j|1 9 7 7 8 6 Ne da se več zatiskati oči ČE DRŽAVA NE BO POMAGALA TEKSTILCEM, BO BREZPOSELNOST NAGLO NARASTLA Direktorji tekstilnih tovarn območja, na katerem so želeli Dolenjske in Posavja so pri- ponovno opozoriti na nujnost pravili posvet s poslanci tega sprejema sprememb zakona o ■ Moškemu je svet srce, ženski je srce svet, pravi ljudski rek. Vsi pa bi radi letos na morje, zato v naših počitniških kapacitetah zmanjkuje prostora, kar povzroča tistim, ki jih razporejajo veliko težav. prispevkih za socialno varnost delavcev. Prvotni predlog je zajemal razbremenitev tekstilcev in usnjarjev, nov pa zajema razbremenitev celotnega gospodarstva. Čeprav gre za majhne odstotke, pa bi vendarle za naše podjetje, na primer, to pomenilo 32 milijonov tolarjev manjše stroške letno. Direktorji so poslancem in novinarjem postregli s podatki, ki kažejo na nezavidljiv položaj v tekstilni industriji, ki bi le z omenjeno razbremenitvijo lahko zadrževala še nekaj časa sedanje število delovnih mest (skupaj z usnjarji je na Dolenjskem in v Posavju cca 10 000 delovnih mest), sicer bodo, po besedah direktorjev, vsi morali začeti nemudoma zmanjševati število zaposlenih, to pa bi bil udarec ne le za prizadete, ampak tudi za državo. Tudi pogled v Evropo za naše tekstilce ni rožnat. Dodelavna dela se selijo v vse oddaljenejše in delovno cenejše države, po čemer se postopno začenjajo zgledovati tudi slovenski tekstilci. To bi sicer prineslo samim podjetjem, ki so povečini že olastninjena in zato je pritisk na dobiček še toliko večji, primerne poslovne rezultate, širše gledno pa bi iz- (Nadaljevanje na 2. str.) V DANAŠNJI ŠTEVILKI SLOVENSKI tekstilci v nezavidljivem položaju, ki lahko zamaje veliko delovnih mest 0 NULTI seriji in še čem za boljšo kvaliteto naših izdelkov. INOVATIVNA dejavnost ima še vedno preveč zavor RAČUN iz računalnika - naše prodajalne 0 DODELAVI, ki še vedno pomeni največji del naših proizvodnih zmogljivosti ODMEVI na lastninjenje oz. odgovori na vprašanja PA še marsikaj... PROJEKT ISO 9000 ^ * i n An 1111111 POUDARKI Tim kakovosti glavnega direktorja je imel na zadnji seji kar obsežni dnevni red. Pregledali so realizirane naloge in poslušali poročila, velike pozornosti pa so bile deležne tudi naloge,ki so v toku. Med temi pa je tudi priprava predloga za izvedbo presoje sistema kakovosti vsaj pri treh domačih dobaviteljih ter (Nadaljevanje s 1. str.) gubilo delo veliko število zaposlenih v tekstilu in bi bilo to za Slovenijo ponovno zelo draga rešitev, na kar je opozoril poslanec Branko Janc. Osnovni problem je za tekstilce neustrezen tečaj, na kar ni vpliva, neselektiven pristop države pri porazdelitvi obremenitev, oziroma neprimerna davčna politika, ki omogoča na eni strano bogatenje sivih uvoznikov predvsem tekstila, medtem ko jo naša tekstilna delavka preobremenjena z dajatvami. Na domačem trgu,kjer je »gneča«, so plačila neredna. Tudi plače so velik strošek, čeprav so hkrati za cca 3o odstotkov v povprečju pod plačami v gospodarstvu. izdelava operativnih predpisov za več področij, med temi tudi za odnose s kupci. O poteku Projekta ISO 9000 sta poročala mag. Tomšič in g. Krasna, ki zaradi daljše bolniške nadomešča Vladimirja Škrinjarja, direktorja tega projekta. Poudarila sta, da še vedno zamujamo pri izdelavi izvedbenih dokumentov. Po sklepu morajo biti vsi operativni predpisi izdani do konca maja.Gre za kar velik zalogaj, saj je bilo do seje - koncem aprila - izdanih le tretjina teh. Ostaja pa še uvajanje predpisov v praksi in zato je potrebno zagotoviti, da bo izvajanje začelo teči z datumom veljavnosti predpisa. Na ostalih področjih pa projekt poteka po planu. Potrošniki so deležni največje pozornosti in skrb za zadovoljitev teh je na prvem mestu.Zato sta bila sprejeta sklepa o izdelavi podrobne analize ankete o zadovoljevanju kupcev ter za pripravo nove ankete, namenjene kupcem in trgovcem. Na timu kakovosti glavnega direktorja so na zadnji seji podrobneje obravnavali le problematiko kakovosti vrnjenih izdekov iz trgovin, ker se je pred tem že tehnični kolegij lotil podrobnejšega obravnavanja problematike kakovosti. Beseda pa je tekla tudi o inovativni dejavnosti, pri tem pa je bilo izrečenih nekaj kritik na račun vodstvenega kadra po tovarnah,ki se premalo angažira pri spodbujanju širjenja inovativnosti v našem podjetju. DODATNA PRIZADEVANJA Zaradi vedno večje zahtevnosti in obenem zasičenosti našega trga smo na tehničnem kolegiju ponovno obravnavali, kaj lahko še naredimo v smislu zadovoljitve kupca. Po koncu sezone, ko se artikli s trga vračajo, smo ugotovili, daje kvaliteta naših izdelkov slaba. Zato je nujno narediti vse, da se te napake v bodoče več ne bodo ponavljale in da vsak svoje delo opravi dobro. Ni dovolj, da na napake predhodnih služb samo kažemo, ampak jih je potrebno tudi razjasniti in odpraviti, kajti tisti, ki napako vidi in ne ukrepa,je v isti meri krivec kot tisti, kije napako naredil. Na tehničnem kolegiju smo se dogovorili: 1. Komecialni sektor sprotno pisno posreduje podatke o reklamacijah in pripombah iz trga in s službo kakovosti posredujejo pripombe dotičnim službam ali tovarnam, kjer se bo tudi ukrepalo glede na vzroke napak. Služba kakovosti tudi vodi statistiko reklamacij po vzrokih. 2. V tovarnah se uvede tudi nov obrazec za spremljanje kvalitete izdelkov glede na vzroke napak. To evidenco vodi končni kontrolor. 