Iz naše organizacije. Kranjsko. Slovensko deželno učiteljsko društvo priredi.v soboto. dne 20. t. m. ob osmih zvečer v Narodnem domu letošnji tretji sestanek z učiteljiščniki. Predaval bode nadučitelj Anton Likozar o temi: »Učitelj čebelar.« Učitelji, ki bodo delali te dni izpit učne usposobljenosti, dobro došli! Slov. kočevsko učit. društvo je po že naznanjenem vzporedu zborovalo dne 21. marca v Ribnici. Zborovanja sta se udeležili-dve tretjini društvenikov, kar je z ozirom na precej neugodne krajevne razmere dovolj ugodno. — Predsednik tov. Štefančič se v svojem nagovoru z bridkostjo spominja ponesrečene akcije o našem gmotnem položaju v državnem zboru, obsodi prijateljsko - hinavske državnozborske stranke ter izreče bojazen, da tud! v državnem zboru dovoljene draginjške doklade morda ne bo — zaradi znane »previdnosti« — ta ali oni član društfv, »Zaveze« deležen. Prosi. naj se mu vsak tak slučaj naznani. češ, da je treba čitajoče obeinstvo obveščati. kako se z nami postopa. — Nadalje se s toplimi besedami spominja bivšega predsednika. upokojenega tovariša Torašiča, in bivšega tajnika Zupančiča, sedaj nadučitelja v Prečni. Želi jima vso srečo. ako se učiteljsko napredno srce v današnjih razmerah sploh more kdaj srečno čutiti. Omenja tudi nemile usode, ki je 25. julija 1. 1. zadela tovarišico Pišlerjevo, ki jo je pri kopanju odnesel val Kolpe. Bila je zavedna in zvesta članica našega društva. Predsednik prosi navzoče, da se v znak žalosti dvignejo s sedežev. — Nato presrčno pozdravi vse udeležence. posebno nove člane, tov. Verbičevo iz Sodražice in tov. Trosta in Jakliča iz Dolenje vasi, nakar otvori zborovanje. Prva točka dnevnega reda je bilo predavanje tov. K. Finka »O važnosti risanja in o metodi modernega risarskega pouka v okviru novih učnih načrtov.« K sklepu svojega predavanja pokaže še nekaj risb učencev svojega razreda. ki ga poučuje po novi učni metodi. K debati se oglasijo tov. Verbič. Grčar in Fink. Predsednik se zahvali predavatelju za skrbno sestavljeni referat. — Preds. tov. Štefančič poroča nato o preosnovi zavezinih pravil in stavi razne izpreminjevalne predloge. Pri debati predlagata tudi tov. Verbič in Grčar nekatere izpremembe. — K tretji točki predlaga predsednik, da naj društvo gmotno podpre dva člana, ki^ bi se udeležila počitniškega tečaja Slov. Šol. iVIatice. Plača naj se jima vpisnina in voznina v znesku po 30 K, zato pa bi se naj zavezala, da prevzameta vsak po eno poročilo za društvena zborovanja. Sprejeto.* — Za obisk tečaja se oglasita in potrdita tov. Grčar in Fink. — Končno se določi prihodnje zborovanje na dan 16. jun., a ker je tega dne zborujoči stalni odbor določil uradno konferenco, na dan 22. junija, bo zborovanje 2. junija, v slučaju neugodnega vremena pa 9. junija in sicer v Loškem potoku. K sklepu omeni tov. VViegele krivico, ki se je zgodila tov. Štefančiču pri zadrijem imenovanju in predlaga. da se mu izreče popolna zaupnica, kar se z viharnim odobravanjem sklene. Tov. Štefančič se ginjen vsem toplo zahvali in sklene svojo zahvalo s Cankarjevim rekom: Človek je nesrečen le. če misli na svojo nesrečo. * Toplo priporočamo enake sklepe vsem učiteljskim društvom! Uredn.. Štttjersko. Šaleško učlteljsko društvo je zborovalo v četrtek, dne 28. sušca. v Velenju še ob precejšnji