23. (CTU.) Po poročilih milanskih listov sta oba stav-
karska dneva, ki so se Jih v Italiji tako bali, potekla precej mirno,
PREISKAVA REŠKIH DOGODKOV
LDU. St. Germain, 23. (DunKU). »Petit Journal« poroča, da je rešlca preiskovalna komisija odločila v korist francoskim četam, katerih zadržanje je bilo popolnoma neoporečno.
ODPUST REZERVISTOV TRETJEGA POZIVA.
LDU. Beograd, 23. — Vojni minister je odredil, da se morajo vsi rezervisti, ki spadajo v tretji poziv, nemudoma odpustiti iz vojaške službe.
FINANČNI ODBOR.
LDU. Beograd, 23. — Včeraj dopoldne je imel finančni odbor sejo, pri kateri je razpravljal o dvanajstinah proračuna za mesec september.
ODŠKODNINA ANGLEŠKI.
LDU. Berlin, 23. (DunKU.) »Abend« poroča iz Bazlja: Po listu »Daily Mail« je določila angleška komisija za proučevanje raznih od-
škodninskih vprašani za vsoto 100 milijard šilingov. Ako se prišteje 200 milijard za Francijo in 65 milijard za Belgijo, bo znašala skupna j odškodninska vsota za Nemčijo 355 j milijard šilingov.
TITTONI ODLAGA SVOJ MAN- j DAT.
LDU. Berlin, 23. (DunKU.) Kakor doznava »Corriere della Sera« iz Pariza, je Tittoni v včerajšnji seji sveta četvorice izjavil: Ker zadržanje zastopnikov Grške in Bolgarske onemogoča srečni izid v vprašanju mej obema državama, polaga svoj mandat v roke četvorice nazaj.
PARIŠKI KRAMARJI PROTI BOLGAROM.
LDU. Ženeva, 22. (ČTU.) Po pariških' vesteh so bolgarske meje končno določene z izjemo na jugu in jugozahodu, kjer pogajanja z Grčijo še niso končana in ker s Turčijo do sedaj še ni bilo razprav. Ve-nizelos je pri komisiji za pokrajino zopet vložil silno obširno obtožbo proti Bolgarom. Izjavil je, da se jim nikakor ne sme verjeti in da se jim ne sme prepustiti niti ped zemlje v Trači ji.
ŠVICARSKI POSLANIK V BERLINU ODSTOPIL.
LDU. Bern, 22. (DunKU.) Švicarski poslanik v Berlinu, dr. Filip Merkler, je odstopil s svojega me-
S^ci
VPRAŠANJE TURČIJE.
LDU. St. Germain, 23. (DunKU) »Daily Mail« poroča, da je predsednik Wilson sporočil ministrskemu predsedniku Clemenc-nuju, da za-sevai ne more Ame.;ka prevzeli noot' ( pa mandata nad kakim delom Turčije. Upa, da bedo aliiranci sami n ogli vzdržati red v Turčiji.
LETALEC D’ ANNUNZIO.
LDU. Ženeva, 23. (CTU.) »Po-polo Romano« potrjuje, da je D’ An-nunzio sprejel mesto generalnega ravnatelja civilno letalske službe. Najprvo bo izvršil vse priprave za ustanovitev zračne transportne službe med Sicilijo in Sardinijo.
Izdajatelj: Josip Petejan. Odgovorni urednik: Rudolf Golouh*
Tisk »Učit. tiskarne« v Ljubljani.
slav. občinstva imUjjUlSiifll se priporoča
Restavracija v Prešernovi ulici štev. 9.
^ delavcev
se rabi takoj za seeuo smrekovega lesa. Pogodnina znaša za Im3 K6’80. Stanovanje v gozdni baraki. Živež se dostavi iz rudniškega konzuma po cenah, kakor drugim rud. delavcem* Reflektanti naj se zglasijo pri ravnateljstvu Trboveljske premogo-kopue družbe v Zagorju oh Savi.
RRHimnmHRSHKiM
Spreten stavbeni ključavničar« strojni ključavničar, stavbeni klepar, modelni mizar ev. stavbeni in pohištveni mizar, za-popadljiv, se takoj sprejmejo«
Inžener Friderik Wissiak,
tehnični zavod, Laško.
Inženir dr. Miroslav Ka al
oblastveno poverjeni stavbeni inženir.
Specijelno stavbeno podjetje za betonske^ železobetonske in vodne zgradbe
v Ljubljani, Hilšerjeva ulic« št. 7. IzvrSuje strokovno:
Naprave za izrabo vodnih sil, vodne fago, elektrarne, betonske in železobetonske jezove, mostove, železobetonska tovarniška poslopja, »kladišča, betonske rezervarje, železobetonsko oporno zidovje in vse druge betonske in železobetonske konstrukcije.
Prevzema v strokovno izvršite v vsenačrM stavbene inženirske stroke. Tehniška mnenja. — Zastopstvo strank v tehniških zadevali.
hladi, cisti, mehča, izvlači tuje tvarine, prepreči zastrupljenjo krvi in operacije. Vpošilja samO proti predplačilu frsnko K 8-8u za l dozo lekarna Thlerry-ja Pregrado, glavna zalega v Ljubljani R. Sušnik, Marijin trg Stev. 5 In vse druge lekarne.
r-m	•	•	prevzamem	b 1 a g o
Za uvoz in izvoz
tero imam vedno v zalogi.— Cenj. tovarnam in podjetjem se priporočam kot tvrdka z Ia- referencami. llfipOlMt In eXpCn
FERDO SERT, Maribor, Koroška cesta 21.
registrovana zadruga z omeleno zavezo,
sprejema hranilne Vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 8. do 5. ure popoldne, v sobotah in dnevih pred prazniki pa od 8. do 1. ure popoldan in jih obrestuje po čistih
mm
Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitalizirajc polletno. Večje in nestalne vloge se obrestujejo po dogovoru.
Posojila daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papiijev. Menice se eskomptujejo bo bančni obrestni meri.
Stanje vlog je bilo koncem leta 1918 milijonov kron.
Rezervni zakladi znašajo okoli nad 50.000 K.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani
obrestuje hranilne vloge po čistih
Rezervni zakladi nad K 1,100X00.
0
o
brez odbitka rentnega davka.
Ustanovljena 1. 1881.
• M