ČITAJMO IN PODPIRAJMO NAŠ TISK cSiotHilS ki IHStldk GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE Obvestila naprednih (josp&darfei) PRILOGA SLOVENSKEGA VESTNIKA (Soobada MESEČNIK SLOVENSKE KOROŠKE Dopisujte in sodelujte pri našem tisku! Dopise in članke pošiljajte uredništvu, Liste naročajte pri upravi: CELOVEC, GASOMETERGASSE 10 TELEFON 16-24 oVEzV KOLEDAR SLOVENSKE KOROŠKE 1953 ' k A iiiiHU ' lir muli i SLOVENSKE KOROŠKE 1953 IZDALA IN ZALOŽILA SLOVENSKA PROSVETNA Z V E Z A V C E L O V C U TISK: KARNTNER DRUCKEREI, CELOVEC VIKTRINGER RING 28 LETO 1953 je navadno leto in ima 365 dni ali 52 tednov in en dan. Letni vladar je Mars. Pomlad se začne 20. marca ob 23.01 uri zvečer. Poletje se začne 21. junija ob 17.56 uri popoldan. Jesen se začne 23. septembra ob 9.06 uri dopoldan. Zima se začne 22. decembra ob 4.32 uri zjutraj. V letu 1953 bo sonce mrknilo trikrat, luna pa dvakrat. Od teh bo v Evropi viden samo prvi lunin mrk. Mrki bodo: 1. Popolni lunini mrk bo 29. in 30. januarja. Začetek 29. ob 22.54 uri zvečer in konec 30. ob 2.40 uri zjutraj. 2. Delni sončni mrk bo 14. februarja. 3. Delni sončni mrk 11. julija. 4. Popolni lunin mrk 26. julija. 5. Delni sončni mrk 9. avgusta. Cerkveni in državni prazniki Novo leto 1. januarja. Sveti trije kralji 6. januarja. Velika noč 5. in 6. aprila. Praznik dela 1. maja. Vnebohod 14. maja. Binkošti 24. in 25. maja. Sv. Rešnje Telo (Telovo) 4. junija. Sv. Peter in Pavel 29. junija. Velika Gospojnica 15. avgusta. Vsi sveti 1. novembra. Brezmadežno spočetje 8. decembra. Božič 25. in 26. decembra. V Avstriji veljajo naslednji državni prazniki: 1. januar, 6. januar, velikonočni ponedeljek, 1. maj, Vnebohod, binkoštni ponedeljek. Sv. Rešnje Telo, 15. avgust. 1. november in 25. in 26. december. Spominski dnevi Slovenske Koroške Vseslovenski kulturni praznik 8. februarja. Obletnica nasilne izselitve slov. kor. družin 14. in 15. aprila. Začetek štirih letnih časov Mrki v letu 1953 10. obletnica obglavljt " Dunaju 29. aprila. Kakšno bo vreme? Še do danes niso dokazali, ali luna vpliva na vreme ali ne. Ponovna opazovanja pa le kažejo, da je na tem nekaj resnice. Herschlov vremenski ključ, ki napoveduje vreme iz luninih sprememb, je torej še precej dober vremenski prerok, posebno če ga uporabljamo z drugimi vremenskimi napovedmi. Herschlov ključ pravi: Ce se luna spremeni ob uri bo poleti (15. 4. — 15. 10.) bo pozimi (16. 10. — 14. 4.) od 24. do 2. lepo mrzlo, če ni jugozapadnik od 2. do 4. mrzlo in dež sneg in vihar od 4. do 6. dež sneg in vihar od 6. do 10. spremenljivo dež ob severozapadniku sneg ob vzhodniku od 10. do 12. veliko dežja mrzlo in mrzel veter J od 12. do 14. veliko dežja sneg in dež od 14. do 16. spremenljivo lepo in prijetno od 16. do 18. lepo lepo od 18. do 22. lepo ob severu ali za-padniku, dež ob jugu ali jugozapadniku dež in sneg ob jugu ali jugozapadniku od 22. do 24. lepo | lepo Kratko si zapomnimo lahko ta ključ takole: 1. Vreme bo tem bolj zanesljivo lepo, čim bliže polnoči se luna spremeni. 2. Vreme bo tem bolj gotovo grdo, čim bliže poldneva se luna spremeni. Lepo bo torej, če se spremeni luna od 22. zvečer do 2. zjutraj, grdo pa, če se spremeni luna od 10. dopoldne do 14. popoldne. Vmesne ure (med 2. in 10. ter med 14. in 22.) malo pomenijo; takrat vplivajo na vreme drugi vzroki bolj kakor luna. Če Herschlov ključ napoveduje, recimo, lepo vreme za določen dan, moramo to razumeti tako, do bo okrog tega dneva, približno v teh dneh lepo. 1953 31 DNI Narodna imena 1. Četrtek Novo leto Nada 2. Petek Makarij, opat Blagica m 3. Sobota Genovefa Slavka 4. Nedelja Tit. škof Trdogoj & 5. Ponedeljek Telesfor Milena & 6. Torek Sv. Trije kralji Moj im ir 7. Sreda Valentin Zdravko ■ 8. Četrtek @ Severin, opat Biserka • dl 7. Četrtek Stanislav, škof. Stojan d. 8. Petek Dionizij Miša m 9. Sobota Gregor Nacianški Griša SB * 10. Nedelja Antonin, škof Živa & 11. Ponedeljek Frančišek Hier. Žiga ti? 12. Torek Pankracij in tovariši Volodja ti? 13. Sreda © Servacij Jasna tir 14. Četrtek Vnebohod, Bonifacij Matica to 15. Petek Izidor, kmet Sonja to 16. Sobota Janez Nepomuk Vanja 17. Nedelja Bruno, škof Meja 18. Ponedeljek Erik, kr. Alenka m 19. Torek Peter Celestin Vitka 20. Sreda 3 Bernardin Sienski Ljubenica Sir 21. Četrtek Felix Kant. Hrabra k 22. Petek Julij Milenko k 23. Sobota Janez Krstnik Željko A 24. Nedelja Binkošti, Johana Mara 25. Ponedeljek Bink. pon., Urban I. Naš ko A 26. Torek Filip Neri Lipe em 27. Sreda Beda Čast.; Kvaterna Voj a em 28. Četrtek © Avguštin Tinko S' 29. Petek Maksim Majda Jr 30. Sobota Ivana Orleanska Jana 31. Nedelja Angela, de v. Maja Pred Pankracijem naj poletnih ne bo dni da za Ksaverijem slana polj več ne mori. Slana v začetku maja zoritvi sadja nagaja. Ce je ta mesec dosti dežja, v jeseni bo dosti vsega blaga. 1. 5. mednarodni praznik dela. 3.5.1881 umrl pisatelj Josip Jurčič. 5. 5. 1818 rojen Karl Maro. 8. 5. 1945 kapitulirala Nemčija 10. 5. 1876 rojen pisatelj Ivan Cankar. 17. 5. 1478 Večji upor slovensk h kmetov na Koroškem. 25. 5. 1892 rojen maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito. 27. 5. 1926 umrl pesnik Srečko Kosovel. Zapiski Sonce vstopi v znamenje dvojčkov dne 21. ob 9.53 uri dopoldan. Zadnji krajec dne 6. ob 13.21 uri. Mlaj dne 13. ob 6.06 uri. Prvi krajec dne 20. ob 19.20 uri. Ščip ali polna luna dne 28. ob 18.03 uri. Dan je dolg od 14 ur 31 minut do 15 ur 47 minut. 1953 30 DNI Narodna imena 1. Ponedeljek F'ortunat Jagoda M 2. Torek Marcelin Srčan 3. Sreda Klotilda Sinja A 4. Četrtek S S. R. Telo, Franč. I. Dika m 5. Petek Bonifacij Dobran m 6. Sobota Norbert Vaša ti? 7. Nedelja Robert opat Devin ti? 8. Ponedeljek Medard Vila •tir 9. Torek Primož in Felicijan Prvan tip 10. Sreda Margareta, kr. Miloš n 11. Četrtek ® Barnaba, apost. Hrvoj n 12. Petek Janez Cveta 13. Sobota Anton Padovanski Zvonko 14. Nedelja Bazilij, cerk. uč. Vasja 15. Ponedeljek Vid in tovariši Vida 16. Torek Frančišek Bodin 17. Sreda Adolf, škof Tratica & 18. Četrtek Efrem S. Diva s 19. Petek D Julijana, dev. Alpa 1 20. Sobota Si Iveri j Milina aWA 21. Nedelja Alojzij Slavo 22. Ponedeljek Akacij Rusmir 23. Torek Agripina Grlica 24. Sreda Kres; Roj. Jan. K. Kresnik A 25. Četrtek Viljem Svetla S 26. Petek Janez in Pavel Vito S' 27. Sobota © Hema, vdova Lado 28. Nedelja Irenej, škof Zora M? 29. Ponedeljek Peter in Pavel Pero A 30. Torek Emilijana Žarka jt A Kakor vreme na Medarda kane, tako ves mesec ostane". O svetem Vidi, se skoz noč vidi. Sv. Vid dežja ne daj, da bo lepe žetve kdaj. 8. 6. 1508 rojen pisatelj Primož Trubar. 9. 6. 1856 rojen pesnik Anton Aškerc. 11. 6. 1844 umrl Urban Jarnik. 11.6.1949 umrl pesnik Oton Žai-pančič. 19. 6. 1949 umrl pisatelj Vladimir Nazor. 22. 6. 1941 Nemčija napade Sovet-sko zvezo. 28. 6. 1919 sklenjen Versajski mir. 30. 6. 1810 rojen pesnik Stanko Vraz. Zapiski Sonce vstopi v znamenje raka dne 21. ob 17.56 uri dopoldan. Zadnji krajec dne 4. ob 18.45 uri. Mlaj dne 11. ob 15.55 uri. Prvi krajec dne 19. ob 13.01 uri. Ščip ali polna luna dne 27. ob 4.29 uri. Dan je dolg od 15 ur 49 minut do 16 ur 4 minute. 1953 31 DNI Narodna imena 1. Sreda Teobald Ture m 2. Četrtek Obisk. Mar. Dev. Manica m 3. Petek € Heliodor Vineta & 4. Sobota Urh, škof Domagoj & 5. Nedelja Ciril in Metod, sl. ap. Ciril-Metod 6. Ponedeljek Izaija, prerok Jan 7. Torek Vilibald Pepa 8. Sreda Elizabeta Špela 9. Četrtek Nikolaj in tovariši Jadranka 10. Petek Amalija Ljuba 11. Sobota ® Olga Živoj | 12. Nedelja Mohor in Fortuna! Bojan m 13. Ponedeljek Anaklet Dragan m' 14. Torek Bonaventura Svoboda m 15. Sreda Vladimir, kralj Marja k J 16. Četrtek Dev. Mar. Karm. Vladko k 17. Petek Aleš. spozn. Leksej £% 18. Sobota Miroslav, muč. Miroslav A 19. Nedelja J) Vincencij Pavelski Zlata A 20. Ponedeljek Marjeta Krilan 21. Torek Prakseda Danica 22. Sreda Marija Magdalena Majdalenka ir 23. Četrtek Apolinarij Karnica S' 24. Petek Kristina Ina 25. Sobota Jakob Radoslav 26. Nedelja © Ana, mati M. D. Nuša A 27. Ponedeljek Rudolf in tovariši Žila -4 28. Torek Viktor Zmagoslav e 29. Sreda Marta Svetomir m 30. Četrtek Abdon in Senen Droboj & 31. Petek Ignacij Ognjeslav & PREGOVORI SPOMINSKI DNEVI Če Marijinega dne ne bo lepo, se dež ves mesec ustavil ne bo. 2. 7. 1866 rojen v Rožeku slikar - Peter Markovič. Jakobova ajda in Ozbaltova repa. 14. 7. 1789 začetek francoske revolucije. je malokdaj lepa. Če na dan sv. Marjete deži, orehov pričakovati ni. 14. 7. 1795 umrl Anton Linhart, pisec prve zgodovine Slovencev. 14. 7. 1905 umrl pisatelj Janez Trdina. 22. 7. 1941 Dan vstaje slov. naroda. 28. 7. 1897 umrl pisatelj Janko Kersnik. 26. 7. 1914 začetek prve svetovne vojne. 31. 7. 1892 umrl Matija Majar Ziljski. J?apiski Sonce vstopi v znamenje leva dne 23. ob 4.53 uri zjutraj. Zadnji krajec dne 3. ob 23.03 uri. Mlaj dne 11. ob 3.28 uri. Prvi krajec dne 19. ob 5.47 uri. tičip ali polna luna dne 26. ob 5.47 uri. Dan je dolg od 16 ur 20 minut do 15 ur 7 minut. 1953 31 DNI Narodna imena 1. Sobota Vezi sv. Petra Veran fcr 2. Nedelja •1- & em P' t š3 it A ti? ti? ti? © 0sjS||r. — PREGOVORI SPOMINSKI DNEVI Tilen meglen. 1. 9. 1939 začetek druge svetov- grda jesen. ne vojne. Na Malo mašo lepo, 4. 9. 1834 rojen pisatelj Fran Er- dva meseca suho. javec. Če zgodaj se selijo ptiči, 9. 9. 1828 rojen pisatelj Nikolaje- bo huda zima o božiči. vič Tolstoj. 17. 9. 1890 rojen pisatelj France Bevk. 18. 9. 1869 umrl pisatelj in jeziko- sloveč Anton Janežič. 28. 9. 1762 rojen ljudski pesnik- tkalec Mihael Andreas. 28. 9. 1831 rojen pesnik in pisatelj Fran Levstik. JžapisUi Sonce vstopi v znamenje tehtnice dne 23. ob 9.06 uri dopoldan. Mlaj dne 8. ob 8.47 uri. Prvi krajec dne 16. ob 10.49 uri. Ščip ali polna luna dne 23. ob 5.14 uri. Zadnji krajec dne 29. ob 22.51 uri. Dan je dolg od 13 ur 26 minut do 11 ur 46 minut. 1953 31 DNI Narodna imena 1. četrtek Remigij, škof Veličan 2. Petek Angeli varihi Varja 3. Sobota Terezija Deteta Jez. Rezija 4. Nedelja Frančišek Serafinski Dejan . 5. Ponedeljek Plači d in tovariši Dunja ti, Torek Brunon Dalibor 7. Sreda Kraljica rož. venca Večegoj 8. Četrtek © Brigita Briga 9. Petek Dionizij Svarim 10. Sobota Frančišek Borgia Slovenko 11. Nedelja . Nikazij Samo 12. Ponedeljek Maksimilijan, škof. Kocelj 13. Torek Edvard, kralj Valuk 14. Sreda Kalist Borut 15. Četrtek 1 Terezija, dev. Gorazd 16. Petek Gal, opat Hotimir 17. Sobota Margareta M. Alak. Volkun 18. Nedelja Luka, evangelist Vojnomir 19. Ponedeljek Peter Alkant. Inko 20. Torek Janez Kan. Vanda 21. Sreda Uršula in tovarišice Tugomer 22. Četrtek © Kordula Negomir 23. Petek Klotilda Pribislav 24. Sobota Rafael, nadangel Semiko 25. Nedelja Kristus kralj Stojimir 26. Ponedeljek Evarist, papež Edgar 27. Torek Frumencij, škof Matjaž 28. Sreda Simon in Juda Libuša 29. Četrtek € Narcis, škof Svobodin 30. Petek Klavdij Slavin 31. Sobota Volbenk, škof Stražko k £% em f & & & ■Šr m m PREGOVORI Kakor je sv. Uršula pričela, bo zima vsa izpela. Sveti Luka -— sneg prikuka. Se nerado listje obleti, vsak se zime naj boji. SPOMINSKI DNEVI 1. 10. 1943 prvo zasedanje odposlancev slov. naroda v Kočevju. 8. 10. 1826 rojen pesnik in pisatelj Luka Svetec. 10. 10. 1920 spominski dan, ko so imperialistične sile odobrile stoletno nasilje nad koroškimi Slovenci. 11. 10. 1807 umrl pisatelj Jurij Ja- pelj. 12. 10. 1944 Zverinsko mučenje partizanov pri Apov-niku na Komelnu pri Pliberku. 15. 10. 1844 rojen pesnik Simon Gregorčič. 18. 10. 1869 umrl pesnik Simon Jenko. UŽnpiski Sonce vstopi v znamenje škorpijona dne 23. ob 18.07 uri zvečer. Mlaj dne 8. ob 1.40 uri. Prvi krajec dne 15. ob 22.44 uri. Ščip ali polna luna dne 22. ob 13.56 uri. Zadnji krajec dne 29. ob 14.09 uri. Dan je dolg od 11 ur 42 minut do 10 ur 1 minuto. 1953 30 DNI Narodna imena 1. Nedelja Vsi sveti Svetko k 2. Ponedeljek Verne duše; Just Zala k 3. Torek Bogoljub Vanja 4. Sreda Karel Bor.; škof Draga sk 5. Četrtek Caharija in Elizabet Labnica 6. Petek Lenart Ter 7. Sobota Janez Gabriel Perb. Bolte 8. Nedelja Bogomir, škof Feodor ir 9. Ponedeljek Teodor Mirko s 10. Torek Andrej Avelin Čaša & 11. Sreda Martin, škof Davorin & 12. Četrtek Martin, papež Soča kV* • 13. Petek Stanislav Kostka Kostja >4 14. Sobota 3 Jozafat Kunč. Kremen ; 15. Nedelja Jedert Jerica m 16. Ponedeljek Otmar Vanč te 17. Torek Gregorij Čudod. Zmaga & i 18. Sreda Odon, opat Milko tip 19. Četrtek Elizabeta Liza ■['H?' 20. Petek Feliks Valoaški Braslav 21. Sobota © Dar. M. Device Darinka 22. Nedelja Cecilija, devica Zorka 23. Ponedeljek Klemen Mile 24. Torek Janez od Križa Krepka 25. Sreda Katerima, dev. muč. Velja m 26. Četrtek Konrad Temna 27. Petek Virgilij Vija m 28. Sobota € Gregorij Radivoj k 29. Nedelja Saturnin Vinko k 30. Ponedeljek Andrej, apostol Hraboslav A PREGOVORI Deževni vsi sveti, pozimi tudi zameti. Ce mokro zemljo sneg pokrije, bo malo prida za kmetije. Sneg sv. Andreja, sto dni leži in žito mori. SPOMINSKI DNEVI 7. 11. 1917 velika oktobrska socialistična revolucija. 13. 11. 1813 rojen v Svečah pisatelj A. Einspieler. 16. 11. 1887 umrl Fran Levstik. 24. 11. 1906 umrl pesnik Simon Gregorčič. 25. 11. 1923 umrl pesnik in pisa- telj Josip Stritar. 29. 11. 1943 zgodovinsko drugo zasedanje AVNOJ-a v Jajcu. 29. 11. 1945 proglasitev FLRJ. Jžapiski Sonce vstopi v znamenje strelca dne 22. ob 15.23 uri popoldan. Mlaj dne 6. ob 18.58 uri. Prvi krajec dne 14. ob 8.52 uri. Ščip ali polna luna dne 21. ob 0.12 uri. Zadnji krajec dne 28. ob 9.16 uri. Dan je dolg od 9 ur 57 minut do 8 ur 41 minut. 1953 31 DNI Narodna imena 1. Torek Marijan, muč. Bratko 1^2. K 2. Sreda Bibijana Nataša 3. Četrtek Frančišek Ksav. Branko 4. Petek Barbara Bariča em 5. Sobota Saba, opat Uroš M' 6. Nedelja © Miklavž .(Nikolaj) Kol ja sr 7. Ponedeljek Ambrozij Sladoj f 8. Torek Brezni. Spoč. M. D. Deva g 9. Sreda Peter Fourier Skalko 10. Četrtek Lavretan. Mati bož. Tiha A 11. Petek Damaz Dobromisl A 12. Sobota Aleksander Aljoša S* 13. Nedelja D Lučka 14. Ponedeljek Bertold Dušan & 15. Torek Kristina, dekla Strojan 16. Sreda Evzebij, Kvaterna Belina •IzMr' 17. Četrtek Lazar Živko ti3 18. Petek Gracijan Gradi n s 19. Sobota Urban V. Darko n 20. Nedelja - © Eygenij in Makarij Svetozar n 21. Ponedeljek Tomaž ap. Tomislav „ ~p 22. Torek Dametrij Mitja 23. Sreda Viktorija Vlasta 24. Četrtek Adam in Eva Gruda CA# 25. Petek Rodan k 26. Sobota Venče & 27. Nedelja Vanek k 28. Ponedeljek © Nedolžni otročiči Neva 29. Torek Tomaž, škof Vojan 30. Sreda Evgenij Ženka 31. Četrtek Silvester Blažena PREGOVORI SPOMINSKI DNEM Prvega tedna v adventu mraz, trajal bo ves zimski čas. Dež in veter pred božičem, koplje jamo rad mrličem. Božični dež — vzame rž. Zelen božič — bela velika noč. 2. 12. 1860 rojen France Grafen- auer. 3. 12. 1800 rojen France Preše- ren. 11. 12. 1918 umrl pisatelj Ivan Cankar. 15. 12. 1935 umrl France Grafenauer. 19. 12. 