3. Pred začetkom predelave za novo sezono bo služba kakovosti po programih s končnimi kontrolorji analizirala pripombe kupcev oz. vzroke reklamacij in se za v naprej dogovorila o enotnih kriterijih ocenjevanja kvalitete. 4. Za kvaliteto izdelave so zadolženi direktorji tovarn, ki so tudi dolžni, da poskrbijo za izdelavo »0« serije (prvih kosov), s katero se lahko že v naprej odkrije in prepreči marsikatera napaka in ustrezno ukrepa. Tehnologi v tovarnah in v pripravi dela so dolžni vztrajati pri vključevanju primernih pomožnih materialov in zagotavljanju postopkov dela, ki zagotavljajo končno kvaliteto. Pomočnica direktorja sektorja proizvodenj: SLAVICA ŠUBAŠIČ Skratka, situacija je zelo resna. Poslanci, prisotni so bili štirje, so pozdravili tako obliko sodelovanja in seznanjanja s problematiko »iz prve roke«, hkrati pa so poudarjali, da so na izteku svojega mandata in da si ni obetati možnosti kakšnih večjih premikov. Nekaj kritik je šlo tudi na račun vlade - iz obeh strani. Ta pa se bo vendarle morala soočiti s problematiko tekstila, z vprašanjem delovnih mest, ki so povečini delovna mesta žensk, oz. kot je dejal direktor Jutranjke, delavcev z obrobja. In za premik s te pozicije gre. I Direkotrji, poslanci in novinarji za isto mizo. ODMEVI LASTNINJENJE Povabilo ob sestavku o reorganizaciji v pretekli številki našega časopisa ste vzeli zares. Kajti prihajalo je veliko vprašanj, ki pa jih vsebinsko lahko strnemo v tri sklope: Ali smo sedaj še družbeno podjetje in če smo, kdo in kako sprejema odločitve in kakšna je vloga delavskega sveta in vpliv zaposlenih na spremembe? Kaj posledično pomeni ustanavljanje odvisnih družb za varnost zaposlenih. Kaj bo s temi, če bo tovarna poslovala negativno ali če bo prišlo do stečaja in kje ostaja denar oziroma premoženje? Kdaj se bomo olastninili in zakaj s tem tako dolgo odlašamo. Glede na to, da je upokojencev med delničarji kar velik odstotek, te zanima, ali bodo imeli v organih d.d. tudi svoje predstavnike, oziroma ali bodo upokojenci in tudi delavci lahko predlagali svoje člane v organe družbe in kako ter kdaj bodo o teh možnostih obveščeni? Odgovori na vprašanja: 1. V zvezi z vprašanjem, ali smo še družbeno podjetje, je odgovor pritrdilen. Sele z dnem vpisa lastninskega preoblikovanja v sodni register podjetje preneha biti družbeno podjetje in se preoblikuje v gospodarsko družbo. 2. Sprašujete tudi o varnosti zaposlenih v odvisnih družbah. Varnost zaposlenih v obstoječem podjetju ni nič večja oz. manjša, kot bo varnost zaposlenih v bodoči krovni družbi in posameznih samostojnih družbah. »Varnost« zaposlenih je tako kot v drugih podjetjih oz. družbah v Sloveniji in v svetu podrejena uspehom poslovanja. Vsaka družba je samostojna pravna oseba, dejavnost opravlja v svojem imenu, na svoj račun, torej v svojo korist in ob svojem riziku. Premoženje kot tudi dolgovi ostajajo na krovni družbi, katere lastniki ste med drugim tudi vsi zaposleni. Odvisne družbe bodo ustanovljene z osnovnim kapitalom 1.500.000,00 SIT, kot je bilo pojasnjeno že v prejšnji številki glasila. Pripravila: Marija Janko, dipl. iur. 3. odgovor Postopek lastninskega preoblikovanja podjetja se končuje. Ko bo sredi tega meseca delavski svet podjetja potrdil Statut d.d. z nekaterimi spremembami in dopolnitvami oz. popravki, bomo izpolnili vse formalne pogoje. Pričakujemo, da bo v juniju tega leta Agencija izdala drugo soglasje, temu dejanju pa sledi še vpis v sodni register. Pri tem gre poudariti, da je postopek lastninskega preoblikovanja po vsebini in obsegu dokaj zahteven in obširen postopek, v katerega so vključene tudi zunanje inštitucije (npr. skladi), ki vplivajo na časovni potek postopka lastninjenja. V strukturi delničarjev v internem in notranjem odkupu (ki pomenita +59,15% delež v celotni strukturi delničarjev) je delež vseh upokojencev 20,98%, v strukturi vseh delničarjev družbe pa vsi upokojenci pomenijo 8% delež. Statut d.d. določa organe, njihovo velikost in način izvolitve, o čemer je bilo v časopisu že po-ročano. Bistveno pri tem je, da sestava organov d.d. ni delegatska, temveč je odločilna kapitalska moč delničarjev. To pomeni, da vsak delničar, tudi upokojenci, uresničuje svoje pravice v zvezi z družbo na skupščini; to je tudi vodilo kadrovske zadeve organov družbe (nadzorni svet). Do sklica prve seje skupščine opravljajo začasno funkcijo organi, začasna uprava in začasni nadzorni svet, kijih izvoli oz. imenuje organ upravljanja podjetja, to je delavski svet. V skladu z ZGD in Statutom d.d. pa bodo delničarji na seji skupščine izvolili 6 članski nadzorni svet (1/2 predstavnikov je delavcev),ta pa imenuje upravo d.d. Statutarno določilo in ZGD narekuje dolžnost družbe obveščanja delničarjev, in sicer v časopisu Delo. Pomembne informacije pa sproti prinaša tudi časopis Labod, ki bo tudi v bodoče eden izmed virov informiranja. Pripravila: Mojca Novak DODATNO POJASNILO Obrazložitev porabe (osnovnega in pomožnega materiala izkazanega v bilanci uspeha za leto 1995) Za leto 1995 je bila vrednost predelanega materiala 1.089.143 tisoč SIT, kar je v indeksu 121,26 v primerjavi s preteklim letom. Obseg proizvodnje lastne kolekcije je bil v letu 1995 višji v programih bluz in VO za 13%, kar vpliva na strošek porabe materialov, saj je njihova vrednost v teh programih višja. V vrednosti proizvodnje je delež porabljenega materiala višji za 8,8%. Ker pa je del te proizvodnje ostal na zalogi, indeks porabe materialov (121,26) presega