AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOV AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPJEB NO. 48 CLEVELAND, OHIO. TUESDAY MORNING, .FEBRUARY 26TH, 1935 LETO XXXVII. — VOL. XXXVII. Zanimive vesti iz živ- Silni tornadi po zapa- ; Avstrijski kancler moč- Vesti iz o. Brezposelnost v Franci- Senat bo odredil pre- Father Coughlin je za lenja ameriških du. Oceani so raz- i no 7a«frafon k* ca L Ko je rojak Jo9e^ \\ n^^Wi^ ;,i,9UA — lenja ameriških r Slovencev V Milwaukee, Wis., je preminil rojak Tomaž Prelovšek, star 43 let in doma iz Senožeti na Gorenjskem. V Ameriki je živel 24 let in zapušča tu enega brata. V Buenos Aires, Argentina, sta se poročila Joško Srebrnič iz Medane na Goriškem in Jul-i ka Kristančič iz Fojane. Paul Kondež, ki stanuje pri Tamaracku, v bližini Calumeta, Michigan, se je pri delu pobil na nogi. John Grenc v bližnjem Dodgeville je pa padel in si zlomil dvoje reber. John železnik, star 67 let, v Breezy Hill, Kans., doma s Ker-šin vrha pri škocjanu, je umrl. za posledicami poškodb, ki jih je dobil pri delu v rovu. V Gillespie, 111., je nagloma umrl Geo Weatherspoon, zet rojaka John Gornika, ki biva v Chicagu. Med potjo na delo ga je zadela kap. V bolnici v Green Bay, Wis., je umrla v starosti 68 let rojakinja Mrs. Anton Kocjan. Na-daljnih podatkov o rojakinji ni na razpolago. V Milwaukee, Wis., je umrl . Oceani so razburkani Zapadne države so bile včeraj obiskane od večjih ali manjših tornadov, ki so povsod povzročili ogromno škodo. V onem delu zapada, kjer mejijo države Oklahoma, Missouri in Kansas je bil tornado najbolj pogubono-sen. V Colorado in Wyoming je zapadel včeraj težak sneg nad čevelj visoko. V jugozapadnih državah pa divja nevihta, ki dviga prah in pesek ter povzroča ogromno škodo. Blizardi, kot jih še ne pomnijo ljudje, so obiskali včeraj državo Nebrasko. Tudi po severnem Atlantskem oceanu, po Sredozemskem morju in v Biskajskem zalivu so se pojavili viharji, ki so razbili 5 parnikov. Dvanajst oseb je bilo ubitih v raznih nevihtah, ki so divjale v Franciji. Dve osebi sta bili včeraj ubiti v Chicagu v no zastražen, ko se nahaja v Londonu Ko je rojak Joseph Reinhard, ! ki stanuje na 415 E. 34th St., J Lorain, Ohio, čakal preteklo sredo na 28. cesti in Globe Ave., T , „„ , , i na ulično karo, je pridrvel mi- London, 25. februarja. Vče-jmo njega neki avtomobilist, ki je Reinharda podrl na tla, ga vlekel več jardov naprej in kon- ji nezaslisvano narastla Paris, 25. februarja. V* Franciji se nahaja danes nad pol milijona brezposelnih ljudi, ne- iskavo verskega ogromne davke na preganjanja | monopole v Ameriki V Clevelanudu se nahajajo Detroit, 25. februarja. — Te-višji uradniki reda Knights of kom svojega včerajšnjega radio Columbus, kjer zbirajo podatke govora je Rev. Coughlin napa- čno je - liupi V_ J lil XV V.; 11- -i . , . v . - . -------G ****** avtomobilist pobegnil.; aj. Je.nezasllsan° v zgodo- m uradne vesti glede preganja-j dal vlado, ker ne naloži dovolj Motoiman ulične kare ki |vini Francije. )e v, - vlado velja prednja katoličanov v Mehiki. Ti j velikih davkov na privatno in istem času pripeljala mimo, je!I^L1^ 1]'lldi nekako 00,- podatki bodo predloženi senat- korporacijsko premoženje Zed. videl nesrečo, toda ni mo*el vi-i ' na leto' kar ',e krojnemu odseku, ki bo v kratkem držav. "Jaz sem prepričan," silni nevihti. Sneg je padal ta- avstrijske republike, posojilo je v enaki zadevi pogajal francoskim zunanjim ministrom Lavalom. Sicer angleška vlada zatrjuje, da je kanclerjev obisk privatnega značaja, a je gotovo, da se bodo na sestanku razpravljale sledeče zadeve: garancija neodvisnosti in ko gosto, da so ljudje na ulicah le s težavo hodili naprej, dočim je prišlo tudi do mnogih avtomobilskih nesreč. Vremenski preroki trdijo, da imajo zapadne države eno najslabših zim v dolgih letih. Kjer je vladala lansko leto neznosna suša, pre- mladenič, 19 let stari Wm. Su- vladujejo to zimo silni snežni šnik, sin rojaka Frank Sušnika, ki radi znane avtomobilske nesreče pred tremi leti odsedeva zaporno kazen v državnih zaporih v Waupun. Očetu bodo dovolili, da se bo udeležil pogreba svojega sina. Nesrečnemu očetu, ki ga je zadel ponovno ta velik udarec, naše sožalje! --o- Narodna učiteljska zveza proti komunistom Atlantic City, 25. februarja. Predsednik Bromley Oxman od De Paw univerze, je včeraj na zborovanju ameriških višješolskih učiteljev povdarjal nevarnost komunizma in fašizma v Ameriki. Izjavil se je, da je tako komunizem kot fašizem največja nevarnost za demokracijo. Na konvenciji je zbranih nad 5,000 šolskih voditeljev iz vseh krajev Zedinjenih držav. Predsednik Roosevelt namerava poslati posebno poslanico tej konvenciji šolnikov. To poslanico bo prebral Jesse Jones, direktor RFC vladne korporacije. --o- Zfr katoliške šole Mestna zbornica v Clevelandu je sinoči!pri svoji seji enoglasno sprejela predlog, da se pošlje na governerja države Ohio in na državno postavodajo resolucija, s katero se zahteva podpora katoliškim šolam v državi Ohio. Predlog je bil sprejet brez vsake debate.- V elevelandskih katoliških šolah se nahaja nad 40,000 učencev. Dosedaj niso te šole dobile nobene podpore od države) pač pa so jih katoličani vzdrževali sami in s tem prihranili državi letno najmanj $8,000,000. Predlog za podporo katoliškim šolam je bil v državni postavo-daji že vložen. V bolnici V Mt. Sinai bolnico je bila odpeljana Mrs. Mary Milato-vič, 1278 E. 170th St. Nahaja se v sobi št. 101. Včeraj je bila operirana. Obiski so zaenkrat zabranjeni. V bolnici Mrs. Louisa česnik, Warrens-ville, Ohio, se nahaja v St. Alexis bolnici. Prijatelji jo lahkp obiščejo. vi- harji. Mrtev pred 8. leti, je bil šele včeraj ubit Kansas City, 25. februarja.— Policija je dobila pred osmimi leti sporočilo, da je bil znani gangež Charles Bondi ubit. Njegovega trupla niso nikoli našli. Včeraj pa je dobila policija mrtvega Bondija. Nahajal se je v avtomobilu, čigar stroj je še vedno deloval. V njegovem vratu in glavi so dobili pet krogel. raj je dospel v London avstrijski kancler Kurt Schuschnigg, ki je prišel sem, da izprosi dovoljenje, da sme avstrijska republika podvojiti svojo armado. Policija v Londonu je poslala onn v . . , , . viaei nesrečo, toda ni mogel vi-I ' """ —: #'". ......T........—' "* "" v jaz sem prepričan," je -00 moz na kolodvor, ko je do- deti Iic€nčne številke avtomobi. '^znosno za francoske finance, imenovan, da upelje preiskavo dejal Father Coughlin, "da se spel kancler v mesto, ker se je lista_ Ro]ak Reinhard ima j Brezposelnost se je tekom ene- glede preganjanja, tekom kate- mora obdavčiti monopole tako bala komunističnih demonstra- bito lob • zlom,jen . g |fa leta dvignila za 44 odstot- rega je bilo v Mehiki mučenih silno, da se bodo morali podati, c,j Na kolodvoru je pnčako- več drugih poškodb. Sedaj se!«ov; Vlada skuša brezposel-j več ameriških državljanov. Red ako želimo rešiti privatno last-val Schuschnigga angleški mi- bori z življenjem in smrt/0 »o*t olajšati s tem, da podpira j Knights of Columbus je sklica! nino malega človeka. Ako se ne nister za zunanje zadeve Sir bolnid gte . 41 ]et ; / ; oe odajalce k, so prisiljeni na-j po vseh ameriških državah sto- bodo sprejele potrebne tozadev-John Simon Avstrijski kane- zapos,en y J _!^vec .T'enut"° H tine protestnih zborovanj radi ne postave, tedaj bo lastovalo v Je d°S1?el 12 ,Panza' kjer, se V petek večer se vrši seja Slo- ^ • Z J°' da | Postopanja' obstoječe mehikan- letu 1950 - 70 odstotkov vsega v enaki zadevi pogajal B venskega državljanskega kluba | TmvJ^Z^ nt I ^ ^ n&Pram katoličanom, i ameriškega prebivalstva kakih v Lorainu, v mali dvorani S. N. Z»fw I Si Ts'nXn i 0menjena °™izac>ja namera-! 200 tvrdk. V omenjenem letu frankov ah nekako $800,000,- Va upeljati ogromno kampanjo bodo dotične tvrdke lastovale 000 v ameriški veljavi. Ta de-, za pridobivanje novega član- j polovico narodnega premoženja Kampanja bo trajala v j Amerike, in v letu 1970 pa bo vsa Amerika njih lastnina. Ali z drugimi besedami povedano: Otroci prihodnje generacije bodo prisiljeni živeti v industrij. Red Columbovih vitezov je do- 9ft , . s fevilnimi mrwi | gnal dosedaj sledeče: da v deve-frankov na dan. tih mehikanskih državah duhoy_ . v . . . ... nikom ni dovoljeno pričakujejo obisk Doma. Začetek ob 7:30 zvečer. 5 Vsi državljani in državljanke so vabljeni, da se udeleže te seje, ker se bo razpravljalo o več zelo važnih zadevah. Vršila se bo -o- Še vedno zaprti Kakih 700 delavcev se nahaja še vedno v notranjosti tovarne Ohio Rubber Co. v sosednjem mest u Willoughby. Pretekli torek je pri tovarni nastal štrajk. 