1828 rojen v Lesah Anton Janežič. (Zapiski Sonce vstopi v znamenje kozla dne 22. ob 4.32 uri zjutraj. Mlaj dne 6. ob 11.48 uri. Prvi krajec dne 13. ob 17.30 uri. Ščip ali polna luna dne 20. ob 12.43 uri. Zadnji krajec dne 28. ob 6.43 uri. Dan je dolg od 8 ur 39 minut do 8 ur 23 minut. GREGORIČ FRANC OLIP TOMAŽ KELIH URH PRISTOVNIK FRANC ORAŽE JERNEJ ORAŽE JANEZ DOVJAK IVAN KELIH FLORIJAN ORAŽE JAKOB PASTERK JURIJ WEINCIRL FRANC OLIP MICKA ŽUPANC MIHA — 2 9. April — 1943 1953 žalostni ^pastoral Staje, koče so požgane, veter nosi sneg od skal, briše sled in briše rane in nam žvižga pastoral: — Ovce bele so odgnali, a pastirja so ubili, koče, staje so požgali, plamen smrti le pustili. Takrat sem v bolesti nemi pesem o ljubezni zgubil in med strašnimi plameni ruševine te poljubil. Zdaj jih s snegom zasipavam, zabrisujem črne rane; skoz zamete snežne plavam, spremljam gladne partizane. (Pokljuka, decembra 19 4 4) Dr. FRANCI ZWITTER: Paberki iz življenja koroških Slovencev Podati popolno sliko o življenju in položaju koroških Slovencev je zelo težko. V kratkih besedah je lahko prikazano nadvse pozitivno in rožnato, kakor je to skrajno neodgovorno in neresno storil pred jugoslovanskimi novinarji na Dunaju in potem ponovno pred novinarji v Luxemburgu državni kancler dr. h. c. inž. Figi, lahko pa bi ga prikazali v popolnoma negativni luči, kar bi bilo brez dvoma tudi enostransko neodgovorno in neresno. Dolgih razprav o tem vprašanju je napisanih že več od obeh strani z dokazi in utemeljitvami iz daljnje in bližnje zgodovine. Tako je problematika našega življenja razmeroma dobro osvetljena in obdelana, da za resnega in resnicoljubnega človeka ni težko, da si ustvari stvarno sliko o toli diskutiranem, še vedno nezadovoljivo rešenem in zato slej ko prej perečem koroškem vprašanju. Zato ni moj namen, da bi o tem vprašanju napisal novo razpravo, temveč gre pri teh mojih vrsticah v resnici le za paberke iz novejšega življenja našega ljudstva, iz katerih pa morda bolje razvidimo naš dejanski položaj kot iz dolgih razprav, ki po navadi iz nekih zgodovinskih kompleksov zastirajo stvarni pogled na sedanjost. Ti paberki so le sličice iz našega življenja z njegovimi senčnimi in sončnimi stranmi, toda pomembne dovolj, da se ob njih zamislimo in spoznamo naš resnični položaj. * Razvaline prosvetnega doma v Zitari vesi so bile gotovo dovolj vidna škoda, ki smo jo Slovenci utrpeli med nacistično vojno, da bi človek pričakoval pri obnovi tega doma vsestransko pomoč od strani oblasti. Toda od vsega početka so le-te delale težkoče in zavirale obnovitveno delo. Zadostuje Povedati, da je namestnik velikovškega okrajnega glavarja dr. Maierhofer upošteval ugovor tako imenovane Zveze domovini zvestih Korošcev proti gradnji in to v zavesti protizakonitosti z neprikritim cinizmom. Od leta 1948 pa do danes se vrstijo potem razne komisije! Toda Prosvetni dom kljub vsemu danes stoji in služi svojim namenom. Uspeh vseh organiziranih, klavrnih poskusov, da bi preprečili izgradnjo, je baš nasproten: danes je ob prosvetnih prireditvah Dom zbirališče vseh naših ljudi, tudi tistih, ki so nekoč nasedli silam, ki so hotele zabraniti obnovo kulturno-prosvetnega dela v bližini Miklavce vine! * Jezik je brez dvoma važen element v pojmu narodnosti. Narod je le toliko svoboden in enakopraven, kolikor dejansko sodeluje pri javni upravi. — Stoletja živita na Koroškem slovenski in avstrijski narod drug poleg drugega. Še vedno je sestavni del ustave člen 19 državnega osnovnega zakona z dne 21. XII. 1867 o splošnih pravicah državljanov, ki med drugim pravi, „da država priznava enakopravnost vseh jezikov, ki so v deželi v navadi, v šoli, v uradu in javnem življenju". Tudi člen 8 zveznega ustavnega zakona pravi, da je nemški jezik državni jezik republike, „ne da bi bile s tem okrnjene pravice, ki so z zveznim zakonom priznane jezikovnim manjšinam". Pred nami pa leži pisanje varnostnega direktorja Stossierja številka 15.157/SD/48/G z dne 4. X. 1948, s katerim zavrača slovensko pisano vlogo SPZ z utemeljitvijo, da je ,,nemški jezik edini poslovni jezik državnih upravnih uradov", ko je že prej brez odloka vrnil dve slovenski vlogi SPZ z dne 24. IX. in 30. IX. 1948. Toda — recimo — pri varnostni direkciji gre za zvezni urad, pri Deželni kmetijski zbornici, ki po novem zakonu pozna prav tako samo nemščino kot svoj poslovni jezik, pa gre za deželno ustanovo, v kateri so zastopani tudi Slovenci. Razumljivo, da smo zato zahtevali tozadevno spremembo v tem zakonu. Odgovor koroške deželne vlade štev. 93.951-11/51 z dne 12. XII. 1951, ki ga je podpisal sam deželni glavar Wedenig, pa prav s sklicevanjem na zaščitna določila senžermenske pogodbe odklanja spremembo, češ, da ,,z določili zakona o kmetijski zbornici ni noben član manjšine oviran v svobodni uporabi svojega jezika v privatnem ali trgovskem poslovanju in so posebne določbe za manjšine predvidene le za uporabo jezika pred sodišči", z drugimi besedami, da pred uradi slovenski jezik ni enakopraven. V resnici čudna zaščita, ki dovoljuje in omogoča zaščito baš nasprotnega, kar hoče zaščititi! Tozadevnega predloga naših dveh zastopnikov v Deželni kmetijski zbornici pa do danes še niso imeli časa obravnavati. Sicer pa so to le malenkosti, bolj resno je dejstvo, da je enakopravnost slovenskega jezika pred uradi nemogoča že zgolj zaradi tega, ker enostavno ni nobenega slovenskega uradnika v koroški deželni upravi. Odnos večinskega naroda do vprašanja šolstva manjšine je merilo njegove resnične kulturnosti, demokratičnosti in širokogrudnosti. Zgodovinsko gledano tozadevni odnosi ne dovoljujejo ugodne ocene. Z novo šolsko odredbo o dvojezičnem šolstvu z dne 31. X. 1945 je storjen nedvomno korak naprej, ki ga ne smemo podcenjevati. Na žalost pa je v premnogih primerih ta odredba le na papirju: tako ni po odredbi predpisanih šolskih knjig, ni dovolj kvalificiranih učiteljev, ni rešeno vprašanje kompetence referenta za dvojezično šolstvo, ni kazni za neizvajanje odredbe! V tem oziru bi lahko s-pritožbami nadaljevali v nedogled, posebno če si ogledamo konkretne krajevne razmere. Kako naj na primer pozitivno ocenjujemo razmere v šolah, če otrokom razna šolska vodstva prepovedujejo medsebojno občevanje v materinščini, kako naj ugodno ocenjujemo očitno sabotiranje odredbe in hujskanje proti njej od strani posameznih učiteljev in tudi organiziranih skupin? Kdor gleda le svojo ožjo okolico, mora nujno postati malodušen; na splošno pa je kljub vsemu nova odredba napredek, ki pride najbolj očitno do izraza v dnevno narašča- ; jočem visokem številu naročnikov „Mladega rodu", ki je vsled pomanjkanja drugih slovenskih učnih knjig postal za večino šol neobhodno potreben pripomoček za pouk slovenščine. * Ljudska štetja od nekdaj igrajo važno vlogo za razne statistike in imajo zaradi „uradnega značaja" videz nepristranosti. Ne vemo, kako je z ostalimi izsledki ljudskega štetja, — izkaz občevalnega jezika v naših krajih je brez dvoma skrajno pristranski in ne odgovarja dejanskemu stanju. Zato je tudi vsako ugotavljanje in ocenjevanje narodnostnega stanja na podlagi tega popisa nestvarno in krivično. Zadostuje ugotovitev, da pri določitvi števnih komisarjev naših ljudi sploh niso upoštevali in da so imeli števni komisarji nalog, da število Slovencev s pomočjo „vindišarjev“ skrčijo. Zmešani, nepo-rabni rezultati so sad teh mahinacij! Pa smo Slovenci na Koroškem živeli tudi v času, ko so uradno ugotovili za vse večne čase našo likvidacijo! Ostali bomo tudi v bodoče, ne glede na to, ali priznajo naše dejansko število, ali nas je po njihovem 42.095 ali 22.534 ali 11.316. Z ljudskim štetjem in njegovimi ugotovitvami glede občevalnega jezika so se osmešili najbolj sami, ko v uradnem poročilu o rezultatih ljudskega štetja z dne 1. julija 1951 po občinah (zvezek 4 Avstrijskega statističnega centralnega urada) na strani 3 v vsej Koroški naštejejo 448.345 prebivalcev z nemškim občevalnim jezikom, na zadnji strani istega izkaza pa le 428.784! Kdor drugim jamo koplje, sam noter pade! Največji zločin nad koroškimi Slovenci je bila nečloveška izselitev več stotin slovenskih družin. To je bil zločin, ki ga je obsodila vsa svetovna javnost, ki ga je tudi niirnberško sodišče označilo kot zločin proti „mednarodne-mu pravu", katerega glavnega krivca je obsodilo avstrijsko sodišče. Trpljenja izseljencev v številnih taboriščih ni mogoče popraviti niti ga izračunati v številkah. Tem bolj obsodbe vredno je zato stališče raznih činiteljev, ki hočejo izseljeništvo pokazati kot nenevarno in mirno življenje ali celo kot zaščito pred tedanjimi nevarnostmi v domovini. Kakor zveni to smešno, tako zelo je resno! Trdijo namreč, da naši izseljenci niso bili v priporu, temveč so bili le deloma omejeni v svobodnem kretanju. Vzrok je prozoren: treba je koroške Slovence ogoljufati za visoki moralni kapital množičnega izseljeništva in partizanskega gibanja! Toda niti enega niti drugega ni mogoče izbrisati iz narodne zgodovine koroških Slovencev! -X- To je le nekaj značilnih primerov, ki zadevajo naše narodno življenje. Lahko bi prinesli tudi primere gospodarskega zapostavljanja. Število teh bi bilo še večje. Pa dovolj je senc! Razvaline Prosvetnega doma v Zitari vesi niso edino razdejanje iz nacistične dobe. Razpuščena prosvetna društva, uničeni odri, na grmadah zažgane knjige, uničene in oropane zadružne in druge naše gospodarske ustanove, osiromašeni domovi naših izseljencev in partizanov itd.: vse to je bila žalostna bilanca „kulture in napredka"'nacistične vladavine. Velja: Vse je vihar razd’jal, narod pa zmiraj stal! Na smrt obsojeni majhni narod je zbral vse svoje sile in ko je premagal najprej nasilnika, je zavihal rokave, pljunil v roke in začel z delom. Naše zadružništvo si je priborilo v številnih dolgih procesih do malih izjem spet svoje premoženje. Poleg nekdanjih naših Hranilnic in posojilnic delujejo danes po vsej naši zemlji razpredene blagovne zadruge in krepijo gospodarstvo našega človeka. Močna Zadružna zveza v svoji lastni hiši jim je °pora. Trije tovorni avtomobili prevažajo zadružno blago, pet traktorjev je v Pomoč našim zadružnikom. Gradijo se novi magacini, ki so prvi pogoj za uspešno zadružno delovanje, v Škofičah in Šr. Jakobu v Rožu, tem bodo sledili nadaljnji v drugih krajih, v Sekiri pa vstaja nova zgradba, da se vključimo tudi v moderno gospodarsko panogo tujskega prometa . . . In obnova na kulturnem področju! Spet delajo prosvetna društva, čeprav od države, torej tudi od naših davkov plačani zvezni referent za ljudsko prosveto v svojih poročilih ne ve ničesar povedati v slovenskem kulturnem življenju; spet so po večini obnov- j Ijene naše knjižnice, popravljeni naši odri, novo zgrajen Prosvetni dom v 2i- i tari vesi, v obnovi Dom v Podljubelju, v gradnji nova prosvetna dvorana v > Škofičah! V Celovcu je na razpolago velika centralna knjižnica Slovenske I prosvetne zveze, odprta je bila in posluje prva slovenska knjigarna v Celovcu, vsakoletna centralna prireditev v celovškem Mestnem gledališču je revija našega skupnega kulturnega ustvarjanja! Toda to niso edini uspehi naše kulturne obnove: morda so še večjega po- I mena po našem prizadevanju ustvarjeni živi stiki s slovenskim kulturnim središčem in z matičnim narodom! Pomislimo: prvič v zgodovini gostovanje Slo- | venskega narodnega gledališča v Celovcu. Občudovali smo najprej visoko I kvaliteto Ljubljanske opere, nato pa se veselili lansko leto obiska Ljubljanske ; drame. In kdo bi mogel prezreti uspehe Študetskega zbora pod vodstvom diri- : genta Radovana Gobca ali edinstveni uspeh Akademskega pevskega zbora pod vodstvom diregenta Radota Simonitija, ki se je s koncerti po vsej slovenski zemlji oddolžil spominu nazvečjega mojstra slovenske narodne pesmi Fran- . četa Marolta! Pa ti stiki postajajo z dneva v dan tesnejši, ne samo med nami temveč tudi z avstrijskim narodom. Obisku Borovljancev v Ljubljani je sledil obisk trboveljskega Delavskega kulturnega društva v Celovcu, v celovškem muzeju je razstavljal slovenski umetnik Božidar Jakac, pripravlja se gostovanje celovškega gledališča v Ljubljani in protiobisk Slovenskega narodnega gledališča v Celovcu. Veseli smo, da smo pri teh stikih bili posredovalci — most in hočemo to plemenito vlogo posredovanja nadaljevati v zavesti, da bodo še bolj živi stiki privedli do še večjega zbližanja in globljega medsebojnega spoznavanja in s tem do končne razčistitve vseh malenkostnih, še spornih vprašanj med narodoma-sosedoma! S ponosom pa lahko ugotavljamo, da se naše delo priznava tudi od strani j oblasti, kar dokazujeta dejstvi, da je prvič v zgodovini SPZ uspela dobiti subvencijo iz javnih sredstev in je bilo od najvišje strani v deželi izraženo, „da je Slovenska prosvetna zveza pomembna kulturna ustanova, ki je ni mo- | goče prezreti v kulturnem življenju dežele Koroške." Paberki iz življenja koroških Slovencev. Sončne in senčne strani. Toda nočemo obupavati ob spredaj navedenih, le premnogih žalostnih pojavih, temveč hočemo videti predvsem velike uspehe našega lastnega prizadevanja in razveseljive spremembe, čeprav še malenkostne, v odnosih oficielnih činite-Ijev do nas. Če nam pogledi v črno preteklost ne bodo zastirali jasnejših prividov bodočnosti, bomo lahko postali element, ki združuje in s tem tudi s svoje strani pomagali pri potrebni zadovoljivi rešitvi vprašanj, ki se tičejo ^ predvsem nas in našega narodnostnega življenja. &LA2 SINGER: Lastninske pravice v našem pašništvu Delež planin in izrazitih pašnikov je na slovenskem ozemlju Koroške Približno za polovico manjši od deleža, ki ga zavzemajo planine in pašniki v kmetijsko izkoriščeni zemlji na nemškem ozemlju. Zato bi za prvi hip človek 5odil, da je pašništvo in planšarstvo med nami nepomembna gospodarska veja m da mu ni pripisovati posebne vloge. Do take sodbe kaj lahko pride tisti, ki ga je mila usoda posadila v dolino in ki ne pozna trdega dela, težav in trpljenja hribovskih kmetov, da bi se obdržali na svoji zemlji. Čeprav je delež planin in pašnikov splošno gledano res minimalen, je paša živine pri nas v lokalnem merilu vendar izredno pereč problem. To pa zaradi rega, ker so svojčas cele vasi pasle oz. imajo zapisano še danes pravico do paše ram, kjer paše ni več. Te vasi pa so od svoje nekdanje paše naravnost odvisne. Zaradi njenega pomanjkanja izgubljajo svojo ekonomsko osnovo. Vzroki, da po naših vaseh ginevajo možnosti paše in da postaja problem pašništva in planšarstva zelo zamotan, so mnogovrstni. Osvetljiti te vzroke in Probleme, hkrati pa tudi pokazati pota k njihovem reševanju se mi zdi zato posebno nujno. NEKOČ IN DANES Pašništvo in planšarstvo je bilo od nekdaj bistveni činitelj za uspeh živinoreje v gorskih predelih in za obstoj hribovskih kmetov sploh. Tudi v »dobrih starih časih" je bilo razvito planšarstvo merilo urejenosti in trdnosti gorskih kmetij. Kakor pravljica pa zvenijo danes mlajšemu rodu pripovedke starih ljudi o kmetijah visoko v hribih Karavank, v grapah okoli Železne Kaple in drugih naših gorskih obronkih, z 20 in več glav goveje živine in z močno čredo ovac, ki se je pasla po mastnih zelenih pašiščih, ki so danes v največ primerih zaraščena z lesom ali zapuščena, tu in tam tudi do skale gola in razdejana. In ali ne zveni skoraj kakor bajka resnica, da so po teh planinah prepevali pastirji in planšarice, da so pridelali letno cele škafe masla, skute in sira, da so s pašo in preostanki mleka vzredili in opirali na planini desetine prašičev in da so dajali kmetje vole na planino, da bi jih ne bilo treba pred jesensko odprodajo doma pitati. Če slišimo tako obujanje spominov starih hribovskih ljudi na planine in pašnike in se zamislimo nazaj, ko so prav hribovci vozili zimo za zimo les v dolino ter si s tem in s sekanjem lesa služili denar, potem nam postaja jasno, zakaj so prej hribovske kmetije in cele vasi stale gospodarsko na trdnih nogah m zakaj svoječasno blagostanje čedalje bolj izpodjeda revščina, kljub temu, da so ljudje bolj marljivi in da so se pričeli posluževati sodobnih pridobitev in sredstev za zboljšanje in lajšanje proizvodnje. Našim hribovskim kmetom je pričelo primanjkovati paše za živino. Zato tudi ni več planšarstva in njegovih cenenih dohodkov. Pri vožnji lesa jih izpodjedata traktor in vrvno vlačilo. Ker domačija številni družini ne more dati več potrebnega zaslužka, bežijo doraščajoči otroci iz gorskih vasi v mesto. Večajo se gploseki po kmečkih gozdovih, letni prirastek pa pada. Kar je še ostalo ljudi po hribovitih vaseh, sklonjeni in utrujeni od dela ne najdejo skoraj več vezi z hitrim vrvenjem in spremembami v mestu, premalo čitajo in premalo razmišljajo. Ni čuda, da jim zato čedalje bolj ginejo stara trmasta samozavest in človeški, stari hribovski ponos, da postajajo plašni in nezaupljivi ter da se prav vsled tega čutijo veliko preveč odvisni od zemljiškega gospoda in od oblasti. Vedno spet se govori o potrebi intenzivnosti in pospeševanja kmetovanja, v gorskih predelili pa si nebrzdano osvaja