indeks povečanja prihodkov od prodaje. Rozina Kum VALIDO, d.o.o., posluje kot invalidsko podjetje Po enoletnem prizadevanju je podjetju VALIDO, Invalidsko podjetje, d.o.o., dne 30.4.1996 uspelo pridobiti soglasje Vlade Republike Slovenije in s tem status podjetja za zaposlovanje in usposabljanje invalidov. Tako je s 1.5.1996 invalidsko podjetje začelo poslovati kot samostojna pravna oseba. Marija Janko ■ Sestanek brigadirjev in ostalih odgovornih delavcev v Ločni. It POSODOBITEV POSLOVANJA ■ Izkušnje s trga in izkušnje stroke - pretehtane na prvi selekciji skic za naslednjo kolekcijo. KOLEKCIJA Naše prodajalne bodo v roku meseca dni dobile računalnike. V novomeški prodajalni so že z majem začeli poslovati preko računalnika, kar je sovpadalo z inventuro,ki je bila nujna zaradi predaje vodenja trgovine poslovodkinji,ki seje vrnila s porodniške. Prehod pravijo, daje težak, saj pomeni za prodajalke to veliko novost. Začetne težave so sicer pričakovane, vendar nepredvidljive. Specifičnost našega načina prodaje pomeni tudi za specializirano firmo iz Kranja, ki uvaja ta program, kar veliko novost. Poleg redne prodaje so tu še prodaje s popustom za upokojence in delavce, določene druge oblike popustov in tudi sindikalne prodaje.Zato je bilo treba program dopolnjevati. Osnovna pridobitev je preglednost nad zalogami, oziroma dnevno prodajo tako vrednostno kot tudi kosovno, poleg preglednosti pa to pomeni pridobitev tudi na času. Več reda v trgovini pa pomeni tudi večjo discipliniranost nas kupcev. Pogoste zamenjave že kupljenega blaga in še mnoge druge zahteve bodo odslej težje izvedljive, zato bo treba pred nakupom dobro premisliti. Prodajalkam v Novem mestu se bodo pri uvajanju v to novost kmalu pridružile tudi prodajalke iz drugih naših trgovin, za katere so računalniki že pripravljeni in čakajo, da bodo lahko koristni. Saj je tisti računalnik,ki ni uporabljen, najdražji. Francka Primožič Priprave na kolekcijo, ki je dvakrat na leto in naš osrednji razvojni projekt in naša velika investicija, so že stekle. Direktor komercialnega sektorja g. Marjan Vodopivec ocenjuje, da je narejen korak naprej pri pristopu h kolekciji tako glede nabave kuponov kot tudi glede zasnove skic in razvrstitve v cenovne razrede. Poudarja, da so kreatorji upoštevali usmeritve in da pravočasen in usklajen pristop daje temelje za kolekcijo, ki bi morala biti v pričakovanih in načrtovanih okvirih. Timi za pripravo kolekcij so že opravili prve selekcije skic. Dogovorili so se za še nekatere dodatke, saj seje sprva pokazalo, da je v določenih skupinah celo premalo modelov. Kolekcija naj bi bila v celoti nekoliko manjša od pretekle, ki je bila izjemno obširna, zagotoviti pa vendarle mora izbornost. Po posameznih programih je število modelov v različnih cenovnih razredih kaj različno. Prvi pregledi so pokazali, da predvsem v nižjih cenovnih razredih še manjka I V novomeški prodajalni so že dobili računalnik. Začetne zagate so pričakovane in sprejete z razumevanjem, zato je velika skrb prodajalk odveč. nekaj modelov in da bo treba - glede na kupone in kreacijo-določene modele prestaviti v drug cenovni razred, ponavadi višji. Ella Vivaldi ima izdelke le v višjem in visokem cenovnem razredu. Bluz je najmanj v srednjem, največ pa v višjem in nekaj več od planiranega v visokem cenovnem razredu. Enako je v programu vrhnjih oblačil. Ob naši stalni ponudbi ostaja v kolekciji tudi del športnih modelov znamke Swan action in moški program. IZVOZ • DODELAVA ŠE VEDNO POKRIVA VELIKO NAŠIH PROIZVODNIH ZMOGLJIVOSTI Dodelavni posli zapolnjujejo več kot polovico naših proizvodnih kapacitet in nam prinašajo več kot tretjino celotnega prihodka. Kljub temu, da so naše ambicije obrnjene v klasičen izvoz, dodelava še vedno zapolnjujej največ naših proizvodnih zmogljivosti in tako gotovo še nekaj časa bo.Zato se moramo tudi tega posla lotiti z največjo pozornostjo. Razvijanje klasičnega izvoza in s tem blagovnih znamk je sicer nujnost, ker se dodelavni posli selijo v države s cenejšo delovno silo in ne omogočajo pravega kruha, če gledamo dolgoročno. S tem problemom smo se pretekla leta že soočali in vedno znova je konkurenca vse večja. Tudi z zaključkom vojne v bivši Jugoslaviji se odpirajo nova konkurenčna tržišča za dodelavo. Ker pa se tudi v zahodni Evropi srečujejo z velikim padanjem prodaje, je tudi vse manj naročil za dodelavna dela. Zato je treba čim dlje zadržati prednosti,ki jim imamo pri tujih partnerjih in so predvsem v kvalitetnem delu, spoštovanju rokov in bližini, nikakor pa ne več v ceni, poudarja g. Marjan Vodopivec. V Labodu smo med tujimi partnerji na področju dodelave naredili veliko selekcijo in obdržali smo sodelovanje le s tistimi,ki omogočajo primerno plačilo. Torej gre za zahtevne naročnike,ki zagotovljeno kvaliteto, ki jo od nas pričakujejo in jo tudi dobijo, ustrezno plačajo.Dodati pa je tudi treba, da so ti naročniki vse zahtevnejši, da so njihova naročila vse manjša, saj se je velikost proizvodnih serij zmanjšala v zadnjih letih do 40 odstotkov. To pa pomeni zelo razdrobljeno in s tem precej drago proizvodnjo.Tujci strogo določajo pogoje in uveljavljajo reklamacije. Zaradi vsega tega je seveda jasna in edina prava pot zadržati najvišjo kvaliteto,ki ob spoštovanju rokov in bližine nemškemu oz. Z evropskemu trgu, še vedno pomeni pomembno prednost. Končno tudi naši tuji partner- ■ Ljubezen gre skozi želodec - kuharice Libne