250 delavcev je zaštrajkalo, dočim jih je ostalo nekako 700 pri delu. Štrajkar-ji so blokirali vso tovarno, tako da nihče ne more noter ne ven. Delavci spijo in jedo v tovarni, kjer se vrši delo kar naprej. Medtem je kompanija zavrnila vse linijske predloge za poravnavo štrajka. Štrajkarji so včeraj sklenili, da bodo dovolili, da gre lahko vsakdo iz tovarne, toda v tovarno ne bo smel. Tekom nedelje je kompanija ves dan poslovala. Dve bombi V uradne prostore Kingsbury Coal Co., 5003 Holyoke Ave., in v prostore Fairmount Coal Co., 4300 E. 68th St., sta bili zagnani dve bombi. Vzrok je najbrž ta, ker vozniki niso organizirani v uniji, kot se izjavljajo lastniki omenjenih trgovin. Obe bombi sta napravili do $250.00 škode. Dobili nagrade Na plesni veselici, ki jo je priredilo društvo sv. Vida št. 25 KSKJ. zadnjo soboto v Twilight dvorani so dobili door prizes sledeči: Joseph Tushar, John Gregar, Art Alich, E. Barney in Sophie Kadunc. Izpuščena imena V zahvali Mr. in Mrs. Martin Mencin je stranka izpustila imena Mr. in Mrs. Frank Zakraj-šek, ki sta drage volje posodila stole za party. pomnožitev avstrijske armade. Mirovna /pogodba zahteva, da sme Avstrija imeti le 30,000 mož močno armado. Kancler Schuschnigg zahteva 60,000 mož. Toda kot se poroča iz Dunaja je glavni namen obiska avstrijskega kanclerja v Londonu, da dobi večje posojilo od angleških bankirjev, ker potrebuje Avstrija denar za ekonomsko pživljenje. Avstrijska republika potrebuje denar v svojem boju napram fašistom, socialistom in komunistom. --o- Zopet je šla ena ženska v smrt v Nemčiji Berlin, 25. februarja. V državnih zaporih v bližini Berlina so zopet odsekali neki ženski zločinki glavo. To je že četrta ženska v teku enega tedna, ki jo je doletela enaka kazen v Nemčiji. V smrt je bila obsojena 35 letna Frieda Janusche-vvitz, ker je umorila svojo 74 let staro sosedo, s katero sta se sprli. Ob istem času je kancler Hitler pomilostil neko drugo žensko morilko. --o- Smrtna kosa Včeraj zjutraj je preminula mlada žena in mati Mrs. Rose Krasovic, rojena Paulič, 6727 Bonna Ave. Pokojna je dolgo časa bolehala in je mnogo trpela. Stara je bila šele 34 let in rojena v vasi Podcerkev pri Ložu. V Ameriko je dospela leta 1920. Tu zapušča žalujočega soproga Johna, dva otroka, Rose in John Jr., dve sestri ,Mrs. Frances Uf-biha in Mary Kerzele, prej Hrastar, strica Frank Modica in mnogo drugih sorodnikov. V stari domovini zapušča mater, brata Antona in tri sestre. Pokojna je bila članica dr. Maccabees in dr. Svob. Slovenke št. 2, S. D. Z. Pogreb pokojne se bo vršil v četrtek zjutraj pod vodstvom A. Grdina in Sinovi. Naj najde ranjka po prestanem trpljenju počitek v ameriški zemlji. Preostali družini in sorodnikom izrekamo naše globoko sožalje! Iz Fail-port, Ohio Iz Fairport, Ohio, se nam poroča, da se je tam ustanovila državljanska šola, ki je pod vodstvom Mrs. John Laško, 418 High St., Fairport Harbor, O. Rojake v ondotni naselbini in v okolici, ki bi radi postali državljani in potrebujejo pri tem pomoči in pouka, opozarjamo, da se obrnejo na gornji naslov. ameriški velj la bi se nadaljevala nekako šest i stVa*. let in se računa, da bo potem vseh državah "ameriške" Unije, brezposelnost izginila. V Fran-j toda samo dva tedna .V teh dveh X i• ... „ , C)J1 dobiva brezposelni samec 7: tednih nampravn Ariian;,o»iio tudi volitev odbora za leto 1935. frankov dnevne nndnnrp ■ namerava oigamzacija liamcov dnevne podpore (47c), ■ pridobiti 25,000 novih članov: družina brez otrok 10 frankov in družina s številnimi otroci Po seji se bo pa servirala ribja pečenka in sicer brezplačno navzočim.—Poročevalec Louis Ba-lant nam naknadno poroča, da je v nedeljo umrl rojak Joseph Reinhard. Rusi angleškega ministra Moskva, 25. februarja. Tu Ubita v cerkvi šest let stara Ofelia Scrutch-ins, 2519 E. 63rd St., se je v nedeljo nahajala s svojo materjo v Thankful baptistovski cerkvi. Pastor cerkve se. je nahajal na prižnici, ko so ljudje zaslišali Sil' Simon ustaviti v obiskovati bolnikov in deliti umirajočim sv. ■zakramentov. Tekom zadnjih 14 dni je bilo izgnanih iz Mehi- se pol uradno zatrjuje, da bo v ke 47 kato!iških duhovnikov in kratkem obiskal Moskvo Sir J. Simon, angleški minister za zu- 32 duhovnikov drugih veroizpovedi. Noben javni uradnik v nanje zadeve. Pred svojim ob- Mehiki ne sme imeti svetih po-iskom v Moskvi se namerava rahel pok, toda nihče se ni zmenil za dogodek. Med tem se je pa glava otroka nagnila proti klopi. Mati je mislila, da je otrok zaspal in je skušala zdramiti otroka, ko je strahoma opazila, da teče otroku kri iz čela. Otroka so hitro odpeljali v bolnico, toda je že na potu tja preminil. Nihče ne ve, kdo je streljal v bližini. Krogla je predrla. stranska vrata in se zarinila otroku v čelo nekoliko nad očmi. Novi direktorji Družba Slovenski narod, dom v Maple Heights, Ohio, je izvolila sledeče direktorje za letošnje leto: Preds. Vincent Zim-šek, podpredsednik Mike Plut, tajnik Fred M. Filips, blagajnik Louis Simončič, zapisnikar Anton Perušek. Nadzorni odbor: Martin Martinšek, Louis Kaste-lic in Andrew Režin. Direktorji: Ludvik Vrček, Joseph Legan, Chas. Hočevar, Anton Blatnik, Anton Hrovat, Fr. Perko, Ana Režin in John Cvet. Vsa pisma naj se pošiljajo na tajnika Fred Filips, 5073 Greenhurst Drive, Maple Heights. Slavčki! Vsi otroci, ki so člani mladinskega pevskega zbora "Slavčki" naj pridejo v sredo večer ob 6. uri k Anton Grdina in Sinovi na 1053 E. 62nd St., da se od tam skupno podajo k naši umrli članici Mrs. Krašovec, 6727 Bonna Ave. in pred njeno krsto zapo-jejo v zadnji spomin. — Tajnica. Obilica snega Vremenski prerok Mize se je izjavil, da je imel Cleveland tekom februarja meseca več snega kot v kateremkoli letu zadnjih 25 let. Tekom zadnjih sedem dni je solnce sijalo samo clevet in pol ur v Clevelandu. Skupna društva V sredo, 27. februarja je seja skupnih društev fare sv. Vida. Ker je seja zelo važna se prosi vse zastopnike in zastopnice, da so navzoči. dob v svojem stanovanju. Du-Berlinu in ^ovr,ikom je prepovedano poši-Varšavi. Gre se za mirovno |ljati P° P°šti mašne knJ'Ve in prizadevanje od strani Anglije j dl'Uffe verske Predmete. kakor Rusije. Poljska v zvezi z j -o- Nemčijo baje ogroža mir Ev-! West Virginia se je izne-r°Pe- bila prohibicije Charleston, W. Va., 25. februarja. Država West Virgini-ja se je končno iznebila prohibicije. Državna postavodaja je sprejela postavo, ki dovoljuje prodajo opojne pijače, toda same v steklenicah. Prodajati pijačo na kozarce v West Virgi-niji ni dovoljeno. -o- Porotne obravnave V Ameriki lahko vsakdo, ki pride pred sodnijo, zahteva porotno obravnavo. Tako je zapisano v ameriški ustavi. Toda zadnje čase se ljudje redko poslužujejo te pravice. Na Common Pleas sodni j i v Clevelandu je bilo lansko leto samo 917 porotnih obravnav, dasi je imela sednija vsega skupaj nad 16,-000 tožbenih slučajev. Sodniki, na dovoljenje'obtoženca, sami sodijo. S tem je seveda sodnijam prihranjeno stotisoče dolarjev. Še leta 1930 smo imeli v Clevelandu na Common Pleas sodniji 5,421 porotnih obravnav, ki so veljale državo skoro $300,000. Znamenit znanstvenik Državna postavodaja Postavodaja države Ohio bi morala zaključiai svoje zborovanje 15. marca, toda na svojo žalost so postavodajalci dognali, da se to ne more zgoditi. Sicer je postavodaja gotova s svoji-j mi problemi, pa so senatorji v j katero je le bi v resnici hotela vojsko že sedaj Kdorkoli pozna ozemlje, jredko kdaj odklenil. Včasih je na katerem bi se vršil ta krvavi ples, ve, da tam v pozni je- prišei v sitUacijo. ki si ni vedel seni in zim. vojna m šala ne za enega ne za drugega, posebno j dru£ače pomagati, kakor da je ne za Japonce Tudi je mandzurska ekspedicija japonski ;odprl za trenotek okence svo-državi prizadela že doslej tako ogromne finančne žrtve, da jega tajnega hrama. Ob zad-so zdaj njene finance blizu bankrota in da bi vojna kljub j ijjih tednih Dra°-otin" Ketteja i« znanemu japonskemu patriotizmu utegnila izzvati proti-! zda]eč poslal /bogoslovno se-reakcijo, katere pa si vladajoči japonski krogi pod nobenim j menišee nujno naročilo- Prija-pogojem ne žele |telj> pojdi k trpečemu in mu Največ skrbi pa prizadeva Japonski vprašanje, kaj bi vip0Vej besedo tolažbe slučaju vojne z Rusijo storile Zedinjene države. Na vsak!ve^ da potrebuje! način pomeni ta negotovost za Japonce veliko nevarnost za j y čem naj bi bila ta prija-hrbtom, dasi bi ameriško brodovje v slučaju, da se Amerika j teljska pomoč, se je kmalu po-postavi na stran Rusije, moralo operirati zelo daleč od svoje j kazalo. Za bogoslovcem je pri-zemlje. Tudi bi moralo Japonsko zadrževati od vojne dej-; šel v Kettejevo bolniško sobo stvo, da si je Rusija zasigurala s svojimi zadnjimi pogodba- j duhovnik: župnik Malenšek. — mi zelo močno stališče v Evropi, kjer je bila sprejeta tudi v Pvav/za prav je posredoval Iv. Zvezo narodov. Seveda bi pomenilo za Japonce veliko zma- j Cankar tisto zaželjeno sreca-go, če bi mogli to preprečiti, na kar pa niti sami niso računali.! nje, za katerega se je Kette Ako vsa ta dejstva pretehtamo, moramo priti do za- toplo zahvalil: "Hvala ti, da si ključka, da si v sedanjem času ne morejo želeti vojne ne j poklical Gospoda!" sovjetska armada, ki bi jo Japonci najbrž naglo odrezali od * njenega zaledja, ne Japonci. j z Dunaja se je vrnil v Ljub- Morda se Japonci zanašajo na Anglijo, ki je pravkar ijano ter se nastanil na Rožni-poslala v Mandžurijo trgovinsko odposlanstvo, kateremu pa !ku. Obiskovalci Rožnika so bi-Japonci ne bodo dali kaj prida gospodarskih koncesij, če ne i; tudi njegovi obiskovalci, zla-dobe za to političnih protiuslug. Vendar pa se angleška moč Isti, če so bili prijatelji. Nepri-za enkrat ne bo pokazala drugače kakor samo v diplomati-jčakovano pa je snrejel obisk čni obliki, ker gotovo tudi Anglija ne smatra, da je prišel tre-jdveh duhovnikov. Moj sprem-nutek, da bi se smel v Aziji zanetiti požar, iz katerega bi mo*jljevalec mu je ponudil vizitko z gla Anglija izvleči zase nov dobiček. Angleško posredova- r.ovomaišnikim pozdravom in nje bo šlo zato samo za