zemljišče za zemljiščem skrajna gospodarska ekstenzivnost — gozd. To opominjajoče potrjuje uradno popisovanje planin na Koroškem, kjer se je n. pr. v sodnem okraju Svinec površina planin zmanjšala v teku 80 let od 6194.80 na 4288.76 ha, torej za okroglo 30%, medtem ko se je približno v isti meri povečala površina gozda. Da po naših planinah in pašiščih ni nič boljši, bo potrdil vsak, ki živi oziroma pozna okoliščine, v katerih morajo skoraj brez ustrezne paše gospodariti hribovski kmetje n. pr. v Slovenjem Plajberku, Selah, Beli, Obirskem, Lobniku itd. Kaj je pravzaprav vzrok tako očitnemu in naglemu propadanju paše v naših gorskih predelih in po planinah? Vzrokov je mnogo. Vsakdo bi navedel drugega. Nenačrtnost pri sečnjah, sprememba klimatičnih razmer, plazovi, odnašanje zemlje po vetru in vodi; na drugi strani spet zaraščanje in zapleve-Ijenje kot posledica pomanjkljivega trebljenja pašišč; pomanjjkanje pastirjev ter tu in tam tudi skrbi za pašnike tako s strani kmetov kakor od politično upravnih ustanov, neurejene razmere v lastništvu, zaviranje paše po zemljiških veleposestnikih, nesoglasja v soseščini in tako naprej. Med vsemi temi vzroki pa so brez dvoma poglavitni in prvenstveni vzrok nemogoče, razvoj pašništva in planšarstva hromeče in voljo kmetov do zboljšanja pašništva naravnost ubijajoče razmere v pogledu na lastninske pravice na planinah in pašiščih. V naših krajih lastnik planin in gorskih pašišč večinoma ni kmet oz. , kmečka soseščina, temveč zemljiški veleposestnik. Kmetje oz. soseščine imajo samo pravico, da na teh pašiščih pasejo svojo živino. V precej primerih pa tudi te pravice nimajo, temveč smejo pasti živino le proti plačevanju zakupnine, niso lastniki in ne smejo sami od sebe urediti planine in paše po svojih potrebah. Lastnik sam pa svoje živine ne pase, ker je navadno nima. Pravice kmetov do paše živine na njegovih zemljiščih so za njega samo breme brez vsake koristi. Gozd mu donaša več, pa če bi bil še tako malenkosten prirastek. Zato mu je skrb za planine, za ohranitev in zboljšanje paše deveta briga. Njemu je veliko ljubši gozd. Zemljiškemu veleposestniku je zelo na tem, da se otrese nadležnih vknji-ženih bremen, ki jih ima do soseščin in vasi po svojih prostranih zemljiščih. Otreša pa se jih s tem, da že desetletja namenoma zanemarja svoje obveznosti in — izrabljajoč človeško sebičnost in občutek odvisnosti, ki sta prav med gor- skimi kmeti zelo močna, z najrazličnejšimi prepovedmi in z osebnimi zapostavljanji hromi in razbija soseščino, ki bi morala v tem primeru skupno nastopati. Izrabljanje položaja gospodarsko močnejšega je v številnih primerih šlo tako daleč, da je zemljiški veleposestnik v zadnjih desetletjih izpodrinil s svoje Zemlje cele soseščine. Primeri kakor izginula vas Špice pri Radišah, nadalje Primer v Medvedjem dolu, Brodeh, v občini Beli, v Slovenjah in drugod to Potrjujejo. Hkrati pa resno opozarjajo na nevarnost nadaljnega izpodjedanja hribovskih kmetov po zemljiškem veleposestniku. Tej nevarnosti pa bo treba prav v primeru neizpolnjevanja obveznosti Zemljiškega veleposestnika do kmetov, kakor so to paša, stelja, les in podobno stopiti z odločnimi ukrepi nasproti. Gre zato, da se odpravi sedanji nemogoči položaj v lasništvu pašnikov in zemljišč, ki so obremenjene s služnostmi (servituti), gre zato, da postanejo posestniki pravic do izkoriščanja paše tudi lastniki zemljišč, kjer je dejanska možnost paše. Vprašanje zaščitenja pravic paše v tej obliki in ustvaritev pogojev za podvig pašništva in planšarstva ni samo stvar, ki prizadene zemljiškega veleposestnika in kmete, ki posedujejo pravico paše, temveč je to stvar, ki prizadene celotno kmečko vprašanje, je stvar zakonodajalca in politične upravne oblasti. Danes, ko gre čedalje bolj zato, da se mobilizirajo vsi viri za povečanje samooskrbe z živili m da vsaka država zagotovi prehrano ljudstva iz lastne kmetijske proizvodnje, je nujno, da se zadosti tudi potrebi po ureditvi lastninskih razmer v pašništvu. To je pogoj uspešnega planšarstva in doprinos k povečanju samooskrbe z živili. Po teh vidikih bi se morala oblast nujno postaviti odločno na stran prizadetih kmetovalcev, soseščin in pašniških skupnosti. Zasnežene Sele POGLEDI ZAKONODAJALCA NA LASTNINSKO VPRAŠANJE PAŠNIKOV Predno si podrobneje ogledamo možnosti za odpravo obstoječih lastninskih razmer v pašništvu, so potrebna še nekatera splošna pojasnila. Pravica paše na tujih zemljiščih izvira iz več sto let starih ustmeno pre-nešenih pravic podložnikov, da se smejo okoriščati s produkti, ki so zracli na zemljiščih graščinske in cerkvene gospode. Poleg paše po travnikih, senožetih tn pašnikih so imeli podložniki še pravico do sekanja drv in stavbenega lesa, do grabljenja stelje itd. v graščinskih in cerkvenih gozdovih. Vse te pravice so si podložniki v teku stoletnega družbenega razvoja priborili. Ker pravice po obsegu in času izkoriščanja niso bile točno določene, so bile često predmet sporov in spopadov med zemljiškim gospodom in podložniki. V letu 1848, ko se je kmet osvobodil graščinskega jarma in je bilo samodrštvo zemljiške in cerkvene gospode razbito, je novi zakonodajalec s patentom z dne 7. septembra 1848 v pogledu na te pravice revolucionarno postavil, da se morajo zemlja in zemljišča razbremeniti služnosti. Sedmi člen tega patenta pravi, da se morajo pravice paše in druge služnosti med gospodo in njenimi podložniki proti odplačilu razveljaviti. To je bil za tiste čase vsekakor odločen akt v korist kmetov, ki so zemljo obdelovali. Pičlih pet let pozneje, v patentu z dne 5. julija 1853 pa je zakonodajalec svoje stališče spremenil v prid zemljiške gospode. S tem patentom je zakonodajalec že predvideval ureditev obstoječih služnosti pred njihovo odpravo | potom odkupa. Namesto odprave služnosti je ta patent omogočil, da so lastniki s služnostmi obremenjenih zemljišč še naprej ostali graščaki, kmete pa je postavil pred dejstvo stalnih težav v uveljavljanju in izkoriščanju svojih pravic na graščinski zemlji. Na osnovi tega patenta je zemljiška veleposest skozi desetletja imela možnost, da se postopoma „po svoje" otrese svojih obveznosti in da skrči s kmetom njihove služnostne pravice. Iz listin o ureditvi služnostnih pravic, ki \ so bile v naslednjih desetletjih med upravičenci in zemljiško gospodo sklenjene pred deželno vlado, vidimo, proti kakšnim težavam in zvijačam so se ; morali kmetje leta in leta boriti, predno so si na papirju zagotovili kolikor-toliko znosno izkoriščanje svojih pravic. Te listine obstojajo povsod, kjer gre za služnostne pravice do paše; nahajajo pa se v varstvu sodišč, občin, agrarnih oblasti, tu in tam tudi v rokah j soseščin. Poznanje vsebine teh listin je v vsakem posameznem primeru pogoj za nadaljnje ustrezne ukrepe. V teku desetletij pa je tudi ta patent zgubil svojo praktično vrednost. Iz- i kušnje so pokazale, da na njegovi podlagi ni mogoče zadovoljivo rešiti tega > perečega vprašanja. Zato so posamezne avtonomne dežele sklenile svoje po- | sebne zakone za ureditev teh pravic. Na Koroškem je biV prvi tozadevni zakon sklenjen 30. marca 1904, sledil pa mu je že 28. avgusta 1908 nadaljni zakon ^ „o preureditvi in odkupu v postopku na podlagi cesarskega patenta od 5. julija 1853 R.G.B1. Nr. 130 urejenih pravic do paše ter odvzema lesa in gozdnih proizvodov kakor o varovanju pravic pogozdenih zemljišč." Oba deželna zakona sta ' temeljila na patentu, ki je bil proti pravični rešitvi teh problemov, proti združitvi koristnika in lastnika pašišč v eni osebi. Zato je jasno tudi njihova trajnost bila omejena. Komaj poldrugo leto po končani prvi : svetovni vojni je 10. marca 1920 bil za Koroško sklenjen tretji zakon ,,o od- Težko prevažanje lesa kupu, ureditvi in preureditvi gozdnih, pašniških in poljskih služnosti.11 Ta zakon je stopil v veljavo 1. avgusta 1920 in so z njim zgubili svojo veljavo tako patent iz leta 1853, kakor tudi deželna zakona iz leta 1904 in 1908. TRENUTNE MOŽNOSTI ZA REŠEVANJE PROBLEMA Zakon iz leta 1920 je na Koroškem še danes v veljavi. Zaradi tega si ga bomo pobliže ogledali. Njegovim določilom so podvržene vse pravice paše, odvzema lesa in gozdnih proizvodov na tujih zemljiščih, nadalje vse ostale služnosti v gozdu, na njivah in na travnikih. Glede pravic do paše, do odvzema lesa in do drugih užitnin iz gozda pravi zakon, da se morajo načelno odkupiti. Odkup edino tam ne pride v poštev, kjer bi zaradi tega bili gospodarstvo koristnika ali pa splošni gospodarski interesi dežele ogroženi. V tem primeru pride v poštev ureditev ali pa preureditev, če je bila že prej izvedena ureditev po patentu iz leta 1853. V tem zakonu je torej odkup pravic (združitev lastnika in koristnika v eni osebi) pred ureditvijo oz. pred točnim opisom služnostnih pravic in obveznosti. Odkup je po § 3 tega zakona mogoč ali z odstopom zemljišč ali pa z odplačilom odkupnine od strani obvezanca (zemljiške veleposesti) koristnikom (kmetijam s služnostnimi pravicami). Odkup potom odstopa zemljišč koristnikom se mora izvesti tako, da zemljišče, ki pride v last koristnikov, po svoji trajni donosnosti zadosti pravicam, ki so zajamčene (§ 4). V ta namen predvideva § 9 zakona, da se izloči iz posestva obvezanca služnostno zemljišče, na katerem je torej koriščanje teh pravic zajamčeno. V primeru, da na zemljiščih obvezanca obstojajo pašne površine kakor čista paša, planina ali pripravni goloseki, je ta zemljišča treba izločiti za pašo (§ 10). Kjer pa takih površin ni ali pa jih ni dovolj, mora obvezanec na zahtevo koristnikov odstopiti tudi z lesom zaraslo zemljišče takega obsega, ki bo po spremembi v pašnik zadovoljil pravicam paše. Odkup v denarju pride v poštev v primeru, da s služnostjo obremenjeno zemljišče trajno ni v stanju zadostiti pravicam paše in nadalje u primeru, da upravičenci koriščenje teh pravic lahko pogrešajo oziroma ne potrebujejo, ker se jim je oskrbelo stalno nadomestilo (§ 5). Če vprašanje služnostih pravic do paše ni mogoče rešiti ne z odstopom zemljišč niti ne z odplačilom odkupnine, se morajo le-te po potrebi urediti oz. preurediti. V primeru, da bi ovire za odstop zemljišča ali za izplačilo odkupnine pozneje odpadle, tedaj je treba v smislu zakona pravice odkupiti, pa čeprav so bile pravice že prej urejene (§ 6). Po § 18 spadajo pod ureditev oz. preureditev služnostnih pravic paše: določitev in izkaz pašnih mest, ločitev paše od gozda, sprememba v gospodarstvu z gozdom, če paša ni trajno zajamčena; nadalje čas in način razglasa ter označba parcel, ki so bile zasajene z gozdnimi sadikami, določila glede napajališč, pregonov, časa paše, število in vrste živine, ki se sme pasti; naprava in vzdrževanje ograj, poti, hlevov, vodovodov, namakališč itd. ter oskrba z lesom za gradnje in vzdrževanje planinskih poslopij in za kurjavo. Za primer, da zaradi nove pogozditve v smislu določil ureditve začasno ni dovolj paše, določi okrajna agrarna oblast na predlog koristnikov nadomestna pašišča na drugih za to pripravnih zemljiščih obvezanca (§ 21). Vse servitutne pravice, ki so bile urejene, morajo biti uradnim potom vpisane v zemljiško knjigo in ostanejo v veljavi tudi, če bi se posestvo obvezanca prodalo na prisilni dražbi (§ 25). S služnostjo paše obremenjena zemljišča se ne smejo pogozditi; prav tako ni dovoljeno, da bi obvezanec pustil, da sama od sebe zarastejo. Izjemo predvideva § 26 le za primer, da so zemljišča ogrožena po plazovih, hudournikih in podobnih elementarnih katastrofah. Vendar morajo v tem primeru koristniki dobiti odkazano nadomestno pašo ali pa odgo-varjajačo denarno odškodnino (§ 27). Po § 28 pa imajo koristniki pravico do odškodnine tudi tedaj, če je zaradi krivde obvezanca premalo paše. Osnovo, tako za odstop zemljišča, kakor tudi za odplačilo odkupnine v denarju in za ureditev ali preureditev v smislu tega zakona tvorijo dogovori, listine, izročila in podobni opisi obsega služnostnih pravic in eventuelnih pro-tislužnosti (§ 7). Nekoriščanje služnostnih pravic ni povod za njihovo izgubo (§ 8). KAJ SE JE UKRENILO IN KAJ SE MORA UKRENITI 2 izvedbo tega zakona so bile poverjene Agrarne oblasti (Agrarbehorden). Na Koroškem sta poleg Deželne agrarne oblasti pri koroški deželni vladi še Agrarni okrajni oblasti s sedežem v Celovcu in v Beljaku. Čeprav je ta zakon v veljavi že nad 30 let in njegova določila hočejo v glavnem zaščititi možnosti paše in druge služnostne pravice gorskih kmetov pred pohlepom zemljiškega veleposestnika, je v praksi vsaj na slovenskem ozemlju prišel le redkokdaj do veljave. Nasprotno se njegova določila prezirajo in potvarjajo. Tako se je v primeru posestnikov služnostnih pravic paše v Svečah celo zgodilo, da so se akti o pripravah za odkup služnostih pravic potom odstopa zemljišča in o snovanju pašniške zadruge tik pred zaključkom v nekem uradu zgubili in jih doslej nikjer ni bilo mogoče najti. Na splošno rečeno kljub temu zakonu že pred 30 leti pereči problemi pašništva po naših krajih še vedno niso rešeni, temveč so postali — kakor pokazuje praksa — še bolj pereči. Vzrok temu je v prvi vrsti v tem, da koristniki pravice, ki jim jih zakon daje, vse premalo poznajo. Zaradi tega in iz popolnoma neupravičene bojazni pred oblastmi in zemljiškim veleposestnikom ter zaradi pomanjkanja primerne organizacijske forme se doslej tudi Slovenska kmečka zveza navzlic posameznim poskusom ni mogla resno potegniti za uveljavljanje navedenih pravic. Da je to zemljiški gospodi po volji, je razumljivo. Da se pa spričo čedalje slabšega položaja gorskih kmetov ne zganejo izvoljeni in o zakonu poučeni kmečki zastopniki in oblast, pa meče na stvar zelo značilno luč. To toliko bolj, ker § 44 zakona izrecno določa, da mora Agrarna okrajna oblast v svojem območju pregledati vse obstoječe gozdne in pašne služnosti ter vpeljati upravni postopek, ki ga predvideva ta zakon in ki bi bil za zadovoljivo rešitev problema potreben. Po našem podeželju pa še vedno mrgoli primerov, kjer je bil že davno in je še danes tak postopek v smislu določil veljavnega zakona potreben. # o e Pred podobnimi, samo takrat še ne tako perečimi problemi so stali pred 30 leti zgornjeavstrijski gorski kmetje. Že leta 1920 pa so v Goisern spoznali, da bodo za dosego dejanskih možnosti koriščanja svojih služnostnih pravic uspeli le, če se bodo strnili v posebni interesni skupnosti, v katero so se takoj združili. V naslednjih letih so njihovemu zgledu sledili tudi drugi kraji in pričela se je porajati močna organizacija služnostnih upravičencev. Spočetkoma je bila zasnovana na društveni podlagi, leta 1945 pa se je spremenila v Služnostne zadruge" s posebno „Zvezo služnostnih zadrug" na čelu. Zadruge zastopajo služnostne upravičence v vseh krajevnih pravnih in stvarnih vprašanjih Za ohranitev njihovih pravic, poleg tega pa skrbijo tudi za drugostransko pomoč in pospeševanje pašništva. Zveza kot taka pa zastopa zadruge in upravičence v vseh stvarnih in pravnih vprašanjih pred deželnimi in zveznimi oblastmi, sodeluje pri predmetnih osnutkih deželnih zakonov in odredb, daje k določenim vprašanjem svoje izvide ter je neposredno vključena v načrtovanje in nadzorstvo izvedbe sečenj in pogozdovanj na zemljiščih, ki so obremenjena s služnostmi. Po podatkih iz konca leta 1951 združuje zveza 16 okrajnih servitutnih zadrug s 5942 člani. & Iz stanja našega pašništva, ki v veliki meri temelji na služnostnih pravicah ter iz obstoječih možnosti za pametno in trajno ureditev koriščanja paše vidimo, da je združitev služnostnih upravičencev do paše na principu samopomoči tudi pri nas osnovna potreba. Brez organiziranega nastopa za uveljavljanje svojih služnostnih pravic upravičenci ne bodo prišli do paše, do katere imajo pravico in katero krvavo potrebujejo. To je prav tako potrebno, kakor pa samopomoč v pašniških zadrugah s strani kmetov,'ki dajejo živino na pašo proti zakupu na veleposestniške planine. Pri spravljanju sena Ceneni kvalitetni