ji, s katerimi smo zadržali sodelovanje, računajo predvsem na to. Ob vpeljani proizvodnji je seveda za obe strani to lažje dosegati. Tudi tuji tehniki, ki kontrolirajo in usklajujejo delo, so pri nas zadovoljni. Toda, če bo lastnik spoznal, da bo ob enaki kvaliteti in spoštovanju rokov lahko ustvaril večji dohodek drugje, se pač ne bo oziral na dobro počutje svojih zaposlenih in kljub pričakovanim začetnim tehnološkim težavam preselil delo drugam. Ob analizi dodelavnih del, se ponovno izpostavlja tudi vprašanje reševanja sezone. Včasih je bil vmesni čas od pol meseca do meseca dni, danes se širi na dva meseca. Tudi roki za domači trg se prekrivajo z roki za izvoz, domače proizvodnje pa ne moremo več vnašati v ta vmesni čas, ker je delo na zalogo predrago. To pomeni strnjevanje moči in mak- simalne napore v času dela, ostali čas pa prerazporediti za koriščenje dopustov. V veliki konkurenci za dodelavo je vse težje dobiti delo za srajce in bluze,ki so na območjih s cenejšo delovno silo vabljivejši. Zato imamo za bodoče več možnosti v dodelavi zahtevnejšeih vrhnjih oblačil, za kar pa so tehnološke možnosti omejene. Reorganizacija v Ločni je ostala na polovici, saj ta tovarna potrebuje za predelavo težjih oblačil tehnološko paro,ki je še nima. Zato bo v bodoče gotovo potrebna tudi ta investicija. Lib-na,ki pa paro ima, ima naročila iz lažjega programa, kjer je sodelovanje utečeno. Dodelavi se bomo morali, kljub orientiranosti v povečevanje klasičnega izvoza, še vedno dokaj posvečati, saj pomeni velik del pokrivanja naših kapacitet. M ODHOD KLEIN GMBH POSLEDICA RAZMER NA SVETOVNEM TRŽIŠČU Stike s firmo Klein smo navezali leta 1993. Sodelovati smo pričeli junija 1993 in to sodelovanje tudi po poskusni količini uspešno nadaljevali. S firmo smo vse od začetka našega sodelovanja gojili pristne odnose, ki so se odražali v dobrem medsebojnem sodelovanju in tudi pomoči od ene in druge strani. Ker je firma pri nas prvič pričela izdelovati bluze izven meja, je to zanjo pomenilo velik problem. Pomanjkljivosti so bile predvsem pri nekompletnosti pošiljk in pa pri zelo slabi pripravi posameznih naročil. Veliko stvari ni bilo dorečenih, prav zaradi tega smo se vsi morali mnogo bolj prizadevati in potruditi, da smo pomanjkljivosti firme pravočasno in sprotno odpravljali. S tem smo uspeli preprečiti marsikatero napako, ki bi se v procesu same predelave pojavila, obe- nem pa smo s tem vsaj nekoliko zagotovili nemoten proces v proizvodnji. Že od vsega začetka nam je bilo znano, da ima firma navezanih zelo veliko stikov v sosednji Hrvaški in da obstajajo pri naših sosedih predelovalci, ki so nam po kvaliteti zelo blizu, cenovno pa veliko ugodnejši. Že med samim sodelovanjem z nami je firma Klein večkrat izkoristila ugodnost nastalih političnih razmer in se tudi v letu 1994 z večjo količino bluz preselila s predelavo na Hrvaško. Takoj po ponovni zaostritvi razmer na hrvaškem ozemlju seje firma znova s celotno količino bluz preselila nazaj v Slovenijo. Z zaposlitvijo tehnikov hrvaškega porekla in ureditvijo razmer na sosednjem ozemlju je bil za firmo Klein povratek nazaj cenovno zelo zanimiv. Kljub temu, da se trudimo čim bolj približati zahtevam svetovnega trga in postajamo zelo prilagodljivi glede terminske kakor tudi tehnološke zahteve, se dogaja, da firme odhajajo. Žal ne moremo preprečiti odhodov firm, pa četudi se izredno prizadevamo, da zagotavljamo kvaliteto, termine in pristne odnose, kajti veliko firm je situacija na svetovnem trgu pripeljala do tega, da svoje količine zmanjšujejo, oziroma jih predelujejo tam, kjer je cena ugodnejša. Cvetka Gaiser INOVACIJE ZADRŽKOV JE ŠE VELIKO Na področju inovativne dejavnosti še ne moremo poročati o večjih premikih. Pa ne samo zato, ker gre za širše zastavljen projekt,ki se v nobeni branži ne more premakniti naenkrat, ampak tudi zato, kot pravi g. Krašna, zadolžen za to področje, ker je med našimi zaposlenimi še vedno preveč zadržkov ali kar odporov do izpostavljanja. Ta nepripravljenost, ki išče izgovore v premajhnih nagradah, v še vedno predolgem postopku uveljavljanja inovacij, v strahu pred napadi okolice, ki take predloge ali omalovažuje ali jih kako drugače izpodbija, hromi širši razmah inovativne dejavnosti v Labodu. Ker je hkrati nakazanih kar nekaj vsebin inovativnih pred- ■ Ob vhodu v Tip-top je vedno šopek cvetja. Zanj poskrbita Hermina in Miro, ki nabereta rože doma na svojem vrtu in z njimi razveseljujeta delavce in goste. logov, to samo po sebi govori, da je med nami veliko idej in veliko vsebin,ki bi jih lahko izboljšali. Zato se morajo predvsem direktorji tovarn in ostale vodstvene strukture bolj potruditi in se angažirati pri spodbujanju inovatorske dejavnosti pri nas. Prav oni so lahko ali prva zavora ali pa prva in najboljša spodbuda. Če na kratko poročamo, kako je po posameznih organizacijskih enotah oz. tovarnah zaživela inovativna dejavnost, lahko rečemo, da je nekaj predlogov že realiziranih v strokovnih službah, v Temenici in v Libni. Po ustnih informacijah so tudi v ostalih tovarnah ideje, niso pa še prišle do komisije v obliki predlogov. Vebino realiziranih predlogov lahko objavimo samo z odobritvijo predlagatelja. Na začetku omenjeni razlogi za prepočasno uveljavljanje inovativnosti pri nas so tako tudi razlog, da vsebin inovativnih predlogov,ki so sicer že izpejani, tokrat še ne objavljamo. TIPIČNI RAČUNALNIŠKI PROGRAMSKI PAKETI (Nadaljevanje iz prejšnje številke) CAD/CAM (rač. podprto konstruiranje in proizvodnja) Elektronska pošta EDI (elektronska izmenjava podatkov) Vodenje projektov Arhiviranje dokumentov Specialne aplikacije 8. CAD/CAM pomeni računalniško podprto konstruiranje in računalniško podprto proizvodnjo. Ta tehnologija se razvija v smeri večje integracije računalniških sistemov za podporo pri snovanju, modificiranju, analizi in optimizaciji konstrukcije — CAD ter računalniško podprto proizvodnjo - CAM, ki jo lahko definiramo kot uporabo računalniških sistemov pri načrtovanju, upravljanju in kontroli operacij proizvodnega obrata. (AUTOCAD, ...) 