tem, da se sovjeti in Japonska pobo-1 vabilom. Kakor da bi se zbal tajo in svoj končni obračun še za nekaj časa odložijo. -o- i\J. T.. Cleveland, O.: koč: "Kje so tiste podobice, ki smo jih sprejeli, ko smo bili to, kar so danes ti? Veš, podobica nima toliko pomena. Glavno je, da je duša tam, odkoder so prišle te podobice." Tistikrat je odhajal Cankar mimo prvoob-kajilnih vrst nenavadno zamišljen in molčeč, čeprav sva šla še več korakov drug ob drugem. * Veliki petek je zaplakal nad Ljubljano. Dež je neprijetno presenetil obiskovalce božjih grobov po ljubljanskih cerkvah. Ivan Cankar se je odtrgal od njih in pribežal pod mojo streho. "Hotel sem še enkrat videti, kako moli ljudstvo božji grob." "Še enkrat? Kaj pomeni to: še enkrat?" "Še enkrat, predno napišem tragedijo našega ljudstva. Dal ji bom naslov: četrta postaja, i Kaj takega še nisi bral o Žalostni Materi Božji, čeprav si duhovnik." ". . . Ivan, kako je s tvojo Četrto postajo?" "Imenitno! Dobil sem tisto veliko besedo, s katero bom ožaril vse dejanje. In Žalostna Mati se dvigne na križev pot z junaškim sklepom: Ljubila bom vsakega, ki mi pride nasproti; kakor sonce bom sijala na pravične in krivične." Tiho. sem premišljeval sam zase, kje je dobil Cankar to veliko besedo. Ako je v tem duhu preživel svoje zadnje tedne in dneve, se mu je morala Pomočnica kristjanov izkazati mater. Marijanišče v Ljubljani bi moglo povedati, da ga .je milostno sprejela. (Moja pripomba : Izidor Cankar ima v knjigi "Obiski" . . . Sredi med posteljo (Cankarjevo) se pritiska k steni izrezljano stolpiča-sto stojalo q porcelanastim kipom Matere božje. . . Str. 5). Pesnik S. Sardenko zaključuje o njem: "Ni to vse, kar vem iz najinih pogovorov. Ti zapiski so le drobci, iz katerih bi se dal sestaviti ne sicer jasen, vendar pa dovolj izrazit obraz Ivana Cankarja. Ali tudi katoliško dobroto. In če so ga pri sod- pirajte lista, katerega urednik bi zagovarjali ti trije zagovorniki: mati, domovina, Bog, potem ga je Večni Sodnik pač milo sodil za njegove mladostne trenotne zablode. Upravičeno o njem sklepa dr. Hugo Bren, da ko bi smrt tako zgodaj ne strla njegovega živ- je tako zagrizen, da ga boli vsaka beseda o katoličanu in papežu. Menda bi rajše goreče železo obliznil, kot pa izgovoril besedo — "katoliški." Torej naj se nam že enkrat oči zjasnijo ! Ne ustrašimo se takih uredničkov, ki nam hočejo iztrgati vero iz srca, nam in na- Ijenja, bi imeli: Slovenci v njem to, kar imajo Francozi v Ret-! šim otrokom, fceju, Danci v Jorgensonu, Ita- Za Jugoslov. kulturni vrt so lijani v Pappineju. Mislim, da | se tudi protivili in se norčevali sem dovolj pokazal, kaj je bili iz spomenika škofu Baragi. No, Cankar v poslednjih letih in mi bomo šli preko njih in spo- upam, da se naši "naprednjaki" ne bodo več tako ponosno bari-kadirali za njegovo ime. O, Ivan, če bi vedel, kaj ot-r o c i liberalizma počenjajo s Tvojim imenom v tej tuji deželi, bi se obrnil v grobu in zjokal nad "naprednostjo" kot se je Kristus nad Jeruzalemom. -u- Slovenski katoličan, prebudi se! Cleveland (Collinwood), O Sedaj je prišlo do vrhunca dovolj dolgo smo trpeli na vse, kar je pisala Enakopravnost čez katoličane. Nikogar ni bilo, da bi se bil postavil v bran, da bi take napade na katoličane pobijal, dokler se ni zganila Ameriška Domovina, ki je dala menik postavili in mi, katoličani, bomo pokazali, kdo je napreden in kdo je kulturen in kdo ni. Od svo'oodomislecev ne moremo pričakovati nobenega napredka in kulture, oni so samo za razdor med nami. Naj se torej enkrat zavemo, katoličani, ki se na prsa trkamo, da smo še katoličani in na-I še geslo naj. bo: ne podpirati iveri nasprotnih listov. In v 'tem smislu naj se oglasijo še j drugi in povedo svoje mnenje, — j da bodo nasprotniki videli, da ; in j nas ni malo. F. K—1, faran collinwoodske župnije. -o- Frank Greges, star 67 let, iz New Yorka, je dobil zasluzeno plačilo za svojo poštenost. Nedavno je našel na uliti vrednostih papirjev za vsoto $42,000. Vrnil jih je in kompanija mu je dala v nagrado $200.00, ga stalno namestila za $75.00 mesečno plačo in mu vrhu tega dala $20.00 tedenske pokojnine. Slika na levi ga kaže v njegovi revščini, na desni pa v novem, boljšem položaju: Vendar— ta njegova sreča mu je bila v pogubo. V soboto je zblaznel. Če verjamete al' pa ne Mladinski zbor v Euclidu mmmmm Doli v Euclidu so pričeli zidati hišo. Stavba se je že prikazala iz kleti in delo je hitro napredovalo. Mimo pride ongav Jože, ki sicer ni šel prav na- Euclid, O.—Že zopet se ogla Enakopravnosti primerno lekci-1 šam iz našega Euclida. To pa ! gledat za delom, ampak ker jo in pošteno odgovorila na na- zato, ker imamo toliko časa, da pade in blatenje sv. vere. Vseh!ne vemo kam ž njim. Glavni zavednih katoličanov je sveta namen tega dopisa je, da malo dolžnost, da se Ameriški Do- povem o delovanju našega mla-movini javno zahvalimo za todinskega zbora, uslugo. Sicer jaz Enakopravno-! Po zadnji prireditvi smo zo-sti ne podpiram, ampak mi jo i pet dobili nekaj pevcev, tako da > ^vedano, da včasih prinese prijatelj, da vi- je porast zbora zopet večji kot dim, kadar napada katoličane, j je bil. Le tako naprej! sv. vero in Cerkev. Ce je listi Najprvo, kar imamo na pro-tako napreden, naj pusti pape- gramu za euclidski zbor, je pri-ža in katoličane v miru, kajti Ireditev za Materinski dan. Zbor sv. oče papež je vrhovni pogla- •><> zapel nekaj pesmi .v počast var katoliške Cerkve in naša! našim materam in vprizoril^ se dolžnost je poslušati ga. bo ma!a ki -ie zelo< hum°- • Apeliram na našo slovensko j ristična. Takrat, se boste zopet duhovščino pri sv. Vidu, sv J enkrat nasmejali. Ime igri je Cankar in naprednjaki "Tisto spreobrnjenje Cankar- postal je ponovno rdeči sodrug. ja nas popolnoma nič ne bri-jKje je pa preklic, da nismo več ga, takt je, da nikdar ni pre- j Hooverjevi pristaši? Ali smo klical, kar je pisal." Nekako ta-! morda ta preklic prezrli? ' je, če se prav spominjam, j Isto je primera s Cankarje-z dne 9. februarja zapisa- vimi spisi, kajti na vsak način j tega počaščenja, se je Cankar |opravičeval: "Ne! Tega pa ni-Ist-m vreden. Tisti zvonovi so I že odzvonili. Pa mislim, da mi | bodo zopet zapeli. Poglej ta saj !sem blizu cerkve!" Pogled skozi okno je pokazal ljubko cer-Marijinega Predno se bolj seznanimo, je mislil Cankar o ta-kozva- hočete, da je bil to, kar posled-jnja leta svojega življenja nik- ko "E" la. kaj ni "napredni svobodomiselni j dar ni bil. Naj račun vašega struji," sicer je napisal to o J naprednjaštva pa je izlilo nje-starokrajskih liberalcih, a ker govo pero citat; ki naj se vsem so "svobodomiselni naprednja-: svobodomislecem enkrat za vse-ki" v tej deželi "posrečena ko- j lej vtisne v spomin, da ne bo-pija" (slika) starokrajskih Ii-1 .-.te več ž njegovim imenom ša-beralcev (barva naj bo že rde-j rili v javnosti, češ, saj edino < a ali spreminjajoča, ničesar ne, mi, napredni, razsvitljeni, pametni itd, smo doumeli njego- kev kakršno | vernega? Kdo bi o tem dvomil? ; Katoliška Cerkev šteje v svojem širokosrčnem duhu več članov, kot jih morejo obseči vse naše cerkvice in vse naše krstne knjige." O Cankarju vemo še to, da se je pri nadškofu, Stadlerju v Sarajevu jeseni leta 1909 spravil z Bogom. Torej njegovo spreobrnjenje ni šele na smrtni postelji leta 1918. Za njegovo poslednjo spoved vemo iz pisatelja Fr. Finžgarja spisov, da ga je ze preje naprosil, naj mu on, kadar bo na smrt bolan, podeli milost svetotajstev. Kar se je tudi zgodilo, da je iz rok prijatelja Finžgarja sprejel sv. popotnico. Ko je bil v Sarajevu nadškofov gost, je prosil nadškofa njegov brat msgr. Karol Cankar, ki je bil takrat nadškofov tajnik, da naj ga pusti v miru in ne •dli vanj s svojo dogmatiko. — Vpliv, ki ga je na Cankarja nadškof napravil, ko je videl sveto življenje nadškofovo in bosanskih duhovnikov, je bil, da je obiskovanja na I naprosil za razgovor jezuita dr. Rožniku. Sonce se je kakor Cankarju in njegovi besedi na ljubo prav takrat vtopilo s polnim žarom v cerkvena okna. "Poglejta! Dobili smo sonce! Kaj bi bil svet brez sonca r L Iz dolg dece. hiteli ; nosil I sv. ku stolne cerkve se Matevža Končar.ja, ki, kakor vemo, se je pri njem spovedal in 6. novembra 1909 ga je pri us-miljerikah v cerkvi sv. Vinka obhajal njegov brat Karel. O njegovi poslednji knjigi "Podobe iz sanj" pravi sodobni naj-j večji slovenski pisatelj in krije priviljtik, prof. dr. Iv. Pregel: . . . "da Lovrencu, Mariji Vnebovzetje I in sv. Kristini, da prosi svoje farane, naj ne podpirajo listov, j ki so Cerkvi in veri nasprotni. Tudi naša dolžnost je, da se že zdramimo iz dolgega spanja in gledamo na to, da se v bodoče preprečijo taki napadi. Res, tako izgleda, kot bi se hoteli ti svobodomisleci vsega polastiti, kar so katoličani zgradili. Res ; so tako naivni, da mislijo, da so i sami zgradili SND na St. Clair j Ave. Ampak naj le kar pogle- i dajo v knjige, kdo in koliko je I kdo daroval ter prispeval za to j zgradbo. Kdo pa je to: svobodomi-slec? Po njih nazoru to pomeni, da ne smeš imeti svoje proste volje in misli, da bi delal in mislil, kar bi hotel, ampak, če hočeš biti svobodomisiec, semo-raš odpovedati Cerkvi in veri in j spovedi in sv. obhajilu. Njih svoboda je v tem, da moraš lepo ubogati nje in delati tako, kot ti oni ukažejo in živeti pravo pagansko življenje. In kot je razvidno, si je