udeležbi društvenikov. navzočih je bilo 20 udov. Gdč. tovarišica Slavka Cinkova se je opravičila, drugi člani najbrž niso smatrali za vredno, da bi opravičili svojo odsotnost. Predsednik tov. Koropec pozdravi navzoče, osobito pa prisotne goste gdč. Rizo Fisterjevo iz Šoštanja. gdč. tovarišico Vranjekovo iz St. Ilja. tovariša Černeta iz Griž ter dva jurista. gosp. Skazo in gosp. Gruberja iz Velenja. Predsednik konstatira sklepčnost zborovanja ter preide na dnevni red. Zadnji zapisnik se prečita in odobri. Vzeli so se na znanje razni dopisi; omenim le dopis »Zaveze avstr. jugoslov. učit. društev v Ljubljani« glede tiska novih tiskovin t-udi za kronovine izven Kranjske ter dopis iste Zaveze glede volitve delegatov za letošnjo Lehrerbundovo glavno zborovanje v Ptuju. Med slučajnostmi opozori tov. predsednik na nekatere napake pri predložitvi računov. oziroma proračunov kraj. šolskih svetov ter seznamka šoloobveznih učencev za poletno oproščenje. Tov. černej iz Griž je nato predaval o namenu in pomenu »Učiteljske gospodarske in kreditne zadruge v Celju.« Razjasnil je delovanje zadruge. poudarjal velik pomen za gospodarsko korist učiteljstva in nas bodril k pristopu. Zadruga stoji na dobrih nogah in bo sčasoma ponos štajerskega slovenskega učiteljstva. — Predsednik je izrekel predavatelju iskreno zahvalo za njegovo poročilo. želel imenovani zadrugi mnogo uspehov ter izpodbujal z geslom: »Svoji k svojim« tovariše k pristopu. Za delegata Lehrerbundovega glavnega zborovanja v Ptuju se je določil tov. Stopar, za namestnika tov. Pokeržnik. Nato sporoči tov. Černej kolegialne pozdrave od predsednika učit. društva za celjski okraj. tovariša Gradišnika. ki vljudno vabi naše društvo k skupnemu majniškemu izletu v Žalec. Z ozirom na to se določi za prihodnje zborovanje nedelja. dne 5. majnika, ki bo obenem letošnji majniški izlet in se vrši v prostorih novega šolskega poslopja v 2alcu. Na vesefo snidenje! Konečno se tov. predsednik zaradi odhoda v Ljubljano poslovi za 3 mesece ter izroči svoje posle podpredsedniku. Zgoraj sem omenil, da se je vršilo zborovanje še ob precejšnji udeležbi društvenikov. Ti so bili in so vedno redni obiskovalci društvenih zborovanj in majo Politiški pregled. * Vladni komisar za Češko. V listu »Union« čitamo, da se v dobro poučenih krogih zatrjuje. da se bo tudi za Češko imenoval vladni komisar. in sicer v osebi višjega ministerialnega uradnka, ako se razbjejo pogajanja med Čehi in Nemci. * Nasilja na Hrvaškem. Kraljevi komisar Cuvaj se ne upa v Zagreb. Iz Budimpešte pošilja svojim policijskim organom svoje nasilne odredbe. Vsi veliki župani in župani inest. ki se niso zdeli zanesljivi, so odstavljeni in na njh mesto imenovani policijski komisarji. Župan je samo še v Zagrebu. Kraljevi komisar namerava razpustiti ne samo politiška društva in stanovske organizacije. temveč tudi kulturna društva. Govori se celo o razpustu »Društva hrvaških književnikov« in »Matice Hrvatske«; zlasti poslednje. ker ima ta veliko imetje. Časopisje je vse konfiscirano. Zaradi drakonskih odredb glede trojne cenzure imajo druge izdaje po pet ur zamude. Popoldanski listi so izšli šele ponoči. Povsod vlada popolni mir, narod prenaša mirno vsa nasilja! Vsi listi se bavijo z nasilstvi na Hrvaškem. Tudi med nemškimi so taki. ki ostro