9. ELEKTRONSKA POŠTA je izmenjava sporočil med osebami in je v celoti prilagojena temu namenu. Uporabniki so med seboj povezani po komunikacijskem omrežju, preko katerega prenašajo besedilo, grafiko in datoteke. Prenos se lahko vrši znotraj lokalnih računalniških omrežij in med računalniškimi omrežji. Vsak uporabnik ima svoj poštni predal z naslovom. V okviru poštnega predala je uporabnik samostojen in si določa dostopno geslo, lastno organizacijo, arhiviranje in drugo. Nad celotnim sistemom bdi administrator elektronske pošte. (MAIL, cctMAIL, SMAIL,...) 10. EDI (elektronska izmenjava podatkov). Računalniška izmenjava podatkov je v osnovi izmenjava poslovnih podatkov in dokumentov med računalniškimi sistemi in je vezana na avtomatizem pri njihovem nastajanju in uporabi. Bistvo računalniške izmenjave podatkov je v tem, da se poslovanje v naprej predvidi in avtomatizira do te meje, da se človeške intervencije zmanjšajo na minimum ali v končnem cilju celo odpravijo. Računalniški dokumenti morajo biti standardizirani in se morajo pravno obravnavati kot avtorizirani (podpi- * ( (Hiturv —> Mac 'Resources —' NikiLOiVA Rt.SOl RCF.S V ris and ( ulliirc (Books Moucs Thcairc. Archilccturc. Gastronome Business and Econoim (Banks Emplovmcnt. Adscrusing. Phonc Scmccs. ffljs F.ducalion, Research. Science (Naiural Sciences. Social Sciences. Books Schools. -m Resources hv Protocol lArchie. Gophcr. FTP. IRC. Nc\\s. Tclnci. V1ail. MBONEl Governmenl and l.egislation (Ministrice. Laus. i l.eisure and 1 rasel (Books. Musu. C i nema. Gasirononn. Šport Tourisi Info. Societv. Media (Human Riehis Personal Homcpnges Maua/incs Radio. Organi/ations bv Alphabet i A. B. i.. D. n F. C. H |. J. h L M S Q E Q E s. I L■ v. Z' sani) in pravno veljavni dokumenti z žigi in podpisi. (EDIFACT, ...) 11. VODENJE PROJEKTOV. To so programi za podporo projektnemu načrtovanju in vodenju. Omogočajo modeliranje projektnih nalog in projektnih virov, hkrati pa omogočajo povezovanje projektov ter prepletanje z okoljem. Omogočajo izgradnjo sistema projektnih poročil, povezljivost s sistemi za baze podatkov, izvoz/uvoz podatkov med različnimi programi, imajo vdelano načrtovanje ponavljajočih se nalog, oblikovanje ganto-gramov itd. kombinacija obeh sistemov. Dokument se skenira in vnese v računalnik kot slika, le-to pa obdelamo s posebnimi programi, ki pretvorijo slikovni zapis v črkovnega. Pripravil: 22.02.96, AOP - Niko Perič (CA SUPERPROJECT, MS PROJECT,..) 12. ARHIVIRANJE DOKUMENTOV. Mediji za računalniško arhiviranje so magnetni in optični diski. Dokumente lahko arhiviramo tako, da jih vtipkamo v računalnik (1 črka 1 byte). Druga možnost je, da dokumente prenesemo v računalnik v slikovni obliki z uporabo skenerjev. Tretja možnost pa je A Guide to Virtual Slovenja © f\ Countrv Resources What’s New NOVICA 22. aprila letos smo se z enim osebnim računalnikom preko Infotehninega strežnika priključili na svetovno omrežje INTERNET. Istočasno smo preko pooblaščene organizacije ARNES rezervirali tudi internet ime za naše podjetje, ki se glasi labod.si. Naslov za elektronsko pošto (E-mail) pa je labod@eunet.si. labod@eunetsL NE-MOČ SINDIKATA Predlog povišanja članarine - kot zagotovilo za varnost v težjih časih Na sejo konference sindikata so delavci že težko čakali. Napovedana odpoved predsednika Janeza Rotarja je ob dejstvu, da ne dosegamo plač po kolektivni pogodbi in da ni bilo jasnih informacij o izplačilu ter višini regresa, ob lastninskem preoblikovanju, ki je v teku in ob širjenju govoric, da bo treba začeti zmanjševati število zaposlenih, še toliko bolj negativno odmevala v kolektivu.Večkrat je bilo jasno slišati, da delavci pogrešajo sindikalne aktivnosti, oz., da sindikata ni prav čutiti. Na zadnji seji konference je bil tako sprejet sklep, da le-ta ne sprejme odstopa predsednika, seveda po predhodnem soglasju o umiku odstopne izjave. Tako je nekaj več upanja, da bo delo sindikata le zaživelo. Po obširnem poročilu o poslovanju in pogojih na domačem in tujih tržiščih, o investicijah in načrtih, je glavni direktor poudaril, da bodo plače v bodoče še bolj vezane na uspeh tovarne in da realnih možnosti za dvig plač ni,razen,če bi prišlo do sprememb na zakonskem področju oz. v ekonomskem sistemu ali če bi posamezna tovarna izboljšala svoje rezultate. Glede na to, da za letošnje leto še ni proizvodnja v celoti pokrita, pa je to težje pričakovati. Predvidoma bo regres izplačan v juniju, višina pa še ni določena. V Libni so že izdelali program presežnih delavcev, ki ga je obravnaval tudi sindikat Libne. Ta je vztrajal na spoštovanju zakona in kolektivne pogodbe za navedena primera, vključno z višino odpravnine in seveda s posebnim poudarkom na korektnem pristopu do tega težkega vprašanja, da bo reševanje za prizadete manjmanj