hotela, oziroma si je, Enakopravnost prisvojila, naslov svobodomiselnega lista. Zato je pa čas, (la se zavedni katoličani enkrat zbude iz dolgega spanja in napravimo enkrat konec ter ne dopustimo, da bi se ta kuga št nadalje širila med nami. In do bro pometimo ta prah. Kar se pa tiče Mr. Anton Grdimi, rečem pa. toliko, da je on eden prvih mož med nami, misijonar in zagovornik ter narodnjak v vseh ozirih. Po vsej Ameriki je znan in priljubljen. ! "V šoli.". Tu vam bo zala svoje talente, ki so bili sedaj skriti. Nismo vedeli zanje, sedaj so pa prišli na dan in prav gotovo nam bo mogoče pokazati v kratkem še kaj boljšega. Vse, kar je sedaj staršem za storiti je, da rezervirajte dan 12. maja za našo mladino. Tudi sedaj še lahko vpišete vaše otroke v mladinski zbor, ker pozneje bo prepozno, da bi ! se mogli naučiti za nastop na 'Materinski dan. Pa to tudi ni vse. Vsi mladinski zbori se bodo začeli v ; kratkem učiti za nastop vseh mladinskih zborov za jeseni. To i bo nekaj zelo krasnega in bi j vam bilo gotovo žal, da se ne bi istega udeležili vaši otroci. Ne 1)0 samo lepo, pač pa bo tudi ! zgodovinskega pomena. Torej katerega veseli in res-jno misli, se lahko vpiše, ker hoditi bo treba redno k vajam, drugače se ne bo mogoče na- ije šel ravno mimo in ker .je bii trdno prepričan, da ne bo do-i bil dela, je stopil do polirja in | ga pobaral za delo. Da ne bomo Jožetu delali krivice, naj j bo njemu v čast in zasluženje je to storil samo zato, da bo lahko doma ženi rekel, ne da bi se zlagal, da je vse dopoldne spraševal za delo, pa ga nikjer ni dobil. Ako bi bil kje kak pripraven prostor, bi bil Jože gotovo znak padel in za pet minut omedlel, ko mu je polir rekel, da lahko kar začne delat. No, v še večjo mladina cas* je treba povedati tistim, ki ga slabo sodijo, da Jože ni hotel požreti svojega vprašanja,, ampak je* res slekel rekelc, pljunil v roke in vprašal polirja, sicer ne z ravno preveč dcpadljivim obrazom: "Kaj bom pa delal?" "Najptej pojdi v onole šen-do koncem lota in pripelji obe samckolnici, ki sta tam," pravi polir. Ne morem reči, da bi Jožo tako letel po ukazu, da bi bil morda v nevarnosti, da bi so spotoma ubil, ampak je šel lepo počasi, ker je imel spotoma neko važno opravilo, da je na prste računal, koliko bo nesel (lomov, če bosta s polirjem opravila vseh osem ur dela. Ko je pregledal samckolnico in se dodobra prepričal, katera je lažja, je vzel lažjo in jo lepo moško peljal do stavbišča. "Kaj naj pa: zdaj delam?" je vprašal Jože polirja, ko je pri-citral samokolnico do njega in A. Noe h. IZ PRIMORSKEGA bel sprevod prvoobhajilne j je najbolj katoliška knjiga v dt- i Povsod pomaga, najsibo pri cer-!Mož.Je bil °dpeljan po zelo hitri obhajila, in vrvežu ovrže), velja enako njim. Predno citiram Ivan Cankarja, bi Ivo skromno podvomil, če bi tudi po vašem mnenju vsi, ki se ne!ga potisnil na svojo desno. Ta-kaj takega ovrgel: v neki vardi j prištevajo med živali — sicer I ko se spodobi velikemu pisate-.je pred časom nekdo zapustil grob izraz, a v bistvu resničen: i I ju. "Ne boš," me je ustavi! socialiste in postal iz marksista i če ni Boga, ni duše, ne vidim razlike med se naziva človek irt četveronož T910 do 1920." gaj Zvenih ali pri narodnih "Podobe iz sani" so krona nje- vah. Tudi pri SNI) na St. Clair govega dela, njegova izpove I, Ave., je po številu delnic med V tistem trenot- j tako resnična, globoka in intim- j prvimi. Torej naj se mu da primi je stopil na-j na, saj je v tej knjigi izdal os-1 znanje. Naj se kdo od svobo- Prvoobha janci so se raz-1 setletju od na vse strani. Vsak je spominsko sliko prvega celo republikanski vardni vodja. Časi so se spremenili, ž nji- mi tudi ta vodja iste varde. Za- d, j< ljubil se je zopet v socialiste,1 ti ne veličino. Nazadnjaki (ki so [sproti Ivan Cankar. Takoj sem j novna gibala vsega svojega jdomislecev zglasi, če je toliko umetniškega udejstvovanja. Ko j dal. Po mojem mnenju jih je .je zapustil svet, so ga ta gibala ; bore malo. Mr. GrcMni moramo spremljala k posebni sodbi jn btti hvaležni, da se je sloven-in se postavil na mojo Iga zagovarjala. Ti zagovorili-j ski narod v tej metropoli tako "Med mladino sva. Mla- ki njegove skrite kambrice so | povzdignil. Vsak zaveden slo-i d i, kako spoštuj? | bili: mati, domovina, Rog! Vr-j venski trgovec bi moral sledi- resničen: torej jaz živaljo, ki končno vse enako), razumejo, kaj piše. Cankar levico, rifita naj učiti tako, da bi lahko nastopi-!Jo postavil lepo na tla. li. Tu bo treba požrtvovalno.-: PoMr ga pogleda, pogleda tu-^ti. Za mladinski zbor: di samokolnico in potem zopet Jožeta in se začudi: "Kaj ti nisem rekel, da pripelji obe samokolnici ?" i "Kakopada ste rekli, toda obe hkrati vendar ne morem tiščati pred seboj. Saj nisem co-pernik!" "Tepec," se razhudi polir, ki bi najraje videl, da bi imel vsak i delavec petintrideset parov rok, "zakaj pa nisi naložil drug o j vrh druge?" "I, glej jo no pošasti, na to ! pa še mislil nisem," se popraska Jože za ušesom, se obrne, : pograbi samokolnico in jo po-j časi potiska nazaj proti šendi, k.ier jo je 'prej dobil. "Pusti to samokolnico ven-jdar tu!" zavpije nad njim polir. "Ja, ampak če to< tukaj pustim, kako bom pa potem ono zazija —II. Bistrica, januarja, 1936. — V zadnjem številu smo poročali o konfinaciji nekega čevljarja iz II. Bistrice, za katerega pa še nismo vedeli imena. Ta čevljar je Zadel po domače Šma-jev iz II. Bistrice. O vzroku kon-finacije smo poročali že zadnjič. ustano-! konfinacijski >arske otoke kajti Mož- ( a»kar j t ozrl duhovnika." Potem se! nil se je k Njemu, veroval v u Mr. Grdini in opustiti oglase na prvoobhajance, re- [ Njegovo pravičnost, usmiljenje j \ brezverskem listu. Ne pod- proceduri na Li Doma je pustil majhnega otroka brez matere, ki mu je pred kratkim umrla. Otroka so sprejeli dobri ljudje, ker mu oče ni zapustil prav ničesar, saj je bil zelo reven. Ta primer konfinacije nam odkriva ogromno tragedijo posameznikov v odporu proti fašizmu. * Državna postavodaja velja državo Ohio vsak dan Jfifi.HOO.OO kadar je zbornica v zasedanju. drugo naložil na vrh' ves začuden Jože. Resnici na ljubo je treba zapisati, da je tri minute potem Jože že gledal za drugim delom, vendar s to razliko, da se jo skrbno ognil vseh stavbišč, ki so bila v delu. AMBKlSKA DOMOVINA, FEBRUARY 26TH, 1935 3. KRIŽEM PO JUTROVEM Po nemškem izvirniku K. Maya Kaj pa bova sedaj počela gospod?" "Pohitela bova za morilci in jih najbrž tudi kmalu došla." "Ali jih misliš ubiti?" "Ne. Nisem njihov sodnik. Pa govoril bom z njinii in skušal zvedeti, zakaj so ga umorili. In potem se bo že pokazalo, kaj bo treba storiti." "Pametni ljudje tisti morilci gotovo niso, sicer bi ne bili zaklali dragocene hedžinke, ki je več vredna, nego vsi njihovi konji." "Morebiti so se bali, da bi je utegnila hedžinka izdati. Taka plemenita žival je daleč na okoli znana." "Sedaj pa na konje! Tule pelje sled. Dva človeka sta pred nama. Pet ur kvečjemu. Morebiti ju dojdeva jutri še preden prideta v Seddado." Vkljub mučni vročini in težavnemu, kamenitemu svetu sva jezdila v skoku kot bi hotela brze gazele dohiteti. Pogovarjati se v takem naglem diru seve nisva mogla Molče sva hitela dalje. Molčati pa gostobesedni, živahni moj Halef ni znal. "Gospod," je klical za menoj, "gospod, ali me misliš zapustiti Lovski Pomenki Uremic J. Dcbcvfr. "V Seddado." "Katerega rodu sta?" "Tale," sem pokazal na Ha-lefa, "je doma v ravnini Ad- Lovci v državi Kansas, v Lane mar, jaz pa sem iz rodu Nemsi. okraju, strašno godrnjajo, ker Kdo sta pa vidva?" so Jim ravno Pred nosom zajci "Midva sva iz slavnega rodu prekrižali račune. Lovci v do-Hamalekov." tičnem okraju so namreč name- "Hamalek — ? O, ti so iz- ravali napraviti velik pogon na vrstni jezdeci in pogumni v bo- zaJce. Kakih 6,000 lovcev, pra-ju! Odkod pa prihajata?" |vih in titularnih, se je priglasilo "Iz Gafse." i« cilj je bil: 50,000 zajcev mora Seveda je lagal. Gafsa leži Pasti. Zadnjo minuto pa je pri-kakih sto kilometrov sevcro- šel od drž. pravdnika ukaz, da vzhodno od wadija Tarfawi. Od; se lov ne sme vršiti, ker je iz-tam nista mogla priti. bruhnila bolezen — ošpice, pa Pa potajil sem se in hlinil: med zajci, ampak med otroci "O —, sta pa že dolgo pot hi zdravstveni urad se boji, da naredila! Kam pa potujeta?" bi se bolezen še bolj razširila. "K studencu Suwaidi, k pri- Zajci so gotovo otročičkom zelo jateljem." je že videl kdaj toliko srn skupaj, kot jih visi pred mesnico tamle. Grocerist, ki je že videl izobešene zajce, ni mogel ženske prepričati, da to niso srne, ampak čisto navadni zajci, šele ko jo je peljal na lice mesta, da jih je sama otipala, je verjela, da to niso srne in se je križa- Zdravilstvo in zdravniki srednjega veka Najmodernejši današnji kirurgi in zdravniki niso in ne morejo biti preučeni in prespret- vinski vrači jamarjev. Oni olajšajo bolečine s tem, da inspiri-rajo bolniku vero, da bo ozdrav- ili, vendar pa današnji zdravni-, ijen. Bolečina je v večini slu-ki ne prakticirajo svojega pokli-jčajev samo mentalna in jo je ca z ono bedastočo in praznover-nostjo, s kakršno so ga praktici-rali njihovi kolegi v srednjem \ egu. Tako se je n. pr. dolgo časa prav resno mislilo, da ima krastača v glavi nek kamen, s katerim je mogoče ozdraviti zastrupljeno osebo. P r i zdravljenju nalezljivih bolezni so zdravniki la, češ, da takih