obsojajo to novo protiustavno barbarsko početje Cuvajevo in Khuenovo v Hrvaški. * Bosanska deželna bramba. V zadnjih časih so se vršila pogajanja med vojnim ministrom Auffenbergom in obema domobranskima ministroma glede ustanovitve bosansko-hercegovskega domobranstva. Kakor se čoje, so prišli do sklepa ustanoviti dve doraobranskt poveljništvi po tri polke s tremi bataljoni. Napis na fesu naj se glasi: «Za cesarja, kralja in domovino". Povelja bodo hrvaška, oziroma srbska. Bosanski poslanci so mnenja, da pride ta zakonski predlog še letos pred delegacije. * Ženska volllna pravica na Kltajsketn. Londonska BTimes" poroča iz Nankinga, da je kitajska narodna skupščina sprejela resolucijo, s katero se ženstvu v načelu priznava volilna pravica, izvedba pa se odgodi na nedoločen čas. * Aktivna in pasivna volilna pravica za ženske na Švedskem. V državnem zboru v Stokholmu je predložila vlada zakonski načrt o politični volilni pravid žensk. Zakonski načrt namerava uvesti aktivno in pasivno volilno pravico za žene v enakem obsegu kakor jo imajo moški. Srednješolski vestnik. ** Pomaknjen v VII. plačilni razred. Profesor Alojzij Stockmair z goriške gim- nazije je pomaknjen v VII. plačilni razred. ** Za učenje in proti učenju slovenšči- ne. — Iz društva laških profesorjev in učiteljev je prišel glas, ki zahteva obvezen pouk slovenščine v laških srednjih šolah. Utemeljevali so potrebo slovenščine tako, da je Lahom znanje slovenščine potrebno, ako se hočejo uspešno boriti proti —¦ Slovencem. Nato je nastala v raznih laških listih dolgovezna polemika za in proti. »Corriere« je največkrat proti učenju slovenščine! Polemika je včasih prav rezka. — Mi pravimo: Nič naj se ne uče slovenščine. Čemu naj jim bo ta barbarski jezik? — Naši mladeniči pa naj se le pridno uče laščine!res smsel za lastno stanovsko organizacijo. Drugi pa se prikažejo le malokdaj in par se jih blesti vedno s svojo odsotnostjo. Taka brezbrižnost pač ne zasluži drugega. nego da io najstrožje obsojamo. — Naša stanovska zborovanja nam morajo postati naši stanovski prazniki. katerih se ne sme ogibati nihče iz naših vrst, zlasti pa se jih ne sme ogibati nihče zaradi morebitnih osebnih mrženj do kakega tovariša. oziroma tovarišice izogibati ali zaradi tega celo izstopiti iz društva. Tako mcre ravnati le isti, ki ima ušesa, pa ne sliši, oči. pa ne vidi, da zahteva današnja nemirna doba več kot kdaj poprej združitve posameznih stanov; in kdor ne spozna. da je potrebno bolj kot kdaj. da se ravno učiteljstvo združi v boj proti sovragom. ki preže na šolo. ta je slep ali pa — iz predsodkov noče tega spoznati. —ik. Književnost in umetnost Matica Slovenska iavlja, da je knjige za 1911. leto še dobiti. Zlasti naj bi jih naročili tisti, ki majo le I..'del roniana »Brambovci«. ne pa II. dela, ki je izšel 1911. Vposlati je za garnituro 4 K. »Slovan« (mesečnik za književnost, umetnost in prosveto) ie v svoji 5. številki priobčil pesmi P. Gol.oba, ki ugodno spominjajo refleksivne lirike Jenkove, poedine pesmi B. Torasoviča (predvsemi znanega lirika), A. Gradnika itd. — V prozi se odlikuje črtica »Človek«; nje avtorica, ki se skriva za imenom »Kmetamarija«, obeta še mnogo. — Izmed člankov se nam zdi važen slovenski spis hrvaškega profesorja R. Koprinskega: »Oradivo za zgodovino