čevelj trgovina s čevlji Celovec Na Koroškem še nimamo takega združenja. Sicer je bilo letos spomladi obnovljeno »Koroško planšarsko društvo", ki pa v svojih pravilih ne predvideva brige za reševanje teh perečih vprašanj. Sicer pa bi tudi po svojem sestavu članstva temu smotru ne moglo služiti, ker hoče v svrho strokovnega pospeševanja planšarstva združiti dva nasprotujoča si činitelja, to je lastnika pašišč na eni strani in služnostnega upravičenca na teh pašiščih na drugi strani. Ne omalovažujem ciljev obstoječega društva, temveč jih nasprotno toplo pozdravljam, vendar sodim, da je nujno potrebno, da se kmetje s služnostnimi pravicami do paše posebej združijo in v enotni strogo nadstrankarski fronti izbojujejo dejanske možnosti paše. Drugače bodo naša pašišča naprej propadala in se bo njihov obseg še bolj skrčil. Da bo zaradi tega izgubilo svojo eksistenco še nadaljnje število kmetov in proizvodnja v deželi ne bo dohajala potreb, ki jih stavi pred njo družbeni razvoj, menda ni treba posebej dokazovati. Posebno združenje kmetov s služnostnimi pravicami pa bi razen upravičencev do paše lahko združevalo in zastopalo tudi upravičence do sekanja lesa, grabljenja stelje in do drugih služnosti, za katere veljajo podobna določila, kakor smo jih spredaj videli. Tako združenje bi imelo tudi odličen narodno gospodarski pomen, ker bi pospeševalo bolj intenzivno proizvodnjo v kmetijstvu in utrdilo eksistenco tisočev kmečkih ljudi, ki so obsojeni drugače na počasno, a gotovo gospodarsko obubožanje. Kakor vidimo, gre v primeru služnostnih pravic paše, dobave drv in stelje iz veleposestniških zemljišč za star, še iz dobe fevdalizma do danes ohranjen gospodarski sistem in za neko obliko odvisnosti. Enako vidimo, da so zakoniti pogoji za odpravo tega sistema in te odvisnosti ustvarjeni. Manjka samo volje oblasti za izvajanje ukrepov, ki bi dejansko omogočili njegovo odpravo. Skrajni čas je, da se oblast končno opogumi in odpravi te zadnje ostanke fevdalizma v središču Evrope. m % I Od kleti do strehe ves gradbeni material, kakor: cement, apno vseh vrst, heraklit, strešna lepenka pri dobavi vsakovrstnega materiala ugodne cene STOISEB & WOLSCHNER betonska tvornica, gradbeni material in keramika CELOVEC, Bahnstraile 27, telefon 25-43 St. Stefan v Labudski dolini Dornik peter: Velika vera v človeka Ozrimo se tudi tokrat k našim bratom, ki živijo onstran Pece ob Savi, Dravi in plavi Donavi. Poglejmo kako živijo in kaj delajo. V zadregi sem bil, ko sem začel pisati naslednji sestavek. V letu dni se nabere toliko dogodkov, da človek težko razbere, kaj je bilo najpomembnejše in piše prav o tem. V dveh Koledarjih sem pisal o velikih gradnjah. Dragi bralci, razbrali ste lahko, da v Jugoslaviji v gospodarskem pogledu krepko korakajo naprej po svoji začrtani poti. Rane pretekle vojne so zaceljene. Živil in oblačil ne kupujejo več na karte. Strankarski boji ne razjedajo več moč narodov in delavcem se ni treba s stavkami boriti za vsakdanji kos kruha. Povsod je živahno vrvenje, na vasi in v mestih, predvsem pa v industrijskih središčih. Skratka gospodarsko življenje tako uravnujejo, da delavec in kmet že uživata bogate plodove svojih prizadevanj. Oba skupno že doživljata prve dneve svetle bodočnosti. Čemu naj pripišemo vse naštete uspehe in hiter razvoj gospodarstva? Eni sami stvari: veri v ustvarjalno silo in moč delovnega človeka — delavca, ki danes v mirnem času s krampom in lopato in svojo ustvarjalno revolucionarno besedo nadaljuje revolucijo v gospodarskem in družbenem življenju sploh! Vse doživeto lahko pripišemo le resnični graditvi socializma, poglabljanju in izpopolnjevanju socialistične demokracije. V vsaki državi je namreč le toliko svobode in demokratičnosti, kolikor delovni ljudje dejansko sodelujejo v upravljanju družbenega življenja, predvsem pa v razpolaganju s presežkom družbenega dela. Prav to, kar pa je bistvo socialistične demokracije, je v Jugoslaviji uzakonjeno se z vrsto novih uredb in zakonov. Vsakemu poštenemu državljanu je zagotovljena pravica, da lahko dejansko sodeluje v upravljanju družbenega življenja. Torej temu in samo temu lahko pripišemo tako velik in nesluten razmah v gospodarstvu: politični enotnosti ljudstva in bratskemu sožitju petih narodov ene federativne ljudske republike. Prav o tem pa vam mislim danes povedati nekaj več. Vsak šesti delavec član delavskega sveta Lani smo se le mimogrede ozrli na delavske svete, doslej nepoznane in torej nove gospodarske organe. Letos pa se zadržimo nekaj več ob njih. Z izvolitvijo delavskih svetov je napravil v Jugoslaviji socializem nov velik korak naprej. Prvi delavski sveti, izvoljeni v letu 1950, so prevzeli upravljanje podjetja v svoje roke še v dokaj težkih razmerah. Podjetja so lahko upravljali le v ozkih okvirih. Vendar je bila ustanovitev delavskih svetov pomembna stvar in povsod v svetu je to odjeknilo kot velika novica. Zadnji dve leti pa so izvo-Htvam delavskih svetov sledile ustrezajoče važne reforme na vseh področjih gospodarstva in družbenega življenja. V Jugoslaviji so doživeli veliko decen- tralizacijo državne uprave, s čimer je zagotovljena kar največja udeležba de- ! lovnih ljudi pri samoupravi. Uveden je bil nov gospodarski sistem, načrtovanje in finančna politika sta bili prilagojeni dejstvu, da 'gospodarstvo upravljajo neposredni proizvajalci sami. Vse te važne reforme so postale materialna podlaga za še večji razmah in krepitev delavskega upravljanja. Okrepile so udeležbo delovnih ljudi pri samoupravljanju, okrepile in poglobile so socialistično demokracijo, obenem pa je bil s tem storjen nov korak v borbi proti birokratizmu, temu najbolj nevarnemu sovražniku socialističnega razvoja. Najprej so bili izvoljeni delavski sveti le v največjih podjetjih. Toda i kmalu nato, ko so ti pokazali prve sadove svojega dela, so bile volitve delavskih svetov prav v vseh podjetjih. Lani je izšlo novo navodilo za volitve de- i lavskih svetov. Prav za prav je bilo to navodilo le dopolnjeno. Vpoštevalo je še širšo demokratičnost delavskega upravljanja. Številke so včasih suhoparne. Vendar se jih poslužimo in pojasnile nam bodo širino delavskega upravljanja. Zavod za statistiko in evidenco ljudske republike Slovenije je zbral podatke o spomladanskih volitvah delavskih svetov. Podatki še niso popolni. Zajemajo zaenkrat le 1452 podjetij. V teh je zaposlenih 120.024 volilnih upravičencev. V podjetjih je bilo izvoljenih 20.062 čla nov delavskih svetov in 6.500 članov upravnih odborov. Povprečno je torej : vsak šesti delavec član delavskega sveta. Član upravnega odbora pa je vsak 21. delavec. Mislim, da tem številkam ni potreba dodajati posebnega komentarja. Same nam dovolj zgovorno govorijo o globokem demkratičnem značaju delavskega upravljanja. Vsak šesti delavec na zasedanju odloča o tem ali onem. In sicer odloča kot predstavnik delovnega kolektiva. V resnici pa sodeluje pri upravljanju vsak pošten delavec s predlogi, pripombami, ali če graja kakršno koli nepravilnost v podjetju. Tako množično sodelovanje v delavskem upravljanju pa ni samo v Sloveniji, marveč v vsaki ljudski republiki v vsej državi. Koraknaprej Do uveljavitve novega gospodarskega sistema, do uzakonjenja družbenega ; plana za leto 1952 so imeli delavski sveti še dokaj vezane roke pri upravlja- 1 nju podjetij. Njihovo delo se je gibalo v ozkih okvirih z vrha od državnega urada postavljenih osnovnih proizvodnih planov. Delovni kolektivi še niso mogli razpolagati s presežkom dela in sami niso odločali o investicijah. Čeprav so jim bile torej v vseh najvažnejših vprašanjih gospodarstva vezane roke, so vseeno predstavljali revolucionaren korak v graditvi socialističnih družbenih odnosov. Vse te zapreke pa so lani odpadle. Uzakonjen je bil nov gospodarski : sistem. Z novim gospodarskim sistemom ni bilo rešeno samo vprašanje plani- i ranja in financ, marveč je bilo predvsem uveljavljeno načelo donosnega gospodarjenja podjetij. Določeno je bilo, da razpolaga s presežkom dela delovni kolektiv sam, uveljavljen je bil nov način določanja plač, ki vključuje tudi udeležbo članov kolektiva na dobičku, ki ga gospodarsko podjetje pridobi z vestnim upravljanjem. Bistvena vprašanja, ki jih je rešil nov gospodarski sistem, so določila, kako naj se dele materialna sredstva družbe, zlasti presežek proizvodov, o čemer odločajo neposredni proizvajalci sami, to je delavski sveti. Določeno je bilo, v kakšni meri o tem odločajo njihovi izvoljeni predstavniki v organih ljudske oblasti. Prav to pa je tudi izključevalo vsako nadaljnjo možnost, da bi človek izkoriščal človeka. Z materialnimi sredstvi razpolagajo predvsem tisti, ki ta sredstva tudi ustvarjajo. Dvoje plodnih razprav Dvoje vsesplošnih razprav, v katere so bili vključeni prav vsi delavci Jugoslavije, je rodilo bogate plodove. Ko je ob zaključku v letu 1951 Ljudska skupščina Jugoslavije, najvišje predstavniško telo, razpravljala o predlogu prvega družbenega plana,xki določa razdelitev materialnih dobrin, jo je s tem doletela velika čast. Prvič v zgodovini je ta ljudska skupščina odločala o stopnji presežnega dela. Prvič v zgodovini delovnih odnosov na svetu sploh. Tega dejstva so se zavedali prav vsi pošteni delovni ljudje. Zato je bilo tiste dni živahno v vsakem podjetju. Z novim družbenim planom je bila dana neposrednim proizvajalcem pravica, da sami načrtno določijo svojo proizvodnjo in to v okviru osnovnih planskih proporcev družbenega plana. Proporci so bili postavljeni zato, da je še naprej pravilno določen razvoj proizvajalnih sil in pravilna razdelitev narodnega dohodka. S tem je preprečena anarhija družbene proizvodnje in razdeljevanja družbenih dobrin, kakršna se pojavlja v kapitalizmu. Družbeni plan je določil, da neposredni proizvajalci samostojno razpolagajo z večjim delom materialnih sredstev. V državno blagajno vplačujejo le del akumulacije v obliki družbenega prispevka. Vplačani del družbenega prispevka vporablja država za razširitev tistih panog industrije, ki se same ne ..NATIONAL" Allgemeine Versicheiungs-AG. ustanovljena 1845 pogodbeni zavod Zveze slovenskih zadrug deželna poslovalnica za Koroško CELOVEC Lidmanskvgasse 9, telefon 23-07 Mi prevzamemo: Zavarovanje proti ognju, vlomu in nezgodam, odgovornostno zavar., zavarovanje nepremičnega pohištva in motornih vozil vseh vrst. bi mogle razvijati v takšni meri, kakor je to potrebno za socialistično skupnost. Prispevek se uporablja za potrebe obrambe, zdravstva, socialnega zavarovanja, kulture in prosvete itd. Kolektivi so pri razpravah o družbenem planu poizkušali najti vse možne rešitve, da bi naraščala produktivnost dela, da bi potrošili čim manj surovin in drugega materiala in proizvajali samo tisto, kar bodo na trgu lahko prodali. In ob vsem tem so odkrili velike možnosti. Predlagali so številne izboljšave proizvodnega procesa. Povsod so sklenili, da bodo vestno varčevali in nešteto predlogov je bilo, da bodo kolektivi sami od sebe prispevali večji znesek družbenega prispevka, kakor pa je bilo to določeno v družbenem planu. Skratka, delali so tako, kakor so rekli kmetijski delavci državnega posestva v Novi Gorici ob razpravi o družbenem planu: „Če bomo delali z ljubeznijo, potem za nas ni nič pretežko in ničesar nemogočega." Komaj je bila razprava o družbenem planu zaključena, že je zopet zavr-velo po tovarnah. Kolektivi so začeli izdelovati tarifne pravilnike. Način nagrajevanja delovnih ljudi v gospodarstvu je bil postavljen na glavo. To je nekaj povsem novega v zgodovini delovnih odnosov. Delovni kolektivi so določali, koliko delovnih mest je neobhodno potrebnih za nemoten proces dela: Računali so, kakšen zaslužek je potreben za vsako posamezno delovno mesto. V strukturi cene ni smel biti zaslužek prav nič večji, kakor pa je bil potreben. Drugače bi prišli v precejšnje težave. Blago bi bilo predrago in potrošniki ga ne bi kupili. Gospodarjenje vsakega takšnega podjetja pa bi šlo rakovo pot. Kolektivi so torej sami določali zaslužek vsakega posameznega delavca in uslužbenca. In prav to je tista novost, ki je ne moremo zaslediti nikjer drugod. Ob tem je vse bolj plahnel in nazadnje splahnel najemninski odnos delavca do podjetja, kajti delavec je postal tudi gospodar podjeta, z njim upravlja in sam sebi določa plače. Kolektivi so tudi ob teh razpravah vpoštevali načelo vestnega gospodarjenja. Pravilno so razdeljevali količino denarja, ki je bila namenjena za zaslužek. Tu ali tam se je seveda vrinila kakšna napaka. Toda kaj kmalu so jo uvideli in popravili. Vpoštevali so načelo, da naj vsak dobi plačilo za svoje delo. | Dejali smo že, da sta ti dve razpravi rodili bogate sadove. Povsod, na vsakem koraku so kolektivi varčevali z gorivom, surovinami; trudili so se, da je bila kvaliteta blaga takšna, kakršno zahteva tržišče, z denarjem niso razmetavali in uspeh vsega tega ni izostal. Nekaj po prvem polletju so v številnih, prav za prav pa skoraj v vseh podjetjih, delili dobiček — presežno delo —, ki ga je kolektiv ustvaril v prvem polletju. Poglejmo si nekaj primerov. V jeseniški železarni je prišlo povprečno po 12.000.— dinarjev dobička na vsakega člana kolektiva. Delovni kolektiv tovarne v Rušah in tovarne kleja v Ljubljani sta prisodila vsakemu delavcu delež v višini mesečne plače, ostanek pa bodo porabili za dograditev stanovanj in ureditev prevoznih sredstev. Tudi v Litostroju in drugod so sklenili, da bodo del presežka namenili za ureditev komunalnih naprav. Delovni kolektivi vlagajo torej del presežka za razširitev svojih tovarn, za nakup novih strojev, za nova stanovanja itd. Skratka ob delitvi presežka mislijo tudi na modernizacijo obratov. V tem pa je tudi glavni smisel delavskega upravljanja — njegov zgodovinski pomen. Delovni kolektivi, člani delavskih svetov in upravnih odborov vedo, da so njihove pra- vice povezane tudi z dolžnostmi. In to dolžnost čutijo na vsakem koraku, da skrbijo za nadaljnji razvoj proizvodnih sil, ki jim bodo prinesle še več pravic m več možnosti za delitev presežka dela. Nič ni čudnega in kar vsakdanja stvar je, ko delovni kolektivi opozarjajo drug drugega na tesno sodelovanje. Kolektiv Tovarne avtomobilov v Mariboru je v začetku leta pisal delavcem Guštanja, Titana iz Kamnika, delavcem iz Rakovine in Jesenic, naj jim v novem letu še bolj pomagajo s pravočasno dobavo polizdelkov in surovin, da bo lahko TAM izdelal še več avto-mobilov. Kolektivi opozarjajo drug drugega na slabe izdelke, na napake. Vsakemu je pri srcu procvit podjetja in procvit vsega gospodarstva. Spoznali smo pravice in dolžnosti delavskih svetov. Nov gospodarski sistem zagotavlja v proizvodnji delovanje objektivnih zakonov, ponudbe in Povpraševanja, zagotavlja svobodno načrtovanje v okviru planskih proporcev m zagotavlja pravilno razdelitev materialnih dobrin. Dohodek vsakega podjetja in s tem vsakega člana kolektiva je odvisen od uspeha v gospodarjenju, od uspeha na tržišču. Država predpisuje le še cene za osnovne surovine in polizdelke. To je potrebno, da se obdrži splošni nivo cen in da je zagotovljen obvezni minimum izkoriščanja proizvodnih dobrin in poteka osnovna investicijska graditev v takšnem redu, kakor je to potrebno. Država, ki je imela Prej vseobsegajoč monopol nad proizvodnimi sredstvi, se čedalje bolj spreminja le še v vrhovnega nadzornika in usmerjevalca narodnega gospodarstva ter Zaščitnika pridobitev socialistične revolucije. Delavski razred, ki je krmar gospodarstva pa ob tem prevzema na svoja ramena vso odgovornost za krepitev gospodarstva, za razvoj produktivnih sil, ker je edinole on sila, ki lahko vodi razvoj gospodarstva naprej in ker edinole on lahko spravi v sklad materialne sile z družbenimi odnosi. Tudi v tem je zgodovinski pomen delavskega upravljanja. Takšen in samo takšen način gospodarjenja pa je tudi prvi korak k tisti stopnji družbenega razvoja, ki vodi vse delavce v svobodno skupnost neposrednih proizvajalcev. Sveti proizvajalcev