zajcev pa še ni j menili> da se dovolJ zavarujejo videla. ' Proti nalezljivosti, če si pri svo- * ; jem ravnanju z bolnikom pritrde Veverica je strašno firbčna živalca. In neki taki firbčni veverici je oni dan napek hodilo, pred usta in nos gobo, namočeno v kisu. Za zdravljenje hi-drofobije je bilo najboljše sredstvo, če se je pomočilo bolnika v rešili bridke smrti. * Lovci v državi Ohio, ki se pritožujejo radi premajhnih zajcev, naj bodo potolaženi, ker se ima j žre- Obrnil sem se na sedlu. "Zapustiti — ?" "Da —! Moja kobila sicer daljše noge nego tvoj bee, pa so zato bolj okorne!" Res je bila starikava kobila že vsa potna in pene so ji prhale iz gobca. "Ni misliti, da bi počivala! Do noči morava jezditi, sicer nama morilca uideta." "Gospod, kdor preveč hiti, ne pride nič dalje nego tisti, ki zmerno in pametno potuje! Kajti —, Allah akbar — veliki Bog!" se je nenadoma prekinil, "poglej, gospod! Tamle, doli _i" Pred nama je svet padal in spodaj v globeli, kak kilometer daleč, sva zagledala dva človeka. Sedela sta v pesku, ob robu mlake, ki je menda od zadnjega deževja ostala v wadiju. Konja sta v bližini obirala bodeče, suho grmičje. "To sta tista dva —!" "Da, gospod, tista dva sta! Vroče jima je bilo, pa sta sedla, da si počijeta. ju opaziti. Zapustila bova wa-di, jezdila gori v puščavi proti zapadu, pa se vrnila k njima ter se delala kot da sva prišla od šotta el-Garsa." "Zakaj ?" "Zaenkrat ne smeta vedeti, da sva našla Francoza." Obrnila sva konje v breg. splezala iz wadija ter jezdila kake proti V nato naj u dela Kajpada je bila laž, kar je povedal. Pa vljudno sem nadaljeval: "Ali si smeva malo počiti tule pri vodi?" "Midva ostaneva do jutri tu- nam obeta pomoč. En tisoč zaj-kaj," je odgovoril, da se izogne cev, takozvanih jack-rabbits bo-j mojemu vprašanju. do vjeli v državi Kansas v pa- "Tudi midva nameravava še- sti in jih poslali v državo Ohio, j le ob jutrišnjem solncu pot na- Lovili jih bodo v onih krajih, jdaljevati. — Vode je dovolj za ki so bili lansko leto od suše še j nas vse. Ali smeva prisesti ?" najbolj prizadeti. Torej fant-"Puščava je svobodna —. je, če bo kdo jeseni ustrelil kako Marhaba — dobrodošel!" večjo žival, naj se ne hvali, da Videti mu je bilo, da sva mu je ustrelil teleta ali kravo, ker v resnici vse prej ko dobrodošla, j bo to še vedno zajec, čeprav bo Pa nisva se zmenila za nje- tolik, da ga bo komaj domov ne-gov obraz, spustila sva se v sei_ wadi, stopila s konjev in priseči la k vodi. Prikupljivih, zaupanja vred- Tisti> ki ste že bili na lovu na nih obrazov neznanca pač prav srnjake, veste, da se malokdaj nič nista imela. Starejši, listi. z£°di> da bi lovec bežal pred sr-ki je govoril z menoj, je bi! njakom. Navadno je srnjak tiči o lg in mršav, da mu je burnus sti> ki jo ubere čez drn in strn. visel na telesu kakor prazen ža-! ^ se drugače se je pa zgodilo one kelj. Izpod umazanega tur'oa- dni v nekem okraju blizu štok-na me je ostro opazovalo dvoje holma, kjer se je neka pogum-majhnih bodečih oči, njegova na košuta uprla vsem paragra-usta so bila ozka in brezbarv- fom naravnih zakonov in se po-r.a, redke brke je imel, konica- stavila v bran vsem, ki so ji pri-sto, suho brado in njegov nos šli nasproti. Lov na jelene je je bil podoben ostremu, unog- odprt samo en teden v letu. In njenemu kljunu roparskih nn- košuta, ki je morala biti zelo iz-harjev, ki sem jih pravkar pre- obražena, se je takoj, ko je bila gnal s trupla umorjenega Fran- lovska sezija zaključena, poja-coza. vila na obljudeni cesti in se za- N j ego v tovariš je bil mlad,, podila v vsakega, ki ji je prišel lep človek, pa njegove oči so j nasproti. Tako je nek kmet vabile nemirne, polne neukročene lil sod zelja po cesti, ko se poka-strasti, čelo vkljub mladosti na- že pred njim košuta, ki se zaleti gubano in lica upadla. proti kmetiču, ki je skušal po- Starejši je govoril arabski z ! staviti sod med sebe in košuto. | izreko kakor sem jo čul v Me- Košuta je opravila na kratko: s zopotamiji, mlajši je molčal, par krepkimi brcami je razbila "Ali pa da si razdelita plen!" I Sumil sem, da vobče ni Arabec, sod, potem pa skočila proti pre-Nazaj, Halef! Ne smeta na-j ampak najbrž Evropejec. Utrašenemu kmetiču, ki se je re- Njuna obleka je bila obnoše- šil na bližnje drevo. na, njuna konja sta bila zdela- Tr . »,.,., ii - • , Ko je sel isti kmetič druiri na m slaba, orožje pa sta imela J . . lu"euL uultI izvrstno f!an p0 11 potl' Je bil bolJ Pre" ' Naokrog po pesku so ležale viden in je vzel seboj puško. Res različne stvari, ki jih človek v-ie ,J,ubezniva ko*uta že ča" kala s slavnostnim sprejemom. Kmet je bil korajžen in se dal. Ustreli! je parkrat v zrak, da bi košuto prestrašil. Vanjo namreč ni smel streljati, ker se In to je ve- ko je vtaknila svoj nosek v! stvar, ki je ni prav nič brigala. mrz!o vodo- In dol^a stoletja ni hvaležni, da so jih zaenkrat vsaj j Pri Gull jezeru, Mich., stoji ga- 1;ihče na vesoljnem svetu dvomil, raža in nad garažo je prazno stanovanje. Pa si ogleda veve-i ička garažo od vseh strani in končno sklene, da pogleda tudi v notranjost, kako je stanovanje papirano. Ker so bila vrata in okna zaprta, zleze skozi dimnik da so slabumne in blazne oebe obsedene od hudiča, in zdravilo res mnogokrat mogoče olajšati s trdno vero in upanjem, toda, pravi dr. Hagard, ta procedura ne bo izlečila ali uravnala zlomljenih udov, ne bo ozdravila ošpic, koz ali raka, kakor ne bo vzela bolečin iz votlega zoba, niti ne bo zamašila votline. Grki in Rimljani so verovali v dobre in hudobne duhove in obsedenje po hudobnem duhu je Lilo vselej vzrok blaznosti, pa tudi neštetih drugih bolezni, če je imel kak mož v starem Rimu epileptičen napad tekom ljudskega shoda, je bil shod takoj razpu|ščen zaradi navzočnosti hudobnega duha. Prvi kristjani so verovali, da so vsi duhovi hudobni; slaboumni in blazni ljudje so bili, po njih mnenju, imenovali, morila v Evropi ljudi na debelo; pomorila je eno četrtino svetovnega prebivalstva, dokler se ni ta epidemija zadnjič pojavila v Angliji leta 1665. Tedaj ni še nihče imel pojma, da raznašajo to bolezen bolhe bolnih podgan. Tekom zadnje epidemije na Angleškem so Angleži pričeli to sumiti ter so pomorili milijone podgan. In kljub temu, da je to zdaj znano dejstvo, je še leta 1918 umrlo za to kugo v Mandžuriji 20,-000 ljudi. je bil zadnji ki je umrl za Thomas Jef-prvi ameriški je bil cepljen proti blaznosti je obstojalo v iz- obsedeni od hudobnih duhov, gonu hudiča iz bolnikovega telesa. Več tisoč let so bili "učenjaki" prepričani, da ima ženska in pride skozi cev v pečico. Tu- manJ zob nego moški. Preteklo kaj se ji je že obudilo kesanje in Je komaj 300 let, da je nekemu bi bila šla rada nazaj, pa ni mogla po strmem dimniku splezati navzgor. Torej ji ni kazalo drugega, da je šla naprej. Pri vratih, kjer se jemlje ven pepel, je dobila toliko odprtine, da je skočila ven in na tla. Potem je šla pa na patruljo. V vse shrambe je pogledala in prešnofala, v takemu "znanstveniku" padlo v glavo, da morda vseeno ne bi bi-io napačno, če bi se pogledalo kaki ženski v usta ter preštelo njene zobe. In kdo more opisati osuplost tega "znanstvenika," ko je ugotovil, da i m a ženska prav toliko zob kakor moški! Stari so splošno mislili, da so rvne- vse predale vtaknila svoj nosek., Jetra in ne srce> središče kr iščoč hrane, pa .nikjer nič. Ko ; sistema. Hrana je prišla -je skakala po pohištvu, je tudi j po njihovem _ y jetra> kjer se je izpremenila v nekaj, čemer so vr" | rekli "naravni duhovi," nakar :ice bleščeč obesek. Ne bodi le-|je kri raznesla te «duhove" po la, prime z gobčkom za obesek j vsem telesu In ljudje so verjeli v take be- opazila, da visi od električne | svetilke vrvica in na koncu ven v puščavo sva se Videti sta šesta četrt ure zapadu. širokem polkrogu vrnila k wadiju. nista mogla, ker v globeli, pa gotovo cula topot konjev. In res sta že stala, s puškami v rokah in naju pričakovala, ko sva prijezdila na rob wadija. Naredil sem se kot bi nepričakovano srečanje v samotni puščavi tudi mene zelo iznena-dilo, ni se mi pa zdelo vredno, da bi bil prijel za puško. "Es-selam alekum!" sem pozdravil in ustavil konja. "Mir ■/. vami" se to pravi in tako se jutrovci pozdravljajo, seve le muslimani med seboj. "Alek!" je zagodel starejši "Kdo sta?" Čim krajši je odgovor na tvoj pozdrav, tem manj si dobrodošel. To velja pri nas^ pa tudi na Jutro vem. Kratki "alek" — "s teboj," mi je povedal dovolj. Pa vkljub temu sem pnjaz- nt* odgovoril: „ "Miroljubna popotnika sva. "Odkod prihajata?" "Oil zapada." "Kani potujeta?" puščavi le redko vidi in k< jit v svojem iznenadenju nad nepričakovanim obiskom najbrž nista imela časa skriti. Svilen žepni robec sem opazil, zlato uro z verižico, krasno izdelan | je bal stroge kazni. in potegne in, kakopak, v tistem trenutku se luč prižge. V prvem hipu jo je to zelo oplašilo, pa jo je strah kmalu minil. Delavci, ki so prišli delat spodaj v garažo, so opazili gori v .stanovanju luč. čudno se jim je to zdelo, ker so vedeli, da je stanovanje prazno. Tatovi so morali priti v stanovanje; drugače ne more biti. Oborože se s koli, renči in drugim orodjem in gredo previdno gori. Toda vrata so zaklenjena, okna vsa zaprta, torej kje je uganka in kdo je prižgal luč? Uderejo vrata in stopijo v stanovanje. Ker so pustili vrata na stežaj odprta, je porabila ugodni trenutek