Slovencev«. V tej številki se končuje vrsta »Narodnih pravljic«, ki jih je zadnji čas priobčeval »Slovan«. Ilustriral je vse pravIjice Lj. Babič. Ilustracije presoja v posebnem članku prav pohvalno profesor Saša Šantel ter opozarja na lepe klišeje zagrebške »Dioničke tiskare«. — Listek ima poročila o slov. in hrvaških knjigah, o glasbi, gledališču itd. Učiteljski konvikt. »Društvo za zgradbo učiteljskegakoavlkta« je založilo tele knjige: 1. A. Rape: Mladini. I. zvezek. Cena lično v platno vtzani k'i::"; K 1.50, s pošto 16 h več. 2. J. Slapšak: Spisi Mišjakovega Julčka. I., II. in III. zvezek. Cena vsakemu teh zvezkov, ki so vsi lično vezani, je K 1.50, s pošto 16 h več. 3. Engelbert Gangl: Zbrani s!psi za mladino. I. in II. zvezek. Cena vsakemu teh dveh zvezkov, ki sta oba lično vezana, je K 1.50, s pošto 16 h več. 4. Janko Žirovnik: Narodne pesmi za šolsko mladino. I. in II. zvezek. Cena vsakemu teh zvezkov brez poštnine je 20 h. 5 Emil Adamič: Slava cesarju Francu Jožefu I.! Spevoigra za šolsko mladino. Cena K 3. 6. Besedilo k E. Adaraičevl spevoigri. Cena 10 h. Ves izkupiček za te knjige je namenjen Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta. Kupujte te knjige vsi, ki Ijubite svoje otroke! Priporočajte jih prijateljem mladine, šole in učiteljstva! Vse te knjige se naročajo in kupujejo v »Učiteljski tiskarni« in v vsaki knjigotržnici. Darovi učit. konviktu. Hranilnica in posojlnica učiteljskega konvikta 100 K; Posojilnica y Črnomlju 25 K; g. Anton Gorše, gostilničar pri »Novem svetu<< v Ljubljani 10 K; (Goršetovo gostilno toplo priporočamo p. i. učiteljstvu; izborna hrana, prav dobra pijača, cene nizke!) Rodoljubi iz Ljubljane in Belecerkve nabrali v Belicerkvi 2.50 K s pripomnjo: so pesmi kovali in prepevali. Rodoljubi nabrali, se mnogo smejali; konviktu in domu, ko ni še na krovt-; konviktu ni v zlo; v Tovaršu zato denar se nabira in društvo podpira. Uradni razplsi nčiteljsklh služb. St. 971 Knmjik*. 1—1 N» Jeetrazredni Ijodski šoli v R»d«S»h m razpi»nje a tem užiteljgk« služba v stalno n»mei5«nje za moike prosilce. Pravilno opremljene prognie ie predpisanim potom gemkaj vlftffati do 8. m aj» 19 1 2. V kranjski jftTni ljndskošolski fllužbi ee ne gUlno namešSeni prosilei, morajo t driavno-ssdravnifjkim izpriševalom dokajiati, da io telesno popolnoma gposobni z» iolako glnžbo. j~~ *• C. kr. okr. šolski svet v Erškem, dne 30. marea 1918. -gj-j^j- __ _ N» petrazredni d«Ski ljodski ioli v fiitmiei m mpinije t Btalno nameieenje ečno mesto z omejitrijo ca moflka progilee. V kranjgki javni ljndskoiolski ilušbi ie ne stalno namaišeni prosilei morajo i državno-zdravniškim izpričevalom dokat&ti, da 10 fizilno popolnoma sposobni za iolgko »luSbo. Pr»?ilno oprenjljene prožnje je predpiianim tinžbenim potom lemtaj rlagati do 20. maja 1912. C. kr. okrajai iolgki aret t Eoževjo, doe 2. mal. travna 1918. Štajersko. 6t 844 Definitjvn* aiitdjgtte slnžbe na ljndgkik Jolah t polit. okraju Olje. Vrknik«, 6 mr, Braglovže, 5 razr, Slivniea, 4 ntr., Gorajigrad, 4 raw. (vge II kr. rMr.,) Dol, 3 rau., (III. kr. raar.), poviod po eno aetto u<5itelja; Soliava, enorair., I. kr. razr., mesto niitelja-šolgke^a Todj«. Pravilno epremljme proSnje do 1 B. »aja 1918 oa dotiini krajni Jol. svet. Okrajni eolski sret Celj«, dne 3. aprila 1818.