drugi korak naprej Leto in dan so v vsej državi trajali razgovori o novi upravno področni razdelitvi ljudskih odborov, vse z enim samim ciljem, da bi se ljudstvo in njegova oblast še bolj zbližala. V poslednji gorski vasi, v mestu in industrijskih središčih so zbori volilcev člani političnih organizacij, odborniki okrajnih in mestnih ljudskih odborov, ljudski poslanci, delavci in kmetje, žene in mladina, skratka vsi delovni ljudje pretresali in tehtali, kakšna naj bi bila v bodoče organizacija in oblika oblasti in obseg občin in krajev. Dosedanji krajevni ljudski odbori so bili majhni. Ponekod so obsegali le malo več kakor narodnoosvobodilni odbori iz časa vojne. Iz dneva v dan pa je zahteval nov gospodarski sistem močnejše enote lokalne oblasti. In zato je bilo prav važno, da se to čimprej uredi. Za delavce so ti razgovori pomenili še veliko več. S Splošnim zakonom o ljudskih odborih, z novo upravno področno razdelitvijo naj bi se še bolj okrepila vloga delavskega razreda v ljudski oblasti. In se je tudi okrepila. Delavsko upravljanje, samouprava delovnih kolektivov je terjala ustrezajočo organizacijsko strukturo ljudskih odborov kot lokalnih organov državne oblasti in organov ljudskega samoupravljanja. Samoupravljanje pro- BcU&-čKVL]\ BELJAK, W1DMANNGASSE 43 specialna delavnica za ortopedične, športne, smučarske in modelske čevlje ter popravljalnica. Italiener Stralše 17 izvajalcev je vidno v delavskih svetih in upravnih odborih. Ta samoupravnost je povzročila globoke spremembe v gospodarstvu. In prav zato je bilo treba najti ustrezajoče spremembe v strukturi ljudske oblasti, kjer ne more biti nosilec socialističnega razvoja noben vsevednež ali birokratič, ki bi se kjer koli pojavil, marveč se mora tudi tam slišati odločna beseda delavcev in poštenih naprednih kmetov. Stopnja ekonomskega razvoja in nov gospodarski sistem sta torej zahtevala okrepitev ljudskih odborov. Bivši krajevni odbori so bili po obsegu kakor tudi po vplivu vse prešibki. Za samoupravnost pa so potrebna poleg tega velika gmotna sredstva. Preiti je bilo treba na gospodarsko zaokrožene celote, ki bi imele takšne finančne vire, da bi bila samouprava sposobna svojega samostojnega življenja. Pri vsem delu so bili predvsem delavci za tako ureditev, da se okrog industrijskih središč formirajo večje enote. Bili so za to, da so k industrijskim središčem priključeni tudi kmečki predeli, ker bo le-tem tako zagotovljen boljši gospodarski razvoj. Utrjevala pa se bo tudi vez med mestom in vasjo in na vasi se bodo vedno bolj razvijali socialistični proizvodni odnosi. Delavci so videli nujni razlog, da so tudi vasi priključeni k industrijskim središčem, v tem, ker je vas gospodarsko in kulturno še dokaj zaostala. Prav takšno povezovanje delovnih ljudi zaradi skupnih in enotnih ekonomskih in kulturno-prosvetnih ozirov pa bo vas napredno krepilo in jo usmerjalo v naprednejšem razvoju. Samoupravnost lokalnih organov oblasti so opravičevali uspehi raznih demokratičnih organov, ki so obstojali že prej, kot na primer zbori volilcev, sveti in komisije državljanov, šolski odbori itd. Splošni zakon o ljudskih odborih je določil osnovna načela, kakšna naj bo organizacija ljudskih odborov. Obseg ljudskih odborov je sedaj večji, s čemer je zagotovljena materialna osnova za ljudsko samoupravo. Lokalna uprava se bo zaradi tega znatno pocenila. Najvažnejša in bistvena sprememba v organizacijski strukturi ljudskih odborov je nedvomno novo predstavniško telo — svet proizvajalcev. Sveti proizvajalcev bodo druga skupščina v ljudskem odboru in bodo poleg skupščine enakopravno soodločali o vseh socialnih in gospodarskih vprašanjih. Sveti proizvajalcev bodo na svojem področju odločali, kako in za kaj je treba porabiti sredstva, ki jih podjetja prispevajo za ureditev lokalne skupnosti. Delavski razred je s to novo zbornico proizvajalcev prišel ponovno do izraza kot vodstveni družbeni faktor, kot proizvajalec, kot najmočnejša ekonomska sila, ki bo sposoben, da zavestno potegne za seboj zaostale družbeno-ekonomske sile. Začetna stopnja ideje o delavskem upravljanju je z zbori proizvajalcev storila korak naprej. Pri okrajnih ljudskih odborih so bili ukinjeni izvršni odbori. Skupščina in sveti proizvajalcev so splošno predstavniško telo prebivalcev enega kraja. S 'lVet’ proizvajalcev pa so neposredni proizvajalci, to je delavski razred poleg °stalih slojev, zastopani v ljudski oblasti še s svojimi posebno izvoljenimi pred-stavniki. V vsej državi bodo volili svete proizvajalcev takrat, ko bodo volili , zbornike v ljudske odbore. Volitve pa bodo izvedene na ta način, da bodo 'rneli v svetu proizvajalcev tisti proizvajalci večje število zastopnikov, ki prispevajo družbeni skupnosti večji delež. Sveti proizvajalcev so torej nadaljnji j orak od delavskih svetov, socialistična demokracija je s tem še bolj poglob-jena. Ustrezajoče spremembe pa bodo doživeli tudi višji organi oblasti, o Ccrner bo razpravljala ljudska skupščina na svojem naslednjem zasedanju. . -S tem, da so bili odpravljeni izvršni odbori, je bila tudi spodrezana noga jrokratičnim težnjam posameznikov. Prav tu v lokalnih organih oblasti je bila nevarnost, da bi si birokrati podredili ostalo prebivalstvo. Namesto izvrš- n-ih odborov pa so okrajni ljudski odbori dolžni ustanoviti razne svete za (>Pravljanje posameznih upravnih poslov. Člani svetov pa niso samo odborniki, ntarveč so vanje izvoljeni tudi drugi državljani, ki lahko po svoji strokovni ah Politični sposobnosti prispevajo, da bo uprava bolje delala. Razen tega je do-Puscena tudi možnost, da se po vaseh ali okrajih izvoljeni vaški odbori prilegajo kot pomožni organi. V organih ljudske oblasti bo torej odločalo le Ijud-yVvo preko svojih izvoljenih predstavnikov, administrativni aparat pa bo samo u-vrŠeval sklepe skupščine. 2 novo upravno področno razdelitvijo je bil storjen velik korak v razvoju judske oblasti. Ponovno je bila poglobljena socialistična demokracija. Se beseda o samoupravi socialnega zavarovanja Ob zaključku se pogovorimo še o eni demokratizaciji. Služba socialnega '^varovanja je proti koncu leta doživela prav tako občutno spremembo. Opravljanje socialnega zavarovanja je bilo preneseno od organov državne upravc na neposredne interesente — zavarovance, to je delovne ljudi. Socialno zavarovanje je demokratizirano. Socialno zavarovanje je sestavni del življenjske ravni delovnih ljudi. Bolne !n Ponesrečene vrača nazaj v delovni proces, na račun družbenih sredstev jim "udi zdravstveno zaščito, pri delu onemoglim in nezmožnim za delo pa zago-Uvlja primerno življenjsko oskrbo. Za vse to so potrebna velika materialna Sredstva. V letu 1951 so samo v Sloveniji dosegli stroški za socialno zavarova-nJe polovico vseh izdatkov državnega proračuna. V letu 1952 pa je določeno, 'j a bodo za potrebe socialnega zavarovanja porabili okrog 12 milijard dinar-i?v' ^ vseJ državi bo potrošeno za socialno zavarovanje več kot 70 milijard Omarjev. Samo v Sloveniji daje socialno zavarovanje stalno zdravstveno Oskrbo več kot 12.000 osebam, skrbi za skoraj 70.000 invalidov in upokojcn-Cev in izplačuje otroške dodatke za več kot 160.000 otrok. Vse to priča o pomembnosti službe socialnega zavarovanja in o gospodarjenju z velikimi materinimi sredstvi. Ut. & T. Wiefyde> Trgovina in popravljalnica kmetijskih sfrojev-zaslopstvo za Steyr-fraktorje Beljak, Ifaliener St'al)e 16 / Telefon 47-24 Socialno zavarovanje je doslej doživelo že več sprememb. V letu 1950 je bilo bolniško zavarovanje preneseno na okrajne uprave in podjetja. Socialno zavarovanje se je s tem znatno približalo zavarovancem. Za delavce in uslužbence pa je bilo takrat tudi odpravljeno plačevanje prispevkov. Ob nadaljnji krepitvi gospodarstva in zaradi dejstva, da po uvedbi novega gospodarskega sistema podjetja upravljajo neposredni proizvajalci sami, pa je nujnost zahtevala, da tudi upravljanje socialnega zavarovanja preide v roke tistim, ki jim je namenjeno. 'Tako se je v jeseni socialno zavarovanje decentraliziralo dosledno po načelu samoupravnosti. Vodstvo in odločanje v socialnem zavarovanju so prevzeli zavarovanci sami preko svojih izvoljenih zastopnikov. Izvoljene so bile skupščine, izvršilni in nadzorni odbor kot samoupravni organi Zavodov za socialno zavarovanje. Administrativni aparat izvršuje odslej le sklepe skupščine in izvršilnih odborov. Organom državne uprave je prepuščeno samo še nadzorstvo v pogledu zakonitosti v izvajanju socialnega zavarovanja ter izdajanje ter tolmačenje socialno-zavarovalnih predpisov. To pa je spet povzročilo, da se je aparat državne uprave skrčil in da so v eni stvari več dobili besedo delovni j ljudje. Kateregakoli od naštetih ukrepov pogledamo, pa naj si bo upravljanje j gospodarstva po neposrednih proizvajalcih, nov način nagrajevanja, spremembe | v organizaciji in sistemu ljudskih odborov, ustanovitev sveta proizvajalcev, ali | samoupravnost socialnega zavarovanja, vsi ti ukrepi nam zgovorno pričajo, da j gre pri vsem tem le za eno: Čimveč stvari, pa najsi bodo gospodarskega ali j oblastvenega značaja, naj rešuje in vodi in upravlja delovni človek, proizvajalec sam! In prav v tem je velika vera v človeka — delavca! Rado Janežič: r()e$eli utrinki iz (foru ji^a rt2ožu Rož — po vsej pravici srce slovenske Koroške, tako po svoji osrednji legi, kakor tudi po ljudstvu, iz katerega je izšlo slovenskemu narodu največ buditeljev in narodnih voditeljev. Rož — znan po svoji naravni lepoti, znan pa tudi po svojih prebivalcih, vedrih Rožanih, ki večinoma kažejo posebno veselje do petja. Da, Rož, v pravem pomenu besede biser slovenske Koroške, kjer se med sadnim drevjem vrstijo snažne vasice, ta čudovito lepa pokrajina ob Dravi med Karavankami in Osojskimi Turami je domovina veselih in duhovitih ljudi. Zlasti gornji del doline je že po svoji naravni sliki simbol radosti; nekaj veselega leži v pokrajinskem značaju ozemlja, ki se na eni strani ponaša z izrednim naravnim čarom Baškega jezera, na drugi strani pa s skrivnostnim Vrbskim jezerom, medtem ko ga z južne strani pozdravljata karavanška velikana Jepa in Stol. Hkrati pa leži v tej vedri in veseli pokrajini, ki je slika najpopolnejše naravne lepote, nekaj neizmerno milega in nežnega, kar se zrcali tudi v duši Rožana: dobro in plemenito srce prebivalcev okoli Drave je znano prav tako daleč naokoli kot gostoljubnost sleherne rožanske domačije. Rožani so ohranili svoj veseli značaj do današnjega dne in se tudi danes prav zaradi tega razlikujejo od ostalih sodeželanov, zlasti Podjunčanov, ki imajo na sebi nekaj bolj otožnega, ki ne poznajo v toliki meri pristne vesele razproščenosti in se težje odločijo za spremembe v duševnem in telesnem izživljanju. V Rožu pa so že od nekdaj doma zdrava šala, vesel dovtip, več ali manj nedolžne zbadljivke, posebno pa so udomačene razne vesele popevke, polne pristnega ljudskega humorja, ki so v ožjem lokalnem pomenu že večinoma ponarodele. Kakor je nastalo besedilo teh popevk svobodno in brez vsakršnega sodelovanja umetnika ali strokovnjaka, tako so se oglas li tudi njih napevi pro to iz duše ljudstva, iz veselega srca preprostih ljudi. Zato pa so te pesmi, ki sta jih umetnik in strokovnjak v teku časa le še izpilila, popravila in dokončno izoblikovala, postale last vsega ljudstva, celotnega naroda: danes jih prepevajo pevski zbori na prireditvah, prepeva jih mladina na domačih veselicah, z narodno pesmijo vasujejo fantje pod oknom deklet, narodna pesem je zvesta družica pastirju na paši, v domači narodni pesmi iščemo tolažbo, ko nas v tujini popade domotožje ... Poleg takih pesmi, ki jih splošno nazivamo narodne, pa jih je mnogo, ki iz katerega koli vzroka niso prišle preko ozkega lokalnega okvira in so zato ostale le krajevnega pomena: poznamo jih več ali manj le v neposredni okol ci kraja, kjer so nastale. V glavnem so to pesmice brez napevov, ki v nestrokovnih rimah in s preprostimi besedami pripovedujejo o raznih dogodivščinah, o razmerah na vasi in podobno. Po njihovi vsebini bi jih lahko imenovali nekakšne kronike v vezani besedi. Pretežni del takih ,,kronik" je šaljive in zabavljive vsebine. Pesmi tega značaja so bile skoraj izključno namenjene posameznim krajem ali celo gotovim osebam in so vsled tega po drugih krajih tudi manj zanimive, neumljive ali sploh neznane. Posledica tega je bila, da so bile omejene na kraj, kateremu so bile prvotno namenjene in ki jih je zato tudi razumel, pozneje, ko njih vsebina ni več zanimala širšega kroga oziroma ko so postale neaktualne, pa so v veliki meri zapadle pozabi. In to zlasti v tistih primerih, ko je pozabi zapadel tudi njihov avtor. Le malo je še danes znanih takih pesmi in tudi le-te so se ohranile le v najožjem krogu, to je v kraju, kjer so nastale. Izjema in znane širšemu krogu so samo tiste, ki so se ohranile zapisane in ki so bile sprejete v kakršno koli zbirko narodnih pesmi. Tudi v Rožu poznamo take ponarodele šaljive pesmi, znana so tudi n katera imena njih avtorjev; večinoma pa je ostal zapisovalec neznan. Tako so v Lešah pri Prevaljah že v letih 1758 do 1761 zapisali poleg drugega narodnega blaga tudi 14 poskočnic, ki so priromale iz Roža1), katerih avtor pa ni znan. Vesele pesmi o fantih in dekletih iz Vrbe, Borovelj in Št. Jakoba so po ustnih izročilih napisali poleg drugih Pavel Koschier, Julij pl. Kleinmayr in Schei-nigg2), zlasti iz Št. Jakoba pa je številne zapisal in priredil domačin Tone iNagele3). V začetku 19. stoletja je posebno Rož beležil velik razmah kulturne dejavnosti in je o tem zapisal dr. Fr. Kotnik, da „je slovel (Rož) zaradi svoje omike, zaradi pesmi in pevcev kot male slovenske Atene"4). Najbolj zanimiva prikazen so bili takrat tako imenovani ljudski pesniki, katerih imena so se le v redkih primerih ohranila do- današnjega dne. Iz Roža — kjer so bili po-ebno številni — je za Drabosnjakom najbolj znan ljudski poet nedvomno njegov sodobnik Miha Andreaš (1762—1821), doma iz Bistrice pri Št. Jakobu — kjer se še danes imenuje neko posestvo pri „Andreašu“ —; po poklicu je bil tkalec, mnogo pa se je bavil s pesnikovanjem. Tudi Andreaš je, kar je posebno značilno za večino ljudskih poetov, za svoje pesmi sam skladal napeve. Njegove pesmi, izmed katerih jih je največ poučne pa tudi aktualne in vesele vsebine, sta Slomšek in Ahacelj leta 1833 zbrala v zbirki „Pesme po Koroshkim in Shtajarskim snane"5). Vrsta ljudskih pesnikov se je kakor drugod po Koroškem in Slovenskem nadaljevala tudi v Rožu, le da je njihov pomen vedno bolj padal, čim bolj je ljudstvo spoznavalo umetno literaturo in se jo učilo ljubiti in spoštovati. Kljub temu pa so med preprostim prebivalstvom tudi še danes žive stvaritve naslednikov prvih ljudskih poetov in se tudi v Št. Jakobu, zlasti pa v Lešah in na Breznici, še mnogo sliši in govori o pesmih, ki jih je zlagal Janez Kajžnik, znan pod imenom Mlinarčev Hajnža. Njegove pesmi, ki znanstveno še niso bile obdelane oziroma zbrane in urejene in radi nimajo posebne umetniške vsebine ter oblike, so zanimive morda le zato, ker so polne pristnega domačega humorja iz druge polovice XIX. stoletja. Zato njih avtorja tudi ne moremo s polno upravičenostjo prištevati k ljudskim pesnikom, marveč zasluži le bolj ime ljudskega humorista. !) dr. Fr. Kotnik, Bukovniki, Koroški zbornik, — 2) 4ri K. Štrekelj, Slovenske narodne pesnri; — 3) „Tako tiho jo je pr’caplov“, ,Je pa dečva v Rožece zatoživa me“, „0 ti prehuma ženska stvar" in podobne — op. pis.; — 4) Koroški zbornik, str. 316; ■— 5) dr. Iv. Grafenauer, Kratka zgodovina slovenskega slovstva. Št. Jakob — središče gornjega Roža Rodil se je 24. decembra 1837 kot sin posestnika pri Oštneju6) v Št. Jakobu, umrl pa je 15. januarja 1914 pri Mlinarcu na Breznici, star 77 let. Bil je torej sodobnik ljudskega pevca Franca Leder-Lisičjaka iz Globasnice v Podjuni, kateri je s citrami in pesmijo prepotoval vso bližnjo in daljnjo okolico. Že v mladih letih, ko je