veverica, ki je smuknila na prosto. Po dolgem ugibanju so prišli do sklepa, da je veverica sama prižgala luč in so hvalili njeno modrost in učenost. samokres in v usnje vezano dela dobro tudi košuta, ker se Lovci so ugotovili, da lev nima tako dobrega vonja kot druga divjačina in se bolj zanese ni po-1 na svoja ušesa kot na nos. Levima namreč jako fin sluh in sliši vsak najmanjši šum, ki ga rpcmni pred nevarnostjo ali kadar je na lovu za plenom. Knjižico. Je brez P°misleka zapodila pro- Naredil sem se kot bi vseli ti kmetiču, ki ji je ušel v bližnjo teh stvari niti ne opazil, vzei iz ''išo. torbe pest dateljnov in jih za- Nekega drugega kmeta je začel zauživati ravnodušno in za- podila na drevo in je skakala dovoljno, kakor se spodobi utru- i gori v veje, da bi ga sklatila dojenemu, gladnemu popotniku. I b. Ker ga ni mogla doseči, je "Kake posle imate v Sedda -j začela butati v drevo, da bi ga di ?" je vprašal mršavi. podrla. Ker tudi tega ni mogla, (Dalje prihodnjič.) se je vlegla pod drevo ter tri ure tam čakala sovražnika, ki si pač ni upal doli. Občina je napravila prošnjo I na državo, naj jih reši krutega sovražnika in dovoli, da se košuto spravi s poti. Zakaj je pr; Navada, da je poroki tovariš? to- pri poroki variš in tdVarSica, izvira " primitivnih časov, ko se veste še ugrabljalo. Mladenič, ki je hotel ugrabiti izbrano (le- se iz je ne- Tudi v Mehiki se je končno zbudila država in bo nastopila oroti lovcem, ki na debelo streljajo divjačino, zlasti vodne ptice, ki prilete v Mehiko prezi-mcvat. Mehiški lovci imajo namreč v navadi, da streljajo r.a jate ptic s takozvano "armado." "Armada" pomeni več lovskih pušk skupaj zvezanih in postavljenih na lesen podstavek. Te puške torej namerijo na letečo jato in sprožijo vse hkrati. Posledica je, da padajo ptice trumoma na tla, kot bi jih streljali s strojnicami. Mehiški športniki so s strahom V Kanadi imajo strašno veli-:opazili, da je čim manj te div- ciastoče vse tja do Shakespeare-jevih časov! Tako so verjeli, da je vse, kar mora storiti človek, da si izčisti možgane raznih ne-zaželjenih duhov in substanc, to, da vzame od časa do časa ščepec tobaka za njuhanje. Mrzlica in vročica sta bila delo dveh demonov: mrzlega in vročega. Ko je v tednu Shakespeareje-ve smrti dr. William Harvey izjavil, da je ugotovil cirkulacijo krvi, so ljudje mislili, da se mu meša in skoro vsi njegovi paci-cnti so mu obrnili hrbet. Z enostavnim eksperimentom, da je ovil trak okoli komolca nekega človeka, je zavrgel vso "znanstveno" špekulacijo, ki je b i 1 a uveljavljena tisoče let. On je bil prvi znanstvenik, ki je trdil, i ( asa Hipokrata, pred 2300 leti katere so izganjali pobožni in sveti možje. Moderna medicinska znanost je od takrat sicer dokaj napredovala, vendar do najnovejših časov nima ta znanost zaznamovati bogve kako velikih uspehov. Dovolj je, če vzamemo dejstvo, da ni bilo v tej deželi nobene umobolnice do leta 1840, ko je neka šolska učiteljica, po imenu Dorothea Lynde, Dix, pričeld potovati od države do države, zavzemajoč se za bolj človeško postopanje z umobolnimi. Z blaznimi se je dotlej neusmiljeno postopalo; nečloveško so jihpre-; tepali in zapirali v ječe, da se jim "bo pokazalo, kako se imajo obnašati." V blaznici na Dunaju in v blaznici Bedlam v Londonu, kjer so bili zaprti blazni nesrečniki, se je pobiralo vstopnino od ljudi, ki so hodili gledat te nesrečnike. Omenjeni učiteljici se je posrečilo, da je pregovorila zako-nodajce dvaintridesetih držav ameriške Unije, da so ustanovili bolnice za umobolne, kjer se je postopalo ž njimi kot z bolniki, ne pa kot z zakrknenimi kriminalci. Učiteljica Dix ni bila nobena učiteljica ai znanstvenica, vendar je prepričala in naučila zdravnike, da ne smejo postopati z blazneži kakor z zverinami, marveč kot z nesrečnimi ljudmi. Današnjim modernim zdravnikom je navaden prehlad v glavi in njegovo lečenje prav malo več znano, kakor je bilo znano starim grškim zdravnikom za ke zajce. Se reče, ne ravno tako strašno velike, vendar eden je najmanj za tri ohijske. In kle, je za to podjetje izbral naj- ktfko 80 tl lcanadski zajci veliki, zvestejšega tovariša, ki je šei | naj vam pove sledeča dogodbica. Večja družba iz Detroita je šla na zajčji lov blizu Tilbury, Ontario. Dobili so jih kakih 50, katere so obesili v razgled pred neko mesnico v Detroitu. V grocerijo poleg pride n e k a in omeni groceristu, če 11 P"1 na to nevarno podjetje. Tovariš je imel nalogo, da je z orožjem zadrževal domačine, medtem ko nevesto. man je .^uiNKega izvira in je i j nastal šele v 18. stoletju. ženska jačine in so končno prišli do spoznanja, da so jih le preveč pobijali. Odslej se: bo smel vsak mehiški lovec zanesti le na svo- je oko in roko in "armada" šla v pozabljenje. bo je prijatelj odnesel Angleški izraz "best škotskega izvira in RRIJSS RADIO popravlja vse vrste apurute. (>02K St. Clair Ave. ENdicott 4324 da je človeško telo stroj. Pred tem časom je mogel zdravnik bolniku prav toliko pomagati, kakor bi mogel pomagati današnji mehanik potrtemu avtomobilu, če ne bi poznal principa, po katerem motor deluje. Starodavni zdravniki, rano-celniki in padarji so vedno mešali vero z medicino. Stari Grki so imeli krasne sanatorije, ki so jih upravljali svečeniki, ki pa niso dovolili vstopa kakemu zelo slabemu bolniku, ker so se bali, da bi utegnil slednji v sana-toriju umreti, kar bi bila največja žalitev Eskulapa, boga medicine. Idejo religioznega zdravilstva moremo zasledovati vse n a z a j do človeka-jamarja in njegovega vrača. Prahistorične risbe v neki votlini v Ariege, Francija, predstavljajo takega vrača, ki si je nadel živalsko kožo z grotesknim rogovjem, in tako našemljen je skakal in plesal pred bolnikom, da bi slednji pozabil ob pogledu nanj svoje križe in težave. Nekaj tega je ostalo med j nami še do današnjih dni. Na | podoben način bo danes mode-|ren oče skakal sem in tja in se pačil pred svojim sinkom, ki se je Udaril na prst ali na glavo. | Vsi današnji verski zdravniki," pravi dr. Hagard, "kakor srednjeveški mazači in šarlata-! ni, se poslužujejo pri svojem I "zdravljenju" istega sistema, ki so se ga posluževali prazgodo- V Zed. državah umre na porodu vsako leto povprečno šestnajst tisoč žena,dočim bi j i h umrlo, če bi živele na Japonskem ali Danskem, samo 6,000 do 8,000. Povprečno število je torej skoro dvakrat tako visoko kakor število v deželah, ki jih smatramo za moderne Drago kamenje je bilo v starih časih zdravilo skoraj za vse bolezni. Kamen agate se je n. pr. predpisovalo proti piku pajkov, proti glavobolu in krvavitvi ran. Kamen beril je ozdravil očesne bolezni. Koral je varoval človeka pred malarijo, in če je bil vdelan v pasji ovratnik, je preprečil steklino pri psu. V srednjem veku so prišle v Angliji in Franciji v modo lasulje, in sicer v poglavitnem zaradi tega, ker je bila med moškimi zelo razširjena vene-rična bolezen, ki je povzročala izpadanje las. Drug vzrok za nošnjo lasulj je bil ta, da se je zavarovalo lase pred ušmi, ki so bile tedaj razpasene med vsemi sloji: nizkimi in visokimi. Saj je znano, da je vladala takrat neznanska umazanost in da so si celo najfinejše dame po dvakrat na. leto preob-lekle srajco, da molčimo o kakem kopanju. Zgodovinar Pe-pys povsem prostodušno beleži, da je našla njegova žena v njegovih laseh "dvajset uši, in sicer malih in velikih." Dolga stoletja je bubonska kuga ali črna smrt, kakor so jo Ludvik XV. francoski kralj, črnimi kozami, ferson je bil predsednik, ki proti kozam. Pred tem pa so bile koze skoro splošna bolezen. Ženska lepota je bila takrat skoraj neznana stvar, ker so bili skoraj vsi obrazi razjedeni od koz. V Evropi je še v osemnajstem stoletju umrlo za kozami vsako leto 600,000 ljudi. V Zedinjenih državah imamo še vedno vsako leto 40,000 slučajev koz, in vse te slučaje bi se moglo preprečiti. Dr. Joseph Lister, prvi kirurg, ki je pričel rabiti omam-Ijivo sredstvo pri operacijah, in francoski kemik Pasteur, ki je odkril bacile, sta mnogo prispevala k sreči človeštva. Dr. Lister se je čudoma čudil, zakaj bolnik z zlomljeno nogo vedno umre na zastrupljenju krvi. Rezultat njegovega, premišljevanja je bil sklep, da mora biti nekaj v zraku, prah ali kaj podobnega, ki povzroči zastrupi j en je krvi. Izpral je torej rano bolnika s kar bolno kislino, katero je razpršil tudi po ozračju sobe, in s tem je bilo preprečeno zastrupljenje krvi. Se pred šestdesetimi leti so bile bolnišnice umazani prostori z umazanimi preprogami po tieh ter lesenimi posteljami in umazano posteljnino. Ko je zdravnik prevezoval rano, jo je obvezal kar s staro obvezo. Ko je bil z enim bolnikom gotov, je stopil k drugemu, ne da bi si umil roke, ter je tako še na tlri\ge raznašal bolezen. Umrljivost vsled zastrupije-nja krvi pri operacijah je bila naravnost strašna. Do 1. 1816 ni bilo poznanih nikakih narkotičnih sredstev, ki bolnika ali ranjenca uspavajo. Bolnik je moral pač prestati strašne bolečine operacije, kakor je vedel in znal, pri tem pa je imel še zavest, da bo po operaciji skoro gotovo umrl zaradi za-strupljenja krvi. Eter in kloroform sta bila prvikrat rabljena leta 1846. Lastnosti etra je odkril bostonski zobni zdravnik dr. William Morton, lastnosti kloroforma* pa dr. James Y. Simpson v Edin-burgu. In od takrat moderna medicina in kirurgija stalno napreduje. MALI OGLASI Sedaj je čas da napravite doma klobase ker pri nas lahko kupite "Lean trimmings" ali Puste prešičje izrezke, ft. 18c Čreva za klobase šop za .....35c Solatno olje gal. ..... $1.00 Najboljše suhe klobase, ft. 23c Domača suha plečeta, ft. ..15c Teletina za ajmoht, 3 ft. ...25c Mlerto meso, 3 ft.................25c Telečji čopsi, ft. ............16V2C Round steak, ft...................15c Ako si želite prihraniti denar, pridite kupovat v našo mesnico. 