boleče. Na omenjeni seji so bili prisotni tudi gostje - sekretarka odbora naše dejavnosti ga. Branka Novak in predsednik g. Anton Rozman ter pred- sednik območja g. Jože Miklič.Sekretarka je predstavila vsebino pravilnika o financiranju in finančno-materialnem poslovanju ZSSS, ki določa skupno dogovorjena načela uveljavljanja in evidentiranja medsebojnih finančnih obveznosti med sidnikati dejavnosti in interesnimi oblikami sindikalne organiziranosti. Pravilnik predvideva povišanje članarine za odstotek bruto plače, kar utemeljuje predsedstvo z boljšo organiziranostjo na vseh ravneh. Poudarek pa je tudi na zagotovitni stavkovnih skladov, kar bo povečalo pogajalsko moč sindikata. Tako naj bi bila zagotovljena denarna pomoč članom sindikata za čas stavke, ustanovljen naj bi bil sklad za nezgodno zavarovanje in sklad za izobraževanje članstva. Predlog o povišanju članarine bo treba, glede na razpravo članov konference, pa tudi sekre- tarke in predsednika, kljub utemeljitvi še podrobneje prouči- V LABODOVI OBLEKI NA POROKI LETA Poroka Helene Blagne je bila zelo odmevna. Kot se spodobi za estradno zvezdo, je bila njena poročna obleka marsikje predstavljena, pomembena pa sta tudi ženin in priči,ki sta se oblekla v Labodu, kar je Helena tudi večkrat v javnosti poudarila. Helena je tudi spremljala nastajanje moških oblačil in z nasveti ljubeznivo sodelovala pri odločanju, popravkih itd. Vseskozi pa je z besedami in s celo svojo pojavo izražala veliko ljubezen do ženina,ki je bila končno tudi kronana s poroko, pravijo v CML in v Tip-topu, kjer so seveda obisku posvetili primerno pozornost. Dan pred poroko - Helena Blagne in njena priča pozorno spremljata vse detajle na obleki ženina. Kako lepi so bili vsi skupaj na »tazaresni dan«, pa smo videli v mnogih časopisih in revijah. ti. Oba gosta iz ZSSS sta predstavila tudi prizadevanja sindikata za sanacijo kritičnega materialnega in socialnega stanja tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije in znotraj tega dosledno vztrajanje na znižanju obremenitev iz bruto plač v smislu zniževanja prispevne stopnje, na carinskih in necarinskih zaščitnih ukrepih ter ureditev finančnih zadev (obremenitev) v zvezi z izgubami poslovnega premoženja v bivši Jugoslaviji. Ti ukrepi so minimalna zaščita tekstila in usnjarstva pri zadrževanju že tako oklestenega števila delovnih mest. ■ Na zadnji seji konference sindikata Laboda sta bila prisotna tudi ga Branka Novak, sekretarka naše dejavnosti pri ZSSS, in predsednik Tone Rozman ter predsednik območnega sindikalnega sveta Jože Miklič. VEČNA ZGODBA Naša večna zgodba se vrti okoli kvalitete izdelkov. Večno ponavljamo nekatere ugotovitve in sprejemamo nekatere sklepe in vedno znova ugotavljamo, da se pravzaprav ni nič premaknilo.Ker pa je v zadnjem času vračanje neustreznih izdelkov iz trgovin nekoliko povečano, seje ponovno vendarle treba vprašati, zakaj se vrtimo v začaranem krogu. Če ga gledamo od zunaj, bi se dalo reči, da zato, ker vsak vidi in vsak rešuje le sebe. Izdelek pa je nastal v verigi in vsak člen mora biti enako kvaliteten in enako trden, pa ni. Reklamacije so zaradi močno vidnih robov kril in hlač, nagubanih šivov, pretrdih oz neustreznih podlog, neustreznih medvlog, kvalitet šivanja zadrg itd,itd. H kvaliteti pa sodi tudi spoštovanje rokov, kar nam tudi ne uspeva vedno... Vsak zakaj ima svoj zato. Če gledamo člen po členu, so nekatere podloge neustrezne,ker smo čistili zaloge. Nekatere zadrge so slabo prišite, ker je tkanina neustrezna za tako zadrgo, so nekateri šivi nagubani tudi zato - ob ostalih zato-jih - ker je delavka hitela, zakaj je hitela, pa tudi vemo, saj jo lovi norma itd,itd. Treba pa se je ozreti po zadnjem zakaj in zadnjem zato, ali bolje rečeno po generalnem, celotnem zakaj in zato. Kajti če bo vsak videl le sebe in reševal le sebe, opravičeval svoje napake, namesto da bi jih skušal odpraviti in skušal delovati predvsem glede na trenutne interese in neodvisno od verige, v katero je vpet in s katero je vendarle tudi takorekoč usodno povezan ( pa če je na vrhu hierarhične lestvice ali na dnu te),bodo šle zadeve vsaka po svoje.Vračanj bo vse več, posledično pa tudi vsega drugega hudega. Zato se velja resno vprašati, kako uskladiti in povezati vse te člene in zaključiti večno zgodbo o ugotavljanju slabe kvalitete ter začeti novo zgodbo o izboljševanju, o akciji torej. PROSOJNA POMLAD Moda letošnje pomladi je enostavna. V ospredju so enostavne linije, poudarek pa je na dezenih in barvah. Te so sijoče - oranžna, rumena, zelo je popularna pistacija zelena, nekaj je tudi rdeče ter pasteli. Med vzorci pa so v ospredju cvetlični, ki so najlepši na prosojnih tkaninah, te pa moda tudi zelo poudarja. Kot smo že pisali, se linije in dimenzije oblačil manjšajo. Ovratniki so manjši, rokavi so ožji in krajši, bluzice so predvsem kratke, jakne tudi kratke in telirane... V tem stilu so naše kreatorke videle izložbena okna vidnejših italijanskih prodajaln in zadovoljne ugotovile, da so tudi naši izdelki prav na liniji teh modnih trendov. In če je sedaj, ko so se mrzli dnevi le počasi poslovili, še kaj preveč oblog za prosojna oblačila, bodo poleti, ob zagoreli koži te manj vidne in tanke prosojne tkanine bodo za vse nas hit letošnjega poletja. DEDIŠČINA SPODNJE KRILO Nekoč so si ženske za praznike oblekle več spodnjih kril. Včasih tri, včasih pet, po nekem - sicer osamljenem - pričevanju celo devet