bil še doma pri starših, ki so imeli gostilno, je bil Hajnža znan kot „veseli človek11, vedno razpoložen za šalo in humor. Njegova vesela narava je prevladovala tudi pozneje, ko sta mu umrla oče in mati, on pa si je kot pastir služil kruh pri raznih kmetih. Pastirji so navadno vsi veseli ljudje, Hajnža pa je bil med njimi najveselejši in zato tudi pri vseh priljubljen. Morda so ga imeli radi prav zaradi tega, ker je rad prepeval in tudi sam zlagal pesmi. Na leta njegovega pastirovanja so spominjali nešteti znaki, ki jih je vrezal v drevesa povsod tam, kjer je hodil. V več primerih so ti njegovi ,.spomeniki11 bili celi verzi, v katerih je hudomušni pastir izrazil svoje trenutne občutke. Ko je pasel Majarjeve in Rupove7) ovce s Čemernice in ga je Majar nekaj razjezil, je užaljen vrezal v debelo bukev nad Majarjevo domačijo verz: Na Cememic’ ikošta8) še ni žlaht9) al’ pustarije so vse žvaht10), ta Majar je zvo11) vreč12), Hajnža če13) bo pasov več! In ni ostalo le pri besedah, marveč si je res poiskal drugega gospodarja, ki gotovo ni bil tako „vreč“. Tudi pozneje, ko sam ni mogel več za pastirja, ker mu tega niso dopuščale bolne noge, je vsaj v duhu sodoživljal pastirsko življenje visoko na planini. O tem govori tudi pesem, ki jo je zložil o kmetu, kateremu je medved na planini raztrgal 40 ovac: Polento srn kubov v bajti14) tantre13) ta madvad je ipršov, pobasov vovce. Pavr16) je pršov, poba ovl;) me je ’am pa s’ djav ti moje vovce? Aj18) bodaš urine barov, ’am s’m j h djav, medveda pobaraj, ’am j h je djav! Takrat je bilo v naših krajih vsaj v višjih legah še mnogo medvedov in za pastirja, ki je pasel svojo čredo visoko na Babi, na Rožici ali Golici, ni b.lo nič posebnega, če se je lepega dne srečal s kosmatincem. Vse svoje življenje je bil Hajnža pri dekletih zelo priljubljen in to predvsem zaradi njegove neutrudljive šaljivosti. Zložil in napisal je tudi več ljubezenskih pesmi, v katerih deloma opisuje svoje lastne doživljaje, deloma pa opeva ljubezen v splošnem. Ena, ki jo je po ustnem izročilu zapisal in priredil šentjakobski harmonizator in pevovodja Tone Nagele, je posebno posrečena in * I 6) zdaj pri Franku, op. p is.; — 7) Majar in Rup — dva posestnika na Čemer niči nad Svatnami pri Št, Jakobu; — 8) koš ta hrana; — 9) žlaht = slaba; — 10) žvaht = različne, vse mogoče; — u) zvo = zelo; — 12) vreč = vroč, razburljiv; — I3) če = nič ne; — M) bajta = pastirska koča; —• 15) tamtre = notri; —- le) pavr =r kmet; — I7) pobarov ; ‘ vprašal; — ls) aj = kaj. Pripoveduje o tem, kako „je dečva v Rožece19) ja zatoživa me, bom pa mogov ^ Pjačvat’ ia t0 lublenje20) vse . . V svoji hudomušnosti pa se tudi od sodišča ni pustil ugnati v kozji rog in je dečvi odgovoril, da „če bom morav Jes pvačat’ ja to lublenje vse, bom pa tud’ zarajtov21) ja vsa pota moje". Prav tako govori o njegovi veseli naravi tudi naslednji dogodek iz njegovega življenja: Ko je svoječasno služil pri nekemu kmetu v zgornjem delu Roza, je tam spoznal tudi Kvedrova dekleta, ki so daleč naokoli slovela po Svoji lepoti. Da bi to njihovo lepoto spoznal dodobra, si je v svoji nagajivosti napravil svojevrsten načrt. Nekega večera takoj po večerji, ko so imela dekleta se opravka v kuhinji, se je Hajnža vtihotapil v n:ih sobo in se tam skril pod Posteljo ter čakal usodnega trenutka, ko pridejo dekleta k počitku. Močno mu Je utripalo srce, ko je zaslišal odpiranje vrat. Šiloma se je potajil in iz svojega »/kakor ne udobnega skrivališča opazoval lepe hčerke gospodarjeve, kako se dačijo, nič hudega sluteč. Ko pa so se mladenke, oproščene vseh oblačil, pravkar hotele vleči v posteljo, le ni več zdržal ter se z zmagoslavnim krikom zagnal iz svojega tajnega opazovališča. Tako presenečena dekleta so se v brezmejnem strahu, v katerem so celo pozabile svojo prirojeno sramežljivost, zatekle proti vratom in zbežale iz sobe, zadovoljni radovednež pa je naslednjega jutra že prepeval: Zdej so se spolnile moje Žale22) s’m vidov Kved ove dečve naje23) Največ o svojih lastnih ljubezenskih zadevah je povedal v naslednji pesmi, ki se glasi: ENA PESIM OD GOREČE LUBEZNI PISANA 24. IV. 187924) Dečva moja je fovš25) serca zravin mne ted uje ma aljih lema najih lema bode ži vidava 4. oh šocej30) moj ikme brigej se le nujcoj31) to nuč zašonej 2) me pojdi zminoj vto Kamerco oh mne kne mej zazvo33) 2. saj sim žiprej povedov jej 0 dečva tedruje ti knemej oh tirajši mne nmav kraja26) daj tedruje zmiram naj27) 5. ja saj jes tabe dro rada mam nojco ti še santr34) opram ti boš nojco per mene spav oh potroštov35 me nmav 3. °h jes to Ikne vzemam gor za špas28) ke- dečva ti tedruje maš 0ni pa hodjo ktalbe ves al vuržah29) bom pa jes 6. je vse zastojn dečva moja oh Lubezn je razšajdana30) povim resnico tabe jes de sdej37) ne pridam več 19)v v Rožece = v Rožeku, kjer je sedež okrajnega sodišča, v katerega oblast spada udi občina Št. Jhkob; — -0) lublenje = Ijubovanje, ljubezen; — 21 j zarajtov — zaračunal; N Žale = želje; — 23) naje = gole slečene; ■— 24) pesmi , Ena pesim od go eče Lu- ezai in iTna pesim od prepira in tožve“ sta ohranjeni v originalnem rokopisu (last •Janka Janežiča v Leš'h pri Št. Jakobu), medtem ko so vse ostale zapisane le po ustnem izročilu. Zato se ti dve tudi jasno razlikujeta od ostalih po svoji fonetični obliki in sta gotovo prav za-adi tega tudi maj bol j zanimivi — op. p:s.; — 25) fovš = nezvestega, huGobnega; — 26) kraja = prostora; — 27) zmiram naj = pri mi; u pusti; — 281 kne vze- toam gor za špas = nimam za šalo; — 29) vuržah ali uržah = vzrok; — 30) šocej = ljubček; — 31) nujcoj = nocoj; — 32) zašonej me = prizanesi mi; — 33) zazvo = za zlo; T ol) sanfr = noter; — 35) potroštov — potolažil; — 36) razšajdana = razdražena, kon- certa; — 37) de sdej = da zdaj. 7. ja Idkoj tešlinjo bart nojcoj38) premanijam39) še nmav stboj ja al kni železno tvoji serce oh najti taco40) sovze 8. oh zvo žavostno je moji serce alboš. ti nojcoj zapustov me oh mne svitle sovze taco ■le zašonej me nojco 9. oh kaj sim pa storiva ti da knočeš odpustiti mi ja le kar zazvo le kar zazvo oh zašonej me nojco 10. ja lite moje so ži prešle ja ne bojo več nazaj peršle tabe je sram zdej pred mno oh jes zato pa kej nemo41) 11. oh jes to ja sam dobro spoznam da je le bum bol42) moj stan zadelo liga43) pa mene oh tako sramujaš se V nadaljevanju pa opisuje (vse 1 imenuje tudi pismo: moja resnica je ži zapisana katira ne bode več zbrisana ja moje foeside so resnične in bojo ostale tudi p avične oh -moja vola je vsmilana al vendar per trtibe ni nič vslišana Kar ste me vi ži davnej prosile ja ste vnder vnder anlbart44) vroče45) dobile ja dovgo dovgo in taško40) ste perčabvale al zdej bole zveselom prebrale in se bote vse vkupej smajale ja jes sim mogov mojo gvavo vomiti47) de sim vam mogov vse požinji48) storiti moja Lubezin je goreča in draga oh pa saj tabe nič ne pomaga kar je zapisano ne bode več zbrisano ti pa ostanaš še moja dakle en mvad puršt48) je zravin mne sadov50) in je dobro brati znov verzih), kako je pisal to pesem, ki jo in on je zvo žinjov51) kam bom jes to pismo posvov saj tisti bode tudi zmenoj kvam peršov da ga bote tudi vi spoznale al pa glejte de bote nama tud kej špandale52) on bode vas vse zmotov kadar bode zminoj dovtej53) perkvotov54) on je zvečer vsolej per mene biv in je zvo gruntov55) kdo bo to pismo vroče56) dobiv oh on bi vas ži zvo rad spoznov zato bode zminoj dovtej pe:šov Ja zdej pa zaklenam57) moje pisanje kir ži moja rolka trese se ja pozdravim vas vse z andohtjo58) poselbno pa Lipjavo 'Nanijo59) ja zdej morem jeti00) tudi spat ura je začeva dvanejt kval61) bog bodi zvami in zminoj angel varih nam na Strane stoj ja prej de vi zaspite se name se tudi name spomnite oh le vohko nuč02) le vohko nuč naj varuje vse božja pomuč 88) leikoj tešlinjo bairt nojco! — le še zadnjič nocoj; — 3») premanijam = sprego- vorim, mamvati = govoriti; — 40) tačo = tečejo; — 41) kej nemo = ničesar ne morem; — 42) burn bol = bolj ubog, burno = ubogo, revno; — 43) zadelo tiga = za~adi tega; — 44) anlbart = enkrat; 45) vroče = v roke; — 46) taško = težko; — 47) gvavo vomiti = premišljevati, si glavo beliti; — 48) požilmji — po volji; — 49) puršt = mladenič; — 50) zravin mne sadov = poleg mene sedel; — 51) ZVo žinjov = mnogo oremišljeval; —- 52) kej špmdale = kaj podarile, privoščile; —• 53) dovtej = dol; — 54) perkvotov prišel; — 55) gruntov = premišljeval; — 56) glej 45). —. 57) zaklenam = zaključim, kon- čam; — 58) z andohtjo = pobožno; — 59) Lipjava Nani = hčerka posestnika Lipeja v Lelah; — 6,)) jeti = iti; — 61) dvanejt kvat = dvanajst biti; — 62) vohko nuč = lahko noč. Hermann Pinter uvoz-velelrgovina sadje, zelenjava, južno sadje, živila, konzerve Celovec Rennplaiz 4, telefon 13-84 Franz Rumu/olf uvoz mineralnega olja CELOVEC / STAUDERHAUS ▲ dobavlja v prvovrstni kakovosti: bencin, Diesel-olje, petrolej, uvozna motorna olja FAVORIT MOTOR OIL kakor vse vrste strojnega olja in maščobe (Stauffer) ▼ Krischke&Co. Celovec tekstilije in obleke, modno blago, pletivo in pletenina krojaške in tapetniške pritikline prešite odeje in žimnice 8.-Mai-SlraBe 3 in Novi trg 12 Poleg pastirskih in ljubezenskih pesmi so znana tudi številna njegova opisovanja krajev in ljudi. Posebno rad je opeval dogodke in razmere v Lesah, kjer se je pogosto mudil na Janežičevem domu, vedno dobrodošel gost. V starejših letih skoraj ni minilo dneva, da se ne bi oglasil kje na vasi; po mcžnosti je pomagal pri kmečkemu delu. Tako se je tudi nekega nedeljskega večera zadržal pri Janežiču in s svojim pripovedovanjem skrbel za veselo razpoloženje. Gospodar je bil z doma in ostali družinski člani s posli vred niso vedeli, kako bi se čim bolj „dobro imeli". Navzoč je bil tudi dobri prijatelj potujoči har-monikaš, majhen debel možiček, ki so ga zaradi njegove čudne hoje imenovali „skoračani možej". In nategnil je meh in vesela družba se je zavrtela v zabavnem plesu. Najbolj razposajen je bil Hajnža, ki je kljub starosti še vedno rad plesal svoje štajerske plese. Pravkar se je vrtel kot vrtavka po sobi, ko se je vrnil gospodar. Tudi sam veselo razpoložen, je pozdravil v ples zatopljenega plesalca z besedami „ti si pa še vedno takšen kot pravi cavmar“, nakar se je Hajnža še bolj živahno zavrtel in zapel: S'm purb’č63) že star, ’mam sive vase pa še v’nd’r za cavmarja64) štijajo me! Ni bil pa le cavmar, marveč tudi daleč naokoli znan besednik65), ki so ga klicali na svatbe celo v oddaljene kraje. Tega posla tudi nihče drugi ni razumel tako dobro, posebno pa ne v verzih, kakor je to delal Hajnža. Med svojim besedovanjem je imel navado, da je med svate delil večinoma neuporabne ali posebno značilne ostanke zaklanih živali in to spremljal s primerno šaljivim besedilom. Neki ženski, ki je rada raznašala vesti po vasi, je ob taki priložnosti podaril čreva zaklane živali in ji svetoval, naj si napravi telefon in si tako olajša svoj posel. Fantu, ki je hodil daleč v neko vas vasovat k svojemu dekletu, pa je namenil parklje, da bi lažje hodil. Zlasti pa si je privoščil deklo Dino, ki je služila pri Janežiču. Nekdaj so jo poslali na svatbo v spodnj Rož, ko pa se je vračala domov, je med potjo zgubila „konto“66). O tem je zvedel tudi Hajnža in ji zapel: Je na ohoeti biva in dovho hod va, al movki67) grede je še ’onto66) zgubiva. "onto zgubit’ so čudne reči, či mova v hvale68) drujah skrbi kot pa moških stvari. Zjutraj je vstava in ’onto jskava, mav vod orita69 je prala70) lažava ... Pri Kompajnu v Lešah je nekoč ležal mrlič na mrtvaškem odru in sosedje so ga hodili škropit. Zgodilo pa se je, da so istega dne prišli v Kompaj-novo gostilno cigani, ki se niso dosti brigali za mrliča, marveč posedli so po gostilniški sobi in veselo zasvirali. In glej čudo: tudi domačim se je zdelo ža- 63) purb’č = fantič; — 64) eavinar = ženinov drug, ki p-i svatbi skrbi za dobro voljo; — 65) besednik = pripovedovalec veselih zgodb na starodavni kmečki svatbi; — 66) konta ali ’onta = popotnica, kos pečenke im belega kruha ter druga jedila, ki so jih svoječasno daja.i svatom, ko so se vračali s svatbe domov; — 67) movki = domov; — 68) v hvale = v glavi; ■— 69) vod o:ita = od vodnjaka; — 76) prata = pečenka. 'ovanja dovolj in so začeli plesati. Po naključju je med plesom prišel mimo Hajnža in takoj zložil naslednjo pesmico: Biv je vofent71) in valutanje78), zraven pa še rajanje, te mvadam še kne čudim se, al ta Kocov Hora je že dvibarti marent73), pa še ne vi, da je vofent. Začetkom leta 1879 je prišla k Strdenu v Lesah dekla, ki je kaj kmalu povzročila nemir na vasi. Posebno napeto je postalo razmerje med sosedoma Strdenom in Petričem, o katerem je zložil Hajnža tole pesem: ENA PESIM OD PREPIRA IN TOŽVE 22. IV. 1879i4) 1. 6. Oh ikajse zdej tam godi po Lišah kir teprava pokoja kni po hišah al uržah29 je pa vse koj ta bva dokva ta Sterdenava 2. Ona misliva Sterdenika biti per Mihalu ja v gnado priti74) on jo pa dro šitro75) spozna de je ana zvo fovš25) serca 3. ona se k-nemo76) pedezuje on jo pa gerdu pogleduje ona dro hodi Ipu krog oja on jej pa še antvarti77) kne da 4. ja ta dokva je naznana zvelko fovšnijo78) je dbdana ona vozi velče tožve79) potle pa še k antvarti kne igre 5. ona ja šva je v Rožak v kanclijo pa kar z resnico le s fovšnijo fovšnija se pa kmavi spozna oh Petriča pa dnar košta Ko je bila pesem že napisana, je lahko užaljeni. Zato opozarja: obluba je bogu luba ker je zapisano ia ne bo več zbrisano Petrič je dro začev tancati80) kje mogov zanjo še špot-pot pvačvati81) ona ja pred njim koj leže82) se oh Petrič varjeme jej pa vse 7. ja vsi so se njima smajali kir so to tožvo spoznali ta je biva čudna tožva na šlinje83) špot in sramota 8. dokler nje ni ibu še v L'šah je biv pokoj in mir po hišah zde je pa koj zmirjenje velka jeza ,in tožve 9. oh le Jubezen in pravica je M manir84) inoj resnica kdor se le tiga derži ja te povsod vohku živi 10. kdor hoče kej kerdita meti more povsod Ipu živeti kdor pravično prov živi ga ima rad bog in tud’ Idi85) Hajnža šele spoznal, da bi bili prizadeti Petriču pa kne pokažte jo on bode ovo klev80) al pa jo bode vam še ibek87) vzev 71) vofent — advent, predbožični čas; — 72) vahtanje = domači in sosedje v nočnih urah stražijo ob mrtvaškem odru in molijo, vmes pa se po stari navadi tudi pogova jajo ali celo šalijo; — 73) marent = polnoleten; — 7l1) v gnado priti = se priljubiti; 7S) šitro = hitro; — 76) knemo = k njemu; — 77) antvarti = odgovora; ■—- 7S) zvelko fovšnijo = z veliko hudobijo, zahrbtnostjo; — 79) vozi velče tožve = se mnogo pritožuje; — sn) tan- caiti = se jeziti; — 81) špot-pot pvačvati = plačevati za sramoto; — 82) leže = laga, govori neresnico; —■ 83) šlinje = zadnje; — 84) je li manir = kakor olika; — 85) Idr = ljudje: — 86) cvo klev = preveč pneklinjal; — 87) bek = proč. Da bi pa vsaj nekoliko zabrisal slabi vtis, ki ga je mogoče napravil s prejšnjo pesmijo pri obeh sosedih, si je v naslednji privoščil kar vse gospodarje po vrsti. Pesem je nastala pod tako imenovano Mlinarčevo pečjo88), kjer si je postavil malo mizico in klop. Tukaj je presedel marsikatero uro in gledal tja, kjer stojijo domovi Lešanov, tako pri Janežiču, Lipiju, Kompanju, Štorniku, Strdenu in Petriču. Vse jih je poznal že iz mladih let in znane so mu bde navade in razvade na vsakem posestvu posebej. Zato je tudi lahko napisal o njih naslednje vrstice: LAŠKA PESEM Eno pesm povim vam od laščah možov83) da jo bodam jas včas h Lasanom zapov zapopadanah vsah šišah kak se godi tam po Lisah spreburni Lašani se smilj'o mi so -s krizami vobdjam s tažavami vsi kaj vočjo sromač’ začet’ kčemajo kaj s koš ta90) vzet’. 