6220 St. Clair Ave. ZA DOBER PREMOG IN POSTREŽBO POKLIČITE L. R. Miller Fuel Inc. 1007 E. 61st St. ENdicott 1032 2a plumberska dela In za napeljavo gorkote se pogovorite z A. J. BUDNICK 0707 St. Clair Ave. tal. HEnderson 3289 ali telefonirajte na dom KEnmore 0238-M. 4. AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 26TH, 1985 ■Vti il.Hj.i >•■ DRUŽINA JAZBORSKIH prestavil M. U.) 9. I ni več pomoči ter sam priskočil, Gospodični pl. Deteljevi se je da so brata nesli v njegovo so- zjutraj sporočilo o Kittynem odhodu in to ji je kar sapo zaprlo. Ko je prečitala pismo, katerega so našli v njeni sobi, se je sicer nekoliko pomirila, a k a j kmalu ji je šinilo v glavo novo razburjenje. A kar je sedaj vr- bo. Gori na vrhu stopnišča jim je planila nasproti gospodična Deteljeva. Ob pogledu na mrtvega, se je onesvestila. Ko se je zopet zavedla, je ležala ob svoji postelji, a ob tej je sedel zdravnik. Od samega i bil prinesel v solzah stari Mohor. ; Na visokih, srebrnih svečnikih 'so ob štirih vogalih postelje go-! rele debele sveče. ! Grgrajoč glas se je izvil iz gro-fovih prs. Kakor bi ga bil zadel udarec kija, tako je padel na kolena ter se vrgel preko mrtveca. "Moj sin ! Moj sin!" Ihtel je ka-Ikor otrok. Ko je čez nekaj časa dvignil mokri obraz, da gleda poteze mrtvega, je ugledal na voščeno bledem čelu mrtveca modrikasto podplutovino. Počasi, kakor bi j sanjal, je dvignil roko ter otipal na svojem čelu bulo, katero si je bil prizadjal ob odhodu iz koče. Pričel se je tresti in njegova usta so se spačila. Tedaj je nežna roka prijela velo v njeni gavi, ni bila žalost strahu je bila tako omamljena, in prepadenosta. ž njenega obraza je sijalo tajno, neodoljivo veselje. In pri tem je povzročala zmedo za zmedo. Pri zajtrku je nalila čaj v sladkornico, mesto v skodelo, je rabila ranjeno roko mesto zdrave, katero je dr žala v obvezi. Med neuspešnimi poskusi, da se prisili k miru, je govorila hišnici tako zmedene in neverjetne stvari, da je dobra ženska zmajala vedno z glavo in staro gospodično kaj v skrbeh opazovala. Po zajtrku si je dala poriniti naslanjač k oknu. Tu je sedela in sanjarila. Sedaj se je smejala, potem zopet so jo solze oblivale. Vedno znova je čitala Kittyno pismo in kadar je je čitala, je kimala zadovoljno predse. "Seveda, saj to razumem! Morala je v Gradec! če je hotela ali ne! Morala je i K Albertu? Tako? Res? K Albertu? Seveda! K Albertu!" Zopet se je smejala. A sredi tega smeha jo je napadel strah. Spomnila se je grofa Jazborske-ga. Kar zagomazelo jo je po hrbtu. A misel, da je zaenkrat grof Jazborski daleč tam gori \ svoji lovski koči, jo je osrčila. In — končno — Viljem je moral vzeti vso krivdo za to pustolovščino na svoje rame. Laglje bo on opravil pri očetu in mi; lahko tudi pove, da je on sestro nagovoril za to pot. Ne, pri-' hodnja skrb ni bil grof Jazborski, pač pa Robert! Iztuhtala si je kaj dobro uspelo pravljico o večjem izletu, katerega sta pod-vzela Kitty in Viljem. A ni se ji ponudila prilika, da bi bila to svojo pravljico povedala. Robert je zgodaj zjutraj sedel v sedlo ter s svojim slugo od jahal. In ko se je proti deveti uri vrnil v grad, tedaj se je vrnil šc nekdo drug, pa po tujih nogah. Ribič je bil našel "ponesrečenca" v prepadu. Na rokah je prinesel mrtvega v grad, obdan po gruči razburjenih ljudi, ženske so tožile, moški so vpili. Med njimi je bil tudi Bregarjev Andreje, katerega je privabilo iz Zaplotnikove hiše vpitje na cesti. Sočutno je gledal mrtveca. A njegova mlada sreča je bila tako velika, da je usmiljenje našlo v njegovem prepolnem srcu le majhen prostorček. Do vrat parka je tekel z gručo, potem pa se nenadoma, kakor da nekoga pogreša, ozrl v vse strani in od-hitel dolgih korakov nazaj k Za-plotnikovim. Ko je gru,ča stopila v drevoredu mimo kletke, so se orli po-plašili in pričeli divjati. Stari Mohor, ki je baš hotel nesti orlom hrane, je moral biti od grajskih prebivalcev prvi, ki je slišal, kaj se je bilo pripetilo. Krvava skleda mu je zdrknila iz rok. "Jezus, Marija! Taka nesreča ! A saj sem takoj dejal, ko je orel poginil. Nič dobrega ne pomeni! Jezus, Marija! O, ti ubogi gospod grof!" Hitel je naprej ter srečal na verandi Roberta. Fric in hle-var sta pritekla, a v gorenjem nadstropju se je odprlo okno. Po par trenutkih brezupne osuplosti, se je Robert takoj zbral ter je pričel tako energično mirno dajati povelja, kakor da gre za odpravo transport ranjencev na vežbališču. Zavrnil je ljudi, poslal svojega slugo"~po" zdravni- njegovo rame: "Papa . . ." Z nenadnim sunkom se je grof Jazborski dvignil in kakor v jezi jali, da je že šel s tistim ribičem ' 80 bliskale njegove rudeče obr°b" da je le napol razumela, kar so ji pravili. Robert, tako so ji de- v gore po očeta, da ga kolikor mogoče obzirno pripravi na to strašno vest. O pomoči sploh ni bilo govora, kajti po vseh znamenjih sodeč, je morala smrti nastopiti že pred več urami. — Zdravnik si ni mogel priti v tej stvari docela na jasno ter je pripisal vzrok smrti težki notranji poškodbi, posebno ker je ugotovil na površini mrtvečevega telesa le neznatne praske in modrikasto podplutovino na čelu, katero je spoznal kot preostanek nedolžne bule. A vendar so mu bili zunanji vzroki nesreče že znani. Izvedel je že bil, da je grof Viljem prejšnji večer v hotelu precej pil, kasno v noč. Tri steklenice močnega vina, to pač opravičuje domnevo napačnega koraka preko roba ceste. Neutolažljivo je gospodična pl. Deteljeva ihtela predse, dokler ji ni misel na Kitty šinila kakor ohromujoč strah v glavo. "Viljem me je spremljal, torej nikar ne skrbi, tetka!" Tako je pisala Kitty. A sedaj je ležal Viljem tam v sobi tih in mrzel. Kaj se je zgodilo s Kitty? Go- ljene oči, so polzele gori in doli po Robertu, ki je dostojanstveno zbran stal pred očetom. Tiho ihte, obraz pokrit z rutico, je slonela gospodična pl. Deteljeva ob vznožju postelje. "Samega me pustite!" Glas grofa Jazborskega je bil surov in hripav. "Nikogar ne rabim." "Kakor ukažuješ . . je dejal Robert ter podal gospodični pl. Deteljevi roko. "Pridite, Doroteja !" Zapustila sta sobo in slišala, da so se vrata za njima zapahni-la. Kakor bi se ji odvalil težak kamen od srca, se je gospodična pl. Deteljeva oddahnila, ko je Robert oprostil nje roko, ne da bi 71 vprašal po Kitty, šel je v bi-ljardnico ter si dal prinesti papir in črnilo, da napiše osmrtnico, katera je imela iti z zadnjo pošto v tiskarno v Gradec. Medtem ko je sedel in pisal, je hitela gospodična Doroteja zavita v črn plašč in globoko zastrtega ! obraza iz hiše do vrat parka. Tu je čakala, dokler ni prispel na I skrivej naročeni voz, ki jo je spodična Doroteja pl. Deteljeva : imel odpeljati na kolodvor. ter se vrgla proti vratom. , Iz sobe so se začuli težki koraki in vrata so se odprla. V senci plapolajočih sveč je stal na pragu grof Jazborski. Z vskri-kom se je vrgla Kitty očetu oko-lo vratu. Ni vprašal, zakaj j? prišla tako kasno in ni videl bele, praznične obleke, ki jo je imela na sebi. S strastno nežnostjo je objel hčer, da je zastokala pod pritiskom njegovih rok ter jo vodil k postelji. "Glej, kožica . . , glej, kako tu leži . . . moj ubogi, dobri fant!" Sedel je na rob po-Istelje ter ootegnil hčer v naroč-i je. Lice ob licu, grof Jazborski I bledega, kamenitega obraza in j brez solza, Kitty neutolažljive i ihte, tako sta sedela skoro uro v ! brezbesedni boli. To je bilo njiju svidenje po petih dolgih me secih. Pred odprtimi vratmi so se oglasili šepetajoči glasovi. Robert je vstopil v sobo. Okolo rokava je imel širok črn trak. Kitty se mu je opotekla naproti ter iztegnila roke, da objame brata. A presunjen je prijel Robert sestrino zapestje: "Ali si ob um T V tej obleki? Ta je bila morebiti primerna za tvoje potovanje. A kako moreš stopiti pred papana v tej obleki? Danes? In tukaj ?" Kitty je strmela vanj. Nje solze so usahnile in trepetajoč po vsem telesu je pogledala po sebi. Grof Jazborski se je dvignil "Kaj naj to pomeni?" Robert je strmel v zadregi. "Oprosti, papa! Proti volji mi je izbeglo. Jaz sam sem o stvari baš kar izvedel in . . . prepričan sem tudi, da je Kitty to storila v najboljšem namenu, čeravno v j dekliški nepremišljenosti. A saj j je morebiti bolje, da ne govori-j mo o tem. Danes ne — in tudi j tu ne!" S pogledom odločnega j žalovanja je pogledal na počiva-! lišče mrtvega. (Dalje prihodnjič) i DNEVNE VESTI je obupno oklenila zdravnikovo Nastal je mrak in legel kakor ; temen pajčolan okolo tihih zidov Skušal jo je z vsemi mož-lgradu in nad vrhove parka" Deveta ura je bila, ko se je voz roko in ga prosila sveta in pomoči nostmi, katerih se je le mogel I domisliti, pomiriti. F r i c a in vrnil s kolodvora. ki ga je Mohorja sta pritegnila končno: čul prihajati, je stopil s svetilko v tajno ter ju poslala v vas k na verando-slehernemu, ki je posedoval voz! Na Kittyjinem obrazu in na in konje. ^ njenih objokanih'očeh je bilo vi- Proti poldne je pritekel