platnenih »unterc«. Kar zajeten sveženj blaga se je nabral pod vrhnjim krilom, izpod katerega so tu in tam diskretno nagajivo pokukali čipkasti robovi ali volančki belih skrivnosti. Tudi v nevestini bali spodnje krilo ni smelo manjkati. Nevesta s srednje velike kmetije, ki se je leta 1923 poročila na manjšo kmetijo v Kozje, jih je v zakon prinesla kar pol ducata. Malo verjetno je, da bi se moda številnih »unterc« kdaj ponovila, ; ■N ■ |W| ji I £ j ; Ja ¥ Mr ’ i ? čeprav utegne osvobajanje telesa iz večplastnih lupin včasih prijetno vzburkati domišljijo. Danes, ko se telo nič več sramežljivo ne zapira pred svetom, lahko izvezeno spodnje krilo postane ljubka obleka. VINSKE PLOŠČICE 56 dag masla 56 dag moke 4 rumenjaki 4 žlice sladkorja 2 limoni sok, in lupina 4 žlice belega vina Zamesi testo, ga razvaljaj, namaži z glazuro in razreži na ploščice ter peci na pomazanem pekaču. Glazura: sneg iz 4 beljakov in 5 dag sladkorne moke Če moškemu kaj poveš, gre pri enem ušesu noter, pri drugem pa ven. FOTOREPORTAŽA NAŠI NAGRAJENCI ■ V ljubljanski vzorčni sobi je bila majhna slovesnost za dobitnike Labodovih nagrad. Prvo nagrado , naša oblačila v vrednosti 100 000 SIT, je prejela dijakinja srednje oblikovalne šole, smer moda, Tanja Vidic iz Šmarja Sap. Torej, sreča ni slepa, dobro ve, kje jo bodo znali prav ceniti... Sicer pa smo te dni prejeli veliko zahvalnih pismem za darila,ki smo jih izžrebancem poslali tudi po pošti - srajce in bluze. ■ V snemalnem studiu radia Studo D in Poslovnega kanala smo izžrebali pošiljatelje anketnih lističev, ki smo jih tudi tokrat prejeli preko lo ooo. Na posnetku sta, skupaj z voditeljem oddaje Cirilom Plešcem, še direktor komercialnega sektorja, Marjan Vodopivec in Lojze Kopina, odgovoren za propagando, ki sta iz velike košare vlekla lističe z imeni srečnežev. Šport ■ V Krkini športni hali na Otočcu je potekal mini teniški turnir, ki ga je za svoje poslovne partnerje organiziral Labod. Srečanje je bilo prijetno in koristno, saj odgovorno vodostveno delo potrebuje aktiven oddih. Labod je zastopal g. Marjan Vodopivec in nam prinesel tretje mesto. Fotografija, ki je bila posneta izza mreže, prikazuje le ambient, lahko pa verjamete, da je bilo vzdušje prijetno. ■ Padalska reprezentanca Slovenije je v pretekli sezoni dosegla ponovno izjemne uspehe na mednarodnih tekmovanjih. Naslove svetovnih prvakov so osvojili Irena Avbelj, Roman Karun in Matjaž Pristovec, na svetovnem prvenstvu paraski pa je v mladinski in članski konkurenci zmagal Gorazd Lah, če naštejemo le nekaj najvišjih uvrstitev, ki pa niso bile edine. Med pokrovitelji te uspešne in skromne reprezentance je tudi Labod,ki tekmovalce in spremljevalce oblači za svečanbe priložnosti. Teh pa -glede na uspehe - ni malo. ZAPOSLOVANJE V MARCU IN V APRILU Število zaposlenih seje v marcu in aprilu zmanjšalo za 18 delavcev, novih zaposlitev ni bilo. Tako je bilo konec meseca aprila 1824 delavcev za nedoločen čas in 75 za določen čas, 16 delavcev je odšlo iz proizvodnje in 2 iz splošne režije. DELTA Ivanka Babič -1. st., šivilja II - določen čas Klavdija Žnidarič -1. st., šivilja II - določen čas Brigita Visenjak - IV. st., šivilja II - sporazumno prenehanje Lidija Horvat - V. st., šivilja II - določen čas VALIDO Jožefa Širovnik -1. st., šivilja II - predčasna upokojitev TIP-TOP Martina Ovčak - IV. st., šivilja II VO - v drugo podjetje Nada Slatinšek - III. st., šivilja II VO - v drugo podjetje Dragica Ačič -1. st., šivilja I VO - družinska upokojitev Brigita Turk - II. st. šivilja II VO - v drugo podjetje Petra Novak - IV. st., šivilja II VO - v drugo podjetje Mirsada Okič - IV. st. šivilja II VO - v drugo podjetje Magdalena Križaj - IV. st., šivilja II VO - polna starostna upokojitev TEMENICA Alojzija Lavrič - IV. st., šivilja I VO - predčasna upokojitev Amalija Kastelic - I. st., šivilja II VO - sporazumno prenehanje ZALA Melita Kunc - IV. st., šivilja II - določen čas Damjan Pivk - IV. st., kuhar I - določen čas Meta Munih - IV. st., šivilja II - določen čas STROKOVNE SLUŽBE Irena Žlogar - V. st., komercialist I - v drugo podjetje PRERAZPOREDITVE LOČNA Renata Femec - IV. st., na delovno mesto šivilja III v tovarno Tip-top TIP-TOP Klavdija Kopina- V. st., na delovno mesto konstruktor III v strokovne službe v LJ Stoja Prole - IV. st., na delovno mesto vzorčni krojač v oddelku po meri. Pravno kadrovska služba: Silva Pezelj DEDIŠČINA S AL IZ IDRRIJSKE ČIPKE Klekljanje in klepetanje. Dolce et utile. Ali raje obratno. Medtem ko so spretne roke prepletale nitke in pazile, da so bile zmeraj prav zapletene, so lahko jeziki razpletali zgodbice. Kleljanje kot mojstrstvo, ki se je ohranjalo iz roda v rod, a tudi kot posebna vrsta družabnosti in ne kakšno samotno, duhomorno opravilo. Njegova zgodovina na Slovenskem sega vsaj v drugo polovico 17. stoletja, ko ga omenjajo najstarejši pisni viri. Čipka kot taktilen, umetelen izdelek ima številne vzorce in oblike. V vzorčnih knjigah idrijske čipkarske trgovske firme Lapajne -idrijska čipka je pojem te domače obrti na Slovenskem - je ohranjenih okoli štiri tisoč vzorcev. Mnogotera in raznolika je tudi njihova upobara. Prosojna okenca najdejo svoj prostor na prtih, posteljnini, srajcah, perilu... Ali pa sklekljana skupaj zaživijo sama kot lahek, nežen šal. Mnogo je različnihmedenih, lectovih figuric. In le kdo ne ve, kaj je lectovo srce! Z rdečo sladkorno glazuro premazano, z ornamenti, ogledalcem