1. Koj tam pr’ Janešču majo vlko dovga k’so sami študenti nared’1’ ga ta Janešč je mogov dro čud’n bit’ da ni mogov ana farja zredit’ Janeščina se pa sramuje moža k’ vkup ne ležita, sta spuv’ h’da81) tak zakon je burna92) zaveza kje med možam in Žano spuv’ koj jeza 2. Noj93) tam pri Lipju zvo čudno cu fare94) bo kmav vse žito v skednju skazvo se95) Mojca ne more dognat’96) Joka pa noče doma ostat’ Jok’ fare v F’žine97) ga tri dni n’č ni Mojca doma pa te veče98) skrbi ona ja kne more od živine Jok’ pa ne pride s F’žine Frbožar") pa Joka zvo hvalt’ zna dobo ano, dbi t-i smroče100) od nja Jok’ pa k’puje an po]’č vina Mojca doma pa preklinja 3. Tam pr Km pan j’ majo ibliz’ vodo k žganja pr-manjka pa mav’ pr! jo kaku bi mogov kej to žganje pit’ bi mogov že prej pijan bit’ Kmpanju tabema191) le v škodo nase102) ker ga zvo halfujajo103) kelnarce104) denar vsaka kar sama sfaran’ Kmpanj se pa škode ne vbran’ Pa mine ana n’dela105), pa 14 dni ptrišek106) je prazen, dnarjov pa ni jes d o vrjemam Kmpanju da nčema prefita pr žganju 4. Tamoj107) pr Štornku je hiša najbolj krog in krog je trata in kraja dovolj te Štorn’k bo d_o pršov na nuje108) te konj mu dnar prdevuje počas’ bo Štorn’k dro vse pov nov al bo vso!’109) tak šparlov110) noj havžvov prov vsej žVini on razine111) nariže volnu trpi on vse nja križe * 5. Tam pr S trden’ najrvnijš’ je k-og in krog šiše je povirno112) vode vlko škodo dva jan Bivša113) kmav’ bo rajžava šiša ss) MMnarčeva peč = skala ob cesti, ki vodi iz Št. lakoba v Lese; — 89) laščah možov = moških iz Deš; — 9°) košt = shramba za žito; — 91) spuv’ h’da = vedno jezna, razprta; — 92) Bu na = slaba; — 93) noj = ju; -— 94) cu Ere = se dogaja; — 95) skazvo se = pokvanlo se; — 96) dognat’ = dohajati; — 97) F’žine = Podrožčica, kjer so svoje-časno bili fužinarji; — 98) te Veče = največje; — 99) frbožar = oskrbnik; — 100) smroče = smreke; — 1°1) tabema = gostlna; — 102) nase = nese, donaša; •— 100) halfujajo = goljufajo; — 104) kelnaroa = natakarica; — 105) n’dela = teden; — 106) pt iš°k = steklenica za žganje; — 107) tamoj = tamkaj; — 108) na nuje = na noge; — 1°9) vsol’ = vedno; — HO) šparlov = Sledljiv; — m) razine = rezani ca za krmljenje živine; — H2) povhno = polno; — H9) Bivša = majhen potok, ki teče skozi Lese. 6. Tam pr Petrič’ so ibogat’ Mi po čištah120) po koši ah se žito kazi prej da b’mov121) kej buhajme122) dat rajš’ najo123) vse žito končat’124) Tacah125) Idi se koj varujmo mi k’ dur’120) zapro ko bi uš; kaj o127) kdo tk’128) p ide pa začne cagvat’129) pa prav’jo, mi nčomamo130) dat’ Vas Lese je razdeljena na dva dela: spodnji del je razvrščen ob cesti, ki pelje iz Št. Jakoba v Podrožčico, drugi del vasi, domačini ga imenujejo Brdo, Pa je položen hrib, na katerem se sredi njiv in travnikov stiskajo posestva pri ^amoštru (ime je dobilo po lastniku, ki je navadno tudi žagar; tudi sedanji lastnik ima svojo lastno žago na vodni pogon ,op. pis.), nadalje pri Jurču, Bra-danu ter končno pri Lenjaku. Poleg teh je tukaj še nekaj novejših zgradb, ki Pa jih v času, ko je živel in pesnikoval Mlinarcev Hajnža, še ni bilo. 2e vedno je bil ta del vasi popolnoma sam zase in se še danes v šali govori o brdnški republiki. Zato je povsem razumljivo, da se je tega sončnega kraja in n ega Prebivalcev spomnil tudi Hajnža, in sicer v posebni pesmi, ki opeva lepoto brdnških deklet: BRDNŠKE DEVICE Tam na Brde vuštno131) je tam so dočle zvo Ipe ja spuv’132) pojo in rajajo 111 žon’nem) kupoj spravlajo Al kaj kej to zan’ vuržah134) je da nobena n’če more vdat’ se135) 80 cmav’136) bogate cmav’ Tpe da Ž6n’n vsač’ koj mimo gre Dakleta so že koj Tpe jeziče majo zvo hude137) dro dro vid’jo brš vsača 111 tadov dijo kmav na nja138) Ali pub’130) kne marnvamo30) od ta Saj nas knočjo nobena140) kaku se j’m bo frdrisavo141) k bo to pred nje pršvo142) Žamoštr ’ma dalkleta tri zaradi nj’h vlče skrbi one so dro vse tri mvade da b’tera ne spačava se143) One pa v kamre’ tam lažo te dur’126) se pa žlaht144) zapro to pa zvo navarno je pustit’ v kamre’ koj same Tam pr Jurč’ se čudno godi tam prava kršanstva ni tam je spuv’132) an prepir sam buh145) j’m daj te pravi mir Tam so dro čudne reči še mož pr Žan’146) ne leži ona mu k’sabe kne na ■ zato k’ von te druje ma S trden made kiiže tažave vlče sosed’ njom’114) posmehujajo se s romaku ja kni zaobstat’ al bo mogov tak avc’h115) dajat’ Aon made dro trahasto116) burno Žano °n more še znit’t’117) in vomit’1'8) za njo Jona kej d ruj a če diva kofe šalce110) pomiva tlt) njom’ = njemu; — 115) avc’h = preužitek; — H6) trahasto = leno; — 117) zn:t’t zakuriti; — H8) vomit’ = omiti; — tl9) kotle šalce = Skodelice za kavo; — 129) čišta ~ lesena skrinja; -— 121) b’mov = bi morali; — 122) buhajme = miloščina; — l") najo = Pustijo; -—• 124) končat’ = luničiti, pokvariti; — 125) tačah = takih; — 126) dur’ = vrata; 7~ 12") b uštkajo = zajtrkujejo; — 128) tk’ = tako; — 129) cagvat’ = moledovati; ■— ii0) nčomamo = nič nimamo; — 131) vuštno = veselo, luštno; — I32) spuv’ = vedno; ’— I33) ždn’ne = ženine, žon’n = ženin; — l34) zan’ vuržah — kakšen vzrok; — 13d) n’če toore vdat’ se = se ne more poročiti, omožiti; — l36) cmav’ = premalo; —■ I37) hude = hudobne; — I38) tadov dijo kmav na nja = mu kmalu očitajo napake; — I39) pub’ — fantje; — 140) knočjo nobena = nočejo nobenega; — 141) frdrisavo = za malo se zdelo, pomeriti se, frd us = zamera, jeza; — 142) pred nje pršvo = p išlo j m na uho; — l43) spa-cava se = dobila nezakonskega otroka; — 144) žlaht = slabo, težko; — i45) buh = bog; 146) pr Žan’ = pri ženi. Tam pr Bradan še najbolj so Le koj tam pr L&njak' tam v l^ezn’ sikp ž’vo147) tam so dro vs’ handvarh’149) tam so gvišno148) burn’42) Idi čor kovrate nardo150) kir vobena prepira ni in stare vomrele151) roNnajo122) Med Lesami in Št. Jakobom se razteza vas Breznica, na katere vzhodnem koncu stoji Mlinarčevo posestvo, ki sta ga imela za časa Hajnževe stat osti v najemu njegova sestra in njen mož. Ko je Hajnža opešal za težja dela, se je preselil k sestri na Mlinarčevo (odtod tudi njegovo ime Mlinarcev Hajnža!) in tukaj v miru preživljal svojo jesen. Dnevno je sedel na klopci pred hišo, okoli njega pa se je zbirala otročad ter z odprtimi ustmi poslušala njegova pripovedovanja iz preteklih časov. Zlasti rad je pravil strah vzbujajoče zgodbe o raznih prikaznih in v grozi so drhteli obrazi mladih poslušalcev. Več ali manj so bile njegove pripovedke izmišljene in zato tembolj razburljive, vedel pa je povedati tudi o resničnih dogodivščinah, ki so na otroke napravile še prav poseben vtis. Tudi svoje lastne resnične in neresnične doživljaje je prikazoval v fantastični luči, samo da je zadovoljil tisočerim željam svojih poslušalcev. Tako je večkrat pripovedoval tudi naslednji dogodek iz svojega življenja: Ko sem svoječasno še pasel ovce in živino po planinah, sem bil za pastirja tudi na Pečnici pri Ledenicah. Od tam sem včasih prišel na obisk domov. Tudi neke sobote ponoči sem se vračal mimo Kota pri Št. Jakobu in ker nisem hotel skozi vas, sem se iz Št. Petra obrnil proti Tešinji. Odločil sem se, da grem preko pokopališč-a in si tako skrajšam pot. Bila je precej temna noč, mesec je le od časa do časa pokukal skozi črno-sive oblake, ki so bežali po nočnem nebu, in vrgel pramen svoje medle svetlobe po pokrajini, ki je v takih trenutkih zaživela v tajinstvenem nemiru. Sicer nisem bil boječ človek, ali pot mimo nagrobnih znamenj v taki noči me je le začela vznemirjati, posebno še, ko je zapihal veter. Nastal je šum in vsepovsod! sem v strahu gledal, kako se med grobovi dvigajo temne sence. Bolj sem skušal hiteti, počasneje sem prišel naprej, kajti -noge so mi skorajda popolnoma otrpnile; strašne postave pa so se oživljale in plesale med gomilami in spremljali so jih ropot, cviljenje in strašno šumenje. Z velikim naporom, prepoten od strahu sem se privlekel do zadnjih gomil, ko sem se spotaknil ter zvalil čez najbližnji grob; priletel sem na nekaj mehkega, toplega in bil prepričan, da me ima v rokah strašna pošast, ki bo zdaj zdaj zgrabila za moj tilnik. V tem pa je ura v stolpu odbila eno ponoči in tisto toplo, mehko pod menoj se je nenadoma dvignilo: spoznal sem, da sem padel na majhno žrebe, ki se je s kobilo paslo med grobovi. — Hajnža je končal svojo povest, poslušalci pa najprej niso vedeli, ali naj se zgrozijo nad strašnimi prikaznimi, ki jih je on videl na pokopališču, ali naj se veselo zasmejejo ob misli na smešno sliko, ko je zajezdil žrebe. Odločili so se za najboljše in napravili oboje. Med pripovedovanjem takih in podobnih doživljajev pa je mislil tudi na dogodke na vasi ter jih po svoji stari navadi povezal v pesem, iz katere spoznamo takratne ljudi pri Tresoglavu, Sitarju, Mečinu in Šerbicelnu, na najbolj znanih domovih na Breznici. Pesem pa se glasi takole: 147) skp ž’vo = skupaj živijo; — 14S) gvišno = gotovo; — hadvarh’ = obrt; — I50) čor kovrate nardo = kjer kolovrate naredijo, napravijo; — 151) vomrela = dežnik; —■ I52) rovnajo = popravljajo. BRIŽENŠCE DEVICE ^Se. *e hriženšče žonstvo1"'3) upej pridajo154) Ana>"5) ()ruj0 ijaj-ajoicsj 0 Pr vas kej bli moštvo157) ■^ojcoj Trosohvavlava |e Sita:javo Ibarava 5.‘!( so Pr vas kej bli zani J1'” k nam še bu n’či1S8) Sitarjeva se koj smeji Moštvo pred njo vse zataji Ja tam am vidov dro jes sam r a kni je meti žonstvam žonstvo te brižnšve s*e tud’ vlče grišnce159) noči v’sujajol6°) a g'ih161) nve spoznajo kr M čin sta tud’ dve lepe S,‘i koj po tistaih najbolj -gre Alli moštvo odidajo P'1 žo drug’ pridajo kt čin-ko pa srce boli k noi pokoja162 vse noči Oni dro spoznajo za -gri-h al ddklam je vse glih168) Pr Trosohvav' sta dx’e mvade al cmav sta še dov riihtane164) Saj listam mdt’ ni za zvo ko še lite kndmajo165) Ondbi166) sta dro zvo žavbrne107) moštv". sta zvo podvržane108) Jima pnhaja vreča168) kri kakr šitro se zmrači ŠaVbcl ’ma dokvo tud’ Ipo pa tud’ boji se zvo za njo Von ji na vrh'170) lažat’ ni nav171) pa jo je v kamro djav Ta dokva je zvo žavbrna moštvu je zvo podv Žana Vona ma strašno vrečo kri vso nuč -dro nče172) zaspi Von je to dokvo v kamro djav ker se je žamoštraj78) cvo bav1'4) Da b’ne dobiv od -nja pod nus ambrt vik frdrus141) Vedel pa je marsikaj povedati tudi iz drugih vasi in krajev in je še danes Posebno znana pesem, ki jo je zložil o posestniku Pibru na Bistrici pri Št. Jakobu. Omenjeni posestnik je baje imel navado, da je vsakega konja trpinčil tako dolgo, da mu je končno poginil. O Pibru so radi pripovedovali, da je svojega konja zelo slabo krmil in je nastala govorica, da se je Pibrov konj odvadil jesti, nato pa je umrl. Sploh je bilo znano, da Piber vozi le s starim zkaranim kljusetom, ki ga pretepa, da se vsakomur smili. Takega trpinčenja tudi Hajnža ni mogel prenašati mirne duše in je za Pibra zložil posebno pe-ScnV kjer pravi: ss je vesevo, kar živi. Pitbr voz" po robih176) te Pibrov konj ni; in tape konja po hrodi-h177) se Pibrov konj vese v bi hiv, — — — — "'J b k z vovsom futran1'5) biv. * Oj ti mrha šintarsika178) čisto179) bo dodovov ihalh"). l5. 153) žo-nstvo = ženske; — 154) p,- "oritu ’pej pridajo = se zberejo pri vodnjaku; — v5) n pri tem močno zmrzovali, saj so imeli od Vrbe do Doba 5 km hoje v hrib. To ni bila malenkost, posebno ob slabem vremenu. V drugem razredu je poučeval šolski upravitelj Priessnitz, doma nekje v Šleziji. Pri tem so se učenci sicer mnogo naučili, a bil je velika surovina. Sadistično je užival, če je učence pretepal. Ko je Matej Kaki nekoč v šoli govoril slovensko s součenci, ga je Priessnitz tako močno udaril s palico po glavi, da tnu je prizadejal težke podplutbe. Šola v Vrbi je imela tedaj samo dva razreda; verouk v enem razredu je poučeval župnik Valentin Primožič iz Škofič, ki je istočasno upravljal loga-veško faro.22) Bil je po naravi surov — toda dobrodelen in daritven ter zelo dovtipen človek. V šoli je pretepal posebno one otroke, o katerih je vedel, da živijo doma v obupnih razmerah. Zakaj, nisem mogel dognati. V drugem raz-tedu pa je poučeval verouk župnik Jože Fritz23) iz Dvora. Verouk se je pouče-val v slovenskem jeziku, ves ostali pouk pa se je vršil v nemščini. Do leta 1932 je Fritz poučeval verouk v slovenskem jeziku, za njim pa so nemški duhovniki še verouk začeli poučevati v nemščini. Šola v Vrbi je danes popolnoma nemška, čeravno jo obiskujejo slovenski otroci iz Loge vesi. ČRNCEV ROD Rodbina Črne je ena najstarejših slovenskih rodbin na Koroškem. Po izja-vah slovenskega zgodovinarja, župnika Štefana Singerja, se ista omenja že v Nil. stoletju. Črnci na Debru — tako se imenuje namreč del Loge vesi — so D*li v prejšnjem stoletju največji slovenski posestniki med Celovcem in Beljakom. 22) Valentin Primožič je bil rojen 7. X. 1845 rta iRlopicah pri Št. liju ob Dravi. Od teta '1880—1899 [je bil provizor Sin župnik v Škofičah. Leta 1912 ga je občinski odbor v Skofičah imenoval za častnega občana. Umrl je 28. VII. 1925 kot župnik v Glinjafa. Bil je sošolec profesorja /Šajnika. j 23) Jože Fritz je bffl rojen 28. IV. 1861 v 'Štebnu, obe. Bekštanj. Župnik v -Dvoru je bil do leta 1932, ko je vstopil v pokoj. Umrl je leta 1937 v Dvorit. bo prišel prihodnji ponedeljek pogledat kmetijo. Ko se je pa kmet vrnil domov, je našel v hiši eksekutorja, katerega je dejansko napadel. Zaradi tega je bil težko kaznovan in je v kaznilnici umrl. Posestvo je bilo prodano, danes pa stoje na tem posestvu krasne vile Hugelmann. Špekulacija z zemljiškimi parcelami ob obrežju se je po tujcih silno razpasla. Vse obrežje jezera meri okroglo 38.000 m; od tega je 14.000 m obrežja ali že zazidanega z vilami, weekend-hišicami, kopališkimi napravami in čolnarnami, ali za gradnje za iste svrhe določenega. 17.000 m zavzemajo cestna pobočja in z gozdovi poraščeni bregovi. Na severnem obrežju je samo še 6000 m obrežja na razpolago za nadaljnji razvoj tujskega prometa, na južnem obrežju pa nekaj nad 1000 m. Tako zapirajo barikade iz vil in weekend-hišic, ki se uporabljajo za bivanje letoviščarjev zgolj v sezoni, dostop do jezera. 