Fric z deti, kako je nesrečno vest spre-vestjo, da je stari Mohar zara- jela. Bila je tako šibka, tako na peljal milostivo konteso naj zbita, da se je v veži opotekla in kolodvor. To razkritje ni zadostovalo, da bi bilo gospodično Deteljevo pomirilo nad Kittyji-no usodo. Solza za solzo se ji je trkljala po uvelih, nenašminka-nih licih, ko je narekovala slugi brzojavko za profesorja Iviča. « In sedaj te neskončne -ure strahotnega čakanja! šele proti peti uri zvečer je prišel odgovor, katerega je teta Doroteja kljub vsej žalosti, ki jo je navdajala, pozdravila z vsklikom veselja. Par minut kasneje je v Rober- se sesedla na stol. Sluga ji je podal dve brzojavki, ki ste prispeli pred eno uro. "Kje je gospod?" je vprašala plaho gospodična Deteljeva medtem ko je Kitty odpirala prvo brzojavko. "Še vedno gori," je 'šepetal Fric. "Vrata so še vedno zapahnjena. Tudi gospod župnik je bil tu, a je moral zopet oditi." "In Robert?" "Grof Robert je šel s preča-stitim v vas, da odda pred za-pretjem poštnega u,rada potreb- zi f' "V svoji sobi," je odvrnil Robert. "Ali se nočeš prej preobleči?" Oče ga je ošvrknil s pogledom, kakor pogledamo kaj tujega, nerazumljivega. Potem je šel počasi, težkih korakov po stopnicah. Njegovi podkovani gorski čevlji so šklopotali na rudečih mramornatih stopnicah kakor trudni udarci kladiva. Gospodične pl. Deteljeve, ki se mu je tre-petaje približala, niti pogledal ni. Težko sope je postal pred Viljemovo sobo in se za trenutek oprl ob steno. Nato je odprl vrata. Iz sobe so bili odstranili vso opravo, a posteljo so porinili v sredino. Svetlo je padala rudeč-kasta večerna svetloba skozi visoka okna na v uniformo oblečeno postavo in voščen mrtvečev obraz. Sklenjene roke so objemala mal, slonokoščen križec in ka, čeprav je takoj videl, da tu | šopek posušenih planik, katere je tovem spemstvu prišel grof Jazborski. Kakor je bil običajno ne brzojavke." vajen, je tudi to pot obesil puško I Gospodična pl. Deteljeva je v veži na stojalo. Njegov obraz odložila plašč, stopila h Kitty ter je bil bled in postaran. "Kje le- ji položila roko na rame. Z dušečim vzdihom je dvignila Kitty bledi, žalostni obrazček in podala teti Doroteji brzojavko. "Moj ubogi Albert . . . skrbi zame in ne sluti, kak odgovor mu bom morala poslati." Brzojavka je bila oddana v Brucku ob Muri in se je glasila: "Prosim obratnega odgovora v Maribor, če si srečno prispela domov. Tisoč poljubov. Albert." Medtem ko je gospodična Deteljeva čitala brzojavko, je začula ihteč glas. Kitty je držala drugo brzojavko ob svojih ustih in solze so ji lile po bledih licih. Sedaj je skočila, skrila list v svoja nedra, iztegnila omahuje roke v praznino in ihtela: "Ljubi, dobri Fric . . . prosim, prosim . . . kje je papa? K papanu, hočem!" Kolena so ji odpovedovala in Fric in gospodična Deteljeva sta jo morala podpreti. Zgoraj so našli vrata zaprta. "Papa! Papa!" je ihtela Kittv John D. Rockefeller živi kot puščavnik Ornfond, Florida, 25. februarja. — Najstarejši milijonar na svetu, John D. Rockefeller, živi kot pravcati puščavnik v svoji vili, ki se nahaja tik ob obrežju reke Halifax. Včasih je hodil na sprehod po svojem vrtu, včasih je igral golf, pomešal se je med otroke in jim delil nove desetice, ob nedeljah je zahajal v cerkev. Vse to je minilo. 96 let star milijonar govori danes izključno le z nekaterimi najbolj intimnimi prijatelji in s svojimi služabniki. Njegovo vilo straži več detektivov, ki ne puste nikogar blizu. Le ob nedeljah, ako je lep dan, pride po njega limuzina, ki gt\ odpelje za pol ure na sprehod. Okna avtomobila so zastrta in šofer i m a povelje, da vozi po malo obljudenih cestah. Med ljudmi se širijo vsakovrstne govorice. Eni trdijo, da Rockefeller polagoma umira, dri^gi so zopet prepričani, da je pri najboljšem zdravju. Nihče ne more potrditi teh govoric, kajti zidovje vile, med katerim se nahaja Rockefeller, molči in tako molčijo tudi v s i njegovi najožji prijatelji. Ogromno zborovanje ka-1 teličanov v Philadelphiji Philadelphia, 25. februarja. V mestnem avditoriju se .je vršilo včeraj ogromno zborovanje katoličanov tukajšnje nadškofi je. Ogromni avditorij je bil premajhen za vse ljudi, katere so cenili na 35,000. Zborovanje se je obenem vršilo v notranjosti avditorija in zunaj avditorija za one, ki niso mogli j v dvorano. Govoril je kardinal i Dougherty in kongresman Fe-J nerty. Zborovanje je bilo sklicano v protest preganjanja katoličanov v Mehiki. Kardinal Dougherty je povdarjal, da prihaja verska mržnja v Mehiki iz "rdeče Rusije." 100,000 Angležev v protestu proti relifu London, 25. februarja. Nad 100,000 angleških delavcev se je po raznih mestih Anglije včeraj udeležilo narodnega protesta radi znižanja relifa, ki ga dobivajo brezposelni. Govori se tudi, da je položaj pri vladi skrajno napet in se bodo v ka binetu izvršile obsežne spremembe. Med delavstvom se govori, da bo za en dan proglašen generalni štrajk v znak protesta proti znižanju relifa. ima izmed novih določb relifa je, da družina, katere glavar je brez dela, toda delajo sinovi ali hčere, ne more dobiti javne podpore. Litvinska dvorana Velika litvinska dvorana na 6835 Superior Ave. bo v kratkem popolnoma prenovljena. Zgrajena je bila pred 15. leti. -o- IŠČEJO SF. Prosijo se spodaj navedene osebe, da se javijo. Tisti naši naseljenci, ki bi vedeli dati kake informacije o iskanih, se naprošajo, da pišejo na: Slave Trošt, Commissioner of Emigration, Royal Jugoslav Consulate Gen'l, 1819 Broadway, New York City * Anic Matilda in njeni otroci: Josip, Rudolf, Marija in Anton, kateri so se izselili leta 1904, zadnjič se< javili iz naslova: Scot St., Joliet, 111., leta 1907. Palic- Ivan, rojen 1883; izselil se leta 1913, javil se svoji obitelji zadnjič 1929 iz naslova: B. N. 62 Westland, Washington C., Pa. Crlenjak Marija in Viktorija, rodom iz Daruvara, v Ameriki že 25 let. Cufer Gustav, zadnji naslov: 435 E. 16th St., New York, N. Y. Dolenc Marv, zadnjič se javila v decembru 1919 iz Clevelan-da, O. Dcltar Anton, rojen leta 1863 v Gradcu, občina Črnomlj; v Ameriki od leta 1893. Grabar Ivan (John), rojen leta 1887, javil se 1928 iz mesta Mickleys, R. D., Allenton. Lehigh, Pa. Hočevar Anton in Jože iz Pol j-čan št. 6; zadnjič se javil iz Clevelanda, O., leta 1919. Imiirič Nikola, iz De.sprimci št. 6, občimi Brezovica; misli se da je umrl 1918 ali 1919 v Mercer, Pa. Kasunič Franjo iz Duge Gore. Karlo Josip iz Klanjca ali Tuh-Ija v Zagorju; v Ameriko je odšel pred 26. leti, zadnjič se oglasil leta 1917; izselil se iz vasi Blato, občina Stup-nik. Kockarevič Milan (Mike Kortz) iz Vel. Radinci. Kopriva Frank, iz Bebrovca. občina Petrovina, star 46 let, prebival je v Johnstown, Pa. Kcvaček Jakob, iz Sv. Petra (Ludberg*) srez Ludberg, njegov zadnji naslov: 803 W. Rayen Ave., Youngstown, O. V Ameriko se je povrnil leta 1924. Kness Rudolf Schmidt, iz Ser-penici, Goriško; zadnji naslov je bil nekje v Brooklynu, N. Y. Lanc Marko (Lang), rodom iz Rume; leta 1913 je bil zaposlen v Clevelandu, O. Lapčevič Ilija, iz Pogorja št. 42 srez Virginmost; leta 1932 se je javil iz naslova: Box 31. McDonald, Ohio. Likman Josip, Ljuba in Ivan, iz Varaždinske Toplice. Mnrkovič Ivan iz Domašnica, Dtkanova, Cakovec; zadnjič se javil iz naslova: 2 Union St., Luzerne, Pa. Medjiniorec Šiman iz Hlebine; v Ameriko je prišel pred 33 leti, zadnji naslov: Box 121, Grays Landing, Pa. Meničanin Radovan iz Goriške št. 39, zadnji naslov: P. O Box /142, Canton, O. Mikulan Pavao iz sela Botovo, št. 29; isti se je izselil v Ameriko okoli 1. 1904; zadnjič se javil iz naslova: Virginia, Minn. (Box 195). Novak Josip iz Višnje gore, rojen 1890; zadnji naslov: 22 Ido Ave., Akron, O. Za časa svetovne vojne je služil ameriški vojski. Omahen Gašper, rojen 1896 \ vasi Log št. 4, občina Blagovica, srez Kamnik, Dravska banovina; zadnjič se ja vil staršem iz Akron, O. Seničar Franjo, rojen 1896 v Sv. Štefanu, srez Šmarje pri Jelšah, občina Teharje, Celje, Dravska banovina. V Ameriko se je izselil 1910; zadnji naslov: Box 242, Strabane, Pa. Sokič Nikola iz sela Orubica br. 115, srez Gradiška, v Ameriko se izselil leta 1913. Zadnjič se javil iz naslova: Box 67, Niport, Pa. Stanič Andro iz Dubrovnika; v Ameriki je že okoli 35 do 40 let. Ugrinič Gaja, iz Beograda, zadnjič se javil leta 1913. Vagner Anna in Jelisaveta, rojene v Česteregu; Ana rojena 1883, Jelisaveta 1902, zadnjič se javile iz Philadelphia, Pa. Žilka Dašen, iz Petrinje; zadnji naslov: 3524 Toronto, O. Zaber Josip, iz Leskovca št. 54, občina Rujevac, rojen 1895; zadnji naslov: Box 511, Columbus, Ohio. -- Betty Gow ostro napada zagovornika Reilly London, 25. februarja.—Preteklo soboto je dospela Betty Gow, bivša pestunja pri Lind-berghovi družini, iz Amerike, kjer je pričala tekom obravnave proti Hauptmannu. Sprva ni hotela ničesar govoriti, potem se je pa izjavila napram časnikarskim poročevalcem, da nikdar ne bo odpustila glavnemu zagovorniku Hauptmanna, odvetniku Reillyju, ki jo je na tako nizkoten način napadal in jo sumničil sodelovanja pri odpel javi Lindberghovega otroka. Hkrati je povedala, da ji zre neprestano mrzli, mračni obraz obtoženca Hauptmanna v obraz in se njegove slike ne more znebiti. Dober časopis je dober tovariš! AMERIŠKA DOMOVINA vedno prinaša NAJNOVEJŠE NOVICE POUČNE ČLANKE LEPE POVESTI 1 I RAZNE ZANIMIVOSTI NOVICE IZ STARE DOMOVINE