2e od leta 1938 dalje niso zgradili na Vrbskem jezeru nobenega novega hotela. Predvidoma bodo v kakih 10 letih zemljišča ob obrežju jezera razprodana.24) Tako je postalo jezero življenjska žila vse pokrajine; iz kmečkih hiš so nastale vile in pensioni, iz slovenskih vasic svetovna kopališča, kakor Vrba. Poreče in Kriva Vrba, iz obrežnih stezic promenade, še neizkoriščeno obrežje pa dragocene stavbne parcele. Pri tem razvoju si zaskrbljeni stavljamo vprašanje, kakšna bo usoda slovenstva ob Vrbskem jezeru v prihodnjih petdesetih letih. Isto vprašanje si je že pred nami stavil slovenski pesnik Anton Medved, ki je opeval Vrbsko jezero: Vendar, o jezero, kras Korotana, biser prirodne lepote — znaj, da krvavi mi, da peče me rana, kadar se nate spominjam sedaj. Jezero Vrbsko, ali resnično v zemlji domači dno ti lezi? V tvoje oko, nebesom le slično večno bi moje strmele oči! 24) „Kurorteplaminig kampft um freies Utfer“, Salziburger Nadhriohtan, 21. maja 1952, št. 119 'in Kamtner Landeszeitung z dne >31. maja 1952, št. 22. HARMONIKE OD LETA 1874 . . . Helikon harmonike / klavirske harmonike / kromatične harmonike vsa popravila, predelave, novi mehovi, uglasbitev, vsi nadomestni deli 1. KOROŠKA IZDELOVALNICA HARMONIK R. M O V A K CELOVEC, EBENTALER STRASSE 7 telefon 24-82 / Zahtevajte brezplačne cenike / Razpošiljanje na vse kraje Francozi v Celovcu NAPOLEON PRED CELOVŠKIM ZMAJEM, ZGODOVINSKIM ZNAKOM CELOVCA Tudi Francozi so, ko so prvič videli že tedaj precej pomembni Celovec, radovedno ogledovali na velikem štirioglatem trgu zmaja, ki je, kakor piše kranjski zgodovinar Valvasor, že takrat, torej koncem XVII. stoletja „vodo pljuval", ker mu menda niso dali kaj drugega. Mogoče je že pred približno 150. leti kdo pojasnil radovednim francoskim vojakom, da je živ zmaj vladal v tem kraju že tedaj, ko francoskega Pariza in francoske države še ni bilo, in kako so se takratni prebivalci podeželja okoli poznejšega Celovca pogumno znebili strašne zverine, ki je ubijala in žrla ljudi in živino. Morda pa so se sprehajali francoski vojaki okoli celovškega zmaja tudi kak četrtek, ko je bil že takrat tržni dan in so tako imeli priložnost spoznavati Slovence ne samo onstran Karavank na Kranjskem, ampak tudi na tej strani, ker na ta dan je vsaj sredina celovškega mesta, tako kakor tudi še v tem stoletju, imela popolnoma slovenski značaj; Celovčani so šele pred nedavnim preložili tržni kraj na benediktinski trg. (Zakaj neki?) Celovec iz prejšnjega stoletja Zato hočemo, predno spremljamo večkratne francoske obiske v Celovcu in takratnega maršala Napoleona Bonaparte, malo pobrskati v zgodovini, da izvemo, kako sta prišla Celovec in celovški zmaj celo v mestnem pečatu v nekako očitno in zgodovinsko zvezo. Vse sedanje celovško ozemlje je bilo v času, ko so v te kraje prišli prvi naseljenci — mogoče v zelo redkem številu, saj je bilo to več stoletij ali tudi tisočletij pred našim štetjem —, samo nadaljevanje Vrbskega jezera, ki jc bilo takrat še mnogo bolj prostrano in se je na vzhodu nadaljevalo v veliko močvirje. To močvirje — današnji Celovec — je bilo gosto zaraščeno, pusto in nedostopno ter je segalo prav do gričev na severu in jugu. Pač pa so bili vmes kaki trdnejši deli — pravi otoki —, mogoče pod vzpetino pri vasi Sv. Martin1) — proti Otočam,2) mimo tako imenovanih „sedmih gričev", kjer so našli naseljenci možnost za pridobivanje osnovnih življenjskih potrebščin,- Mogoče je že takrat ali pa še prej nastala govorica o nekakšnem zmaju, ker se je v ljudskih mislih in pripovedovanjih še ohranil spomin na prve borbe človeka z ogromnimi zverinami ali njihovimi še vedno nevarnimi nasledniki, od katerih so nam ohranjeni po muzejih samo še del! okostja, ne glede na to, da zasledimo take pripovedke o borbah z zmaji tudi pri drugih narodih. Morda pa so tudi v tem neprodirnem prvotnem močvirju res bivale kake človeku in živini nevarne roparske živali-posebne velikosti, ki jih je ljudska domišljija pozneje še posebej okinčala s perutmi in z ogromnim repom, kakršni so pač zmaji po slikah ali vsaj po ohranjenih okostjih. Po neki stari, žal zgubljeni listini je takšen zmaj v pradavnem času po-davil že več tisoč živali in ljudi, predno se je ojunačilo nekaj moških, da so zverino ubili s pomočjo zakrivljenega kavlja, ki se je požrešni zverini zapičil v žrelo. Kot vabo so na kavelj nataknili celega bika. Junaka, ki se je upal v bližino in v borbo z zmajem, nam je v celovški gimnaziji označil prof. zgodovine L. — tudi po neki stari listini — z imenom „Blagoca“, ki kaže na vsak način na staroslovensko poreklo. Ustno izročilo o teh dogodkih je ostalo v tem okraju tako živo, da so prvi celovški meščani ta spomin ovekovečili v svojem prvem mestnem pečatu, od katerega nam je ohranjen ponatis še iz leta 1287; zmaj sedi v sliki pečata sredi mestnega stolpa. Ko so Celovčani koncem XVI. stoletja zaradi večkratnih požarov zahtevali in skopali večji studenec s tekočo vodo, je neki neznani mojster, mogoče tisti, ki je vodil istočasno tudi zgradbo trdnjavskega ozidja okoli Celovca, kot okras studenca izklesal iz ogromne pečine kloritnega škriljavca, pridobljenega na bližnjem griču, še danes na glavnem trgu stoječega zmaja ali „Lindwurma“, kakor ga Celovčani kličejo po stari nemški označbi. Šele nekaj časa pozneje je postavil pred zmaja drug baje znamenit kipar kip grškega božanskega junaka Heraklesa (rimsko ime Herkules), in sicer iz istega materiala in po podobnih likih. S tem je vzel celovškemu zmaju domači pravljični značaj in dal prema-govalcu zunanji videz junaka iz grške pravljice, ker je v smislu grških pripo- 1) Staro ime se je po staronemški pisavi menda glasilo Dovlje ali Tovlje (nemška pisava „Ze toulidh", saj se nahaja na Koroškem in prav v bližini Celovca precej sličnih imen. 2) Staro značilno ime. za nemški Waidm annsdorf kaže na male otoke. vedk Herakles izvršil kar 12 sličnih junaških del, dasi med njimi ni niti enega pravega zmaja. Sicer pa tudi cela sestava ni posebno posrečena in so se že stari Celovčani radi pošalili s tem. Ta kratki izlet v prazgodovino Celovca sem napravil v spomin na 'prvi pečat celovškega mesta, ki je, mogoče že malo izboljšan, krasil tudi dogovore s francoskim zavojevalcem ob priložnosti obiskov od leta 1797 naprej. Mogoče je ob teh priložnostih francoska vojska prvič stražila tako velikega zmaja — iz kamna. O teh francoskih obiskih mi je prvič pripovedovala moja babica, ki je to zvedela od svoje mame. Kaj mi je pripovedovala o Francozih moja babica?! ,,Francozi so večkrat prišli na Koroško; menda so se jim dobri domačini bolj dopadli kakor drugod, saj jih je enkrat pohvalil sam Napoleon! (Zgodovinsko resnično, vendar pa o priliki nekega slavja v Gradcu). Nekateri Francozi, ki so bili razdeljeni po vaseh v Rožu, so bili kaj prijazni in so kmetom celo pomagali pri delu, — menda so bili tudi s kmetov, — drugi pa so s silo in surovostjo zahtevali to, kar so imeli zapisano, pogosto pa še več! Župani so postali ,merji‘ in so dobili večjo oblast, so pa bili tudi za vse odgovorni in so pač storili, nabirali in zbirali za Francoze, kar so mogli. Tako je bilo vsakokrat, kadar so prišli, pa jih je včasih kar hitro zmanjkalo. Jeseni leta 1813 so bili zopet enkrat za nekaj časa avstrijski ,Žolnirji' v spodnjem Rožu, kar prilezejo Francozi nekje čez ,2in . Kako ugotovimo starost konj s? starosti po obl.ki zob (okrogla, trikotna) zahteva mnogo vaje in jo živinorejec za vsakdanjo ralbo lahko pogi 4. Določitev teže govedi po prsnem obsegu Prsni obeg: živa teža: prsni obseg: živa 80 cm 52 kg 160 cm 339 90 „ 73 „ 170 „ 402 100 „ 97 „ 180 „ 474 110 „ 125 „ 190 „ 556 120 „ 157 „ 200 „ 649 130 „ 194 „ 210 „ 754 140 „ 236 „ 220 „ 871 150 „ 284 „ Če je merjeno govedo starejša žival, ki je dobro hranjena, dolgega trupla, močno trebušasta in visoko breja, je k zgoraj ugotovljeni teži dodati še SVo. Če gre vendar za vole ali govedo, ki je zelo suho, kratkega trupla, za plečami polno in ki je bilo daleč pregnano, je od ugotovljene teže odšteti 5%. Pri obsegu 100 do 105 cm odgovarja teža v kilogramih obsegu v centimetrih. Pri obsegu 155 cm znaša teža dvojno število centimetrov obsega. 5. Določitev žive teže svinj po prsnem obsegu sni obeg: živa teža: prsni obseg: živa teža: 70 cm '38 kg 130 cm 160 kg 80 „ 50 „ 140 „ 193 „ 90 „ 64 „ 150 „ 229 „ 100 „ 81 „ 160 „ 269 „ no „ 102 „ 170 „ 314 „ 120 „ 130 „ 180 „ 365 „ Pri dolgih živalih je-potrebno še par kilogramov dodati, pri kratkih par kilogramov odšteti. Pri visoko brejih svinjah je potreben dodatek od 10% do 15%. Pri prsnem obsegu od 110 do 120 cm je število kilogramov žive teže prib’ižno enako številu centimetrov od obsega. Če meri prsni obseg 180 cm, odgovarja število kilogramov žive teže približno dvojnemu številu centimetrov od obsega. 6. Razmerje med živo težo in težo zaklane živali (mrtva teža0) Mršave krave .... 40—45% žive teže Srednje krmljene krave . . . . . . . 44—48% >. >» Stare pitane krave . . . . 49—50°/o Mlade pitane krave . . . . 57% Srednje krmljeni biki .... . . . . 45—53% Dobri pitani biki . . . . 58—60% » )> Slabo krmi'eni voli . . . . 50% » .» Srednje krmljeni voli .... . . . . 54% » . „ Dobro pitani voli . . . . 58% >> Slabo krmljena teleta .... . . . . 49—54°/o ». Srednje krmljena teleta . . . . . . . 49—54% >» Dobro krmljena teleta . . . . . . . 60—64% >> Prvovrstno pitana teleta . . . . . . . 72% „ „ Mrtva teža zavisi od pasme, spola, starosti in pitanosti ter se giblje pri govedu med 40 do 70%> žive teže, pri ovci med 45 in 75% žive teže, pri prašiču med 70 do 85% žive teže. °) Z nazivom mrtva teža označujemo zaklane živali, ko smo jim odstranili kožo, glavo, odsekano v zatilniku pred prvim vratnim vretencem, noge, odsekane v kolenu in skočnem zglobu ter drob iz prsne, trebušne in kolčne votline brez ledvice in spolne organe pri moških ter vime pri ženskih živalih. 7. Telesna toplota, srednje število žilnega (srčnega) utripa ali bila in dihanje zdravih, mirujočih živali znaša: Vrsta živali toplota znaša srce utriplje na minuto dihanje na minuto žrebe po rojstvu .... do 39:3° C 128 14—15 krat žrebe 3—6 mesecev . . 64—76 odrasel: 37.5—38.5° C 9—10 krat žrebec 28—32 konj 33—39 kobila 34—40 osel 37.5—38.5° C 45—60 10—12 krat mula 38.8—39.0" C 45—60 10—12 krat tele 38.5—40.5" C 96—108 30—50 krat mlado govedo do 1 leta . 38.5—40.0" C 91 27 krat odraslo govedo .... 37.5—39.5" C 40—60 30—32 krat jagnje 38.5—40.5" C 114 15—18 krat ovca 38.5—40.0" C 70—80 12—15 krat koza 38.5—40.5" C 70—80 12—15 krat prašič 38.0—40 0" C . 60—88 8—18 krat pes 37.5—39.0" C 60—120 14—20 krat mačka 38.0—39.5" C 100—120 20—30 krat kunec 38.0—40.0" C 120—150 50—60 krat kokoš 40.8" C povpr. 312 povprečno 15—30 krat golob 41.8" C povpr. 240 povprečno 20—40 krat Telesna toplota živali — merjena v danki — je zjutraj najnižja in je naViša proti večeru. Po krmljenju je za nekaj časa zvišana in pade po napajanju. Prav tako je zvišana telesna toplota ob hudi poletni vročini, po težkem in napornem delu, pri hudem pojanju in proti koncu brejosti. Srce utriplje hitreje v času poletne vročine in naglem ter napornem delu. Hitreje dihajo debele in pitane živali; tudi brejost, zunanja toplota (vročina) naporno in utrudljivo delo vplivajo na dihanje. LETNI IN ŽIVINSKI SEJMI NA KOROŠKEM Opomba: Z (°) označeni se:mi se vršijo naslednji delavnik, ako padejo na nedeljo ali praznik. Okraj Šmohor: Brdo: Letni in živinski sejem 24.. aprila. Š m oh o r : Letni sejem v ponedeljek pred cvetno nedeljo; tržni in živinski sejem v torek po Binkoštih in 26. oktobra; živinski sejem 13. junija; sejem za žrebeta 26. avgusta. Št. Štefan v Zilji: Tržni sejem 26. decembra. Okraj Beljak: P o d k 1 o š t e r : Letni in živinski sejem 4. maja (”) in v ponedeljek po Vseh svetih. V7 r a t a : Letni in živinski sejem na nedeljo Sv. Trojice in 30. novembra. B 1 e i b e r g : Tržni sejem v nedeljo po Jerneju. Čajna: Tržni sejem 19. marca. Bistrica: Letni in živinski sejem 12. junija in 25. avgusta. B o ž e k : Živinski sejem 4. maja (*) in tržni sejem 29. septembra (*). Vrba: Letni in živinski sejem 12. marca. Beljak: Živinski sejem v ponedeljek po Sv. treh kraljih, v ponedeljek po Sv. Lorencu, ter vsako prvo sredo v mesecu z izjemo v januarju in avgustu; tržni dan vsako sredo in vsako soboto. Okraj Celovec: Borovlje: Živinski in tržni se:em 23. marca (e) in 28. novembra; živinski sejem v ponedeljek po 8. septembru. Tržni dan vsako sredo. Grabštanj-Dolina : Tržni sejem v nedeljo po Sv. Petru in Pavlu in prvo nedeljo v oktobru. Grab stanj- Vas: Konjski sejem 30. septembra. Celovec: Živinski sejem vsak četrtek; konjski sejem v ponedeljek po Veliki gospojnici; živinski se.em ob pomladanskem in jesenskem velesejmu; letni se em spomladi v ponedeljek po Sv. Nepomuku in jeseni v ponedeljek po Sv. Uršuli. Tržni dan vsak četrtek. Trg (Feldkirchen): Letni sejem v maju na dan Sv. Križa in v nedeljo ter ponedeljek po Sv, Bartolomeju. Volno vseh vrst in kakovosti ter svilo in sukanec za vezenje kupite po zmernih cenah v sobi volne Klemen j ali woiistube Celovec. Obstplatz 3 Mesto Št. Vid: Tržni sejem: Na 3. nedeljo in naslednji ponedeljek v januarju. Na 1. nedeljo po Veliki noči, 2. ponedeljek po Veliki noči in v nedeljo pred Sv. Vidom itn ponedeljek navrh. Letni sejem: Se začne na nedeljo pri Sv. Mihaelom in traja 2 tedna. Živinski sejem: Na 3. ponedeljek v januarju, na prvi ponedeljek v marcu, na 2. nedeljo po Veliki noči, na ponedeljek po Sv. Vidu, na 1. ponedeljek pred Sv. Bar-tolomejem, na 1. in 2. ponedeljek po Sv. Mihaelu, na 1. ponedeljek v decembru. Tržni dan: Vsako soboto. Okraj Velikovec: Pliberk : Letni in živinski sejem v ponedeljek po Sv. treh kraljih, v ponedeljek po Medardu; v ponedeljek po Sv. Egidiju in v ponedeljek po Št. Lenartu. D j e k š e : Živinski sejem 27. aprila in 24. junija. Železna Kapla: Tržni in živinski sejem 2. maja (°); letni in živinski sejem 2. julija (°) in 28. oktobra (°), ter živinski sejem 16 .avgusta ("j. Bistrica pri Pliberku: Letni in živinski sejem v ponedeljek po Sv. Janezu Nepomuku; v ponedeljek po Veliki gospojnici in zadnji ponedeljek v septembru. Pustrica-Št. Lenart : Živinski in tržni sejem v ponedeljek pred Sv. Jakobom. Velikovec: Letni in tržni sejem na ponedeljek pred Sv. Miklavžem. Tržni dan vsako sredo. Labod : Letni in živinski sejem 12 marca(e), 4. maja (°), 24. avgusta ("j in 27. decembra (*). VSEBINA Koledar za leto 1953 .................................................. 6 Selškim žrtvam ob 10-lemici obglavljenja .............................. 30 Žalostni pastoral — Miha Klinar........................................ 32 Paberki iz življenja koroških Slovencev — dr. Franci Zwitter .... 33 Lastninske pravice v našem pašništvu — Blaž Singer .................... 37 Velika vera v človeka — Peter Dornik................................... 45 Veseli utrinki iz gornjega Roža — Rado Janežič ........................ 53 Ob Vrbskem jezeru — dr. Julij Felaher.................................. 67 Francozi v Celovcu — dr. Fero Milan ................................... 87 Vetrovški grad — Marijan de Reggi ..................................... 96 Pesem Korotana — F. Borovi jan.........................................100 Nekaj spominov na Prežihovega Voranca — Fran Aichholzer................101 Spomini na profesorja dr. Jak. Šketa — dr. Josip Šašel ................105 Franc Grundtner — dr. Fran Kotnik......................................110 Zimski motiv — Miha Klinar ............................................112 Ob 70-letnici slovenskega narodopisca prof. dr. Franceta Kotnika — -om- 113 Ob 80-letnici dr. Matka Potočnika — Janko Gačnik.........................116 Pred desetimi leti je umrl dolgoletni predsednik „Kočne“ g. župnik Viktor Ruprecht — Janko Ojcl ...........................................118 Sestav in obseg vesoljstva — Pavel Kunaver.............................120 Med koroškimi umetnostnimi spomeniki — Marijan Zadnikar................126 V Rutah — Miha Klinar....................................................133 Južnokoroška semenarska zadruga — mejnik na poti našega gospodarskega razvoja — Blaž Singer .........................................134 Pašništvo — Martin Zechner...............................................137 Cvetoči travniki, dobri travniki — France Vernik ......................141 Ali kljub podražitvi še umetna gnojila — F. Vernik ....................146 Gospodarski nasveti .....................................................149 V elekiro-lrgovini Haas & Co. Celovec. Bahnhofslr. 3 dobile vse potrebščine za gospodinjsivo in gospodarstvo /fMUŽVN .V Za vseibino odgovarja dr. Franci Zvvitter, Celovec; ovoj po osnutku ing. arh. Lipužiča M j* r ZVEZA SLOVENSKIH ZADRUG V CELOVCU r. z. z o. j. CELOVEC, PAVLIČEVA 7 — Tel. 21-2!) Kot zadružna centrala koroških Slovencev združuje: 33 Hranilnic in posojilnic 11 Kmečkih gospodarskih zadrug . 5 Živinorejskih zadrug in Južnokoroško semenarsko zadrugo v Celovcu ter ima razpredeno zadružno mrežo preko vsega ozemlja Slovenske Koroške. Z vsestranskim gospodarskim delovanjem služijo naše zadružne ustanove koristim našega ljudstva: HRANILNICE IN POSOJILNICE sprejemajo denarne vloge od vsakogar in jih visoko obrestujejo, svojim članom pa dajejo posojila po zmerni obrestni meri. Zato spada vsak šiling, ki ga ne rabimo, takoj v naše hranilnice, kjer je varen pred tatovi in služi danes meni, jutri Tebi. KMEČKE GOSPODARSKE ZADRUGE dobavljajo svojim članom prevzemajo od svojih članov in zanje vnovčujejo poljske pridelke ’— seno in slamo — travna semena in deteljo — drva in vsakovrsten les — sadje — živino. ŽIVINOREJSKE ZADRUGE pospešujejo živinorejo — posredujejo pašo — skrbijo za koristno izbiro — vršijo mlečno kontrolo. JUŽNOKOROŠKA SEMENARSKA ZADRUGA skrbi za nabavo in razmnožitev priznanega semenja — vrši kontrolo nad semenskimi nasadi — vnovčuje pridelana semena. Vsak dan bolj pestro udejstvovanje naših zadrug in njihove zveze naj bo Tebi vabilo, da postaneš zvest in delaven zadružnik! umetna gnojila — krmila — semenje — stroje vseh vrst — plemensko živino — druge kmetijske potrebščine v Celovcu KOLEDAR SLOVENSKE KOKOŠKE 1352