in sporočilcem v verzih opremljeno. Ljubezenskim seveda! Lectovo srce je bilo najbolj razširjeno sladko darilo, s katerim so fantje dekletu izpovedali svojo ljubezen. So bili pa izdelki iz lecta tudi prostor za kake druge modre in prigodne misli, da si se potem ob pogledu nanje zmeraj spomnil na... karkoli že. Vsekakor na kaj prijetnega. Lect ima lahko tudi obliko konjičkov, dojenčkov, ur, rožnih vencev, jelenov, muc in drugih bitij ali reči. Prav posebna krasotica pa je lectova punčka. SLANE PALČKE 1 kg moke kvaseč 18 dag masla ali margarine malo soli Testo zamesi in malo pusti počivati. Nato naredi palčke, jih namaži z razstepenim jajcem in posiplji s soljo. Če ženski kaj poveš, gre pri obeh ušesih noter, na usta pa ven! MEDENI KRUH 35 dag moke 2 žlici stopljenega medu 2 jajci 1/2 pecilnega praška 1 žlico olja 15 dag sladkorja dišave: cimet, mleti klinčki, limonina lupina Zamesi testo, ga razdeli na 3 enake dele, iz tega oblikuj štručke, kijih naglo speci ter tople razreži. Ko dovršiš delo, tekne jelo! • Šal iz idrijske čipke, lectovo srce in spodnje krilo (na strani 10) smo povzeli iz knjige Znamenja časa; recepti pa so iz kuharske knjige Recepti naših babic: PREDSTAVLJAMO NAŠE KUPCE: USPEŠNO DRUŽINSKO PODJETJE ŠTIRNOVIH ■ Mati (levo ) je začela pred dobrimi petimi leti z družinskim podjetjem,ki se danes lahko pohvali z lepimi rezultati. Leto dni po začetku se jije pridružila tudi hčerka ( desno), danes pa vodijo to firmo kar vsi iz » razširjene« družine, saj sta zaposlena tu tudi partnerja obeh otrok. Pred petimi leti se je ga Marija Štirn, do tedaj poslovodkinja v kranjskem Gobusu , odločila za lastno trgovino z žensko konfekcijo. Večjih ambicij ni imela, saj je pričakovala le, da si bo uspela zaslužiti solidno plačo. Lady, trgovina z žensko konfekcijo, je bila zelo lepo sprejeta in stranke so bile zadovoljne. Pogosto pa so njene stranke izražale tudi željo po podobni prodajalni za moške, saj je znano, da ženske oblačijo moške...In tako se je čez dobrih devet mesecev »rodila« tudi moška prodajalna, imenovana Man. »Imela sem srečo, saj se mi je v isti stavbi ponudila priložnost za novo trgovino, potrebe po tej pa so bile tudi izrazite in tako sem se opogumila že v drugič,« pripoveduje ga Marija. Zaposlila je še hčerko, saj je bilo dela veliko in še kopičilo vsak zase odgovarja in uspešno poslujejo že v treh prodajalnah. Tretja je Modni svet,za katero bi lahko rekli, daje več kot trgovina. Okusno in preteh- Modni svet tudi po razporeditvi prostorov pove, da je to svet v malem. Levo in desno so prodajalne, izbrano opremljen predprostor pa ponuja ob izložbenem delu tudi modne dodatke. se je. Danes imajo Štirnovi v svojem družinskem podjetju, kar mama Marija vedno znova poudarja, zaposlenih trinajst delavcev, v tem podjetju pa delajo tudi vsi domači - poleg mame in očeta tudi hčerka z možem in sin z ženo. Porazdelili so si področja, za katera tano izbrani prostori, oprema, ponudba v nadstropju poslovne stavbe sredi Kranja,ki tudi z razporeditvijo prostorov govori, da je svet v malem. Med dobavitelji pa je od vsega začetka tudi LABOD. »Poudarek dajemo domačim proizvajalcem in še posebno domačim blagovnim znamkam. Sicer je zaslužek večji in lažji pri uvoženi konfekciji, toda dolgoročna naložba je le skrb za kvaliteto, ta pa je zagotovljena pri izdelkih Laboda, Mure, Elkroja, Vodep konfekcije, Gorenjskih oblačilih in še nekaj bi jih lahko naštela. Lahko rečem, da smo si uspeli zgraditi imidž in s tem tudi zaupanje, zavedamo pa se, daje težka naloga obdržati to zaupanje«. Gotovo je izbrano in kakovostno blago, kar poudarja ga Marija, prvi pogoj kot tudi zlato pravilo trgovine, ki ga Štirnovi še kako spoštujejo, da je kupec kralj. Vključujejo se v razne akcije, prirejajo modne LABOD V trgovini s športnim programom so tudi Labodovi izdelki. Pogled na Ello Vivaldi v prodajalni ženske konfekcije. revije itd. Zadovoljni so, ker so si pridobili stalen krog kupcev in še posebno, ker so si uspeli pridobiti Kranjčane. Vemo, da se radi podamo v nakupe v druge kraje in zato je zares velik uspeh, če v svojem mestu uspeš pridobiti stranke, ki so zadovoljne in ki se znova in znova vračajo. In kako njihovi kupci ocenjujejo naše izdelke. Ga Marija pravi, da ni pripomb, daje Ella Vivaldi lepa in da zadošča pričakovanjem ter pozdravlja korekcijo cen, ki so bile , kljub lepi kolekciji v pretekli sezoni, odločno previsoke.Sedaj je ta napaka popravljena. Pohvalila je tudi kolekcijo Labod style tako glede kvalitete kot možnosti kompletiranja. Hčerka, Irena Bukovnik, pa je zadolžena za moški program. Letos so prvič naročili tudi Labodova moška vrhnja oblačila in vse so tudi prodali. Torej so prvi vtisi zadovoljivi. »Glede srajc pa velja samo pohvala, tako v znamki Peter Bensen kot tudi ostali redni program.« pravi ga. Irena. Odmevi na naše kolekcije so torej ugodni, večjih pripomb ni. Le še ugotovitev, da domači trg le počasi sprejema novosti,kot so oblačila iz poliestra, kije v svetu mode hit, mi pa še vedno z odporom sprejemamo take izdelke. Premalo so domači kupci seznanjeni z novostmi, kot so visoko obdelani sintetični materiali, ki omogočajo prijeno nošenje, ugoden otip in hkrati prinašajo tudi prednosti, kot je nezmečklji-vost, ki je ni za zanemariti. Razvoj gre hitro naprej in modna industrija mu sledi, zamujajo pa informacije o teh novostih, ki so sicer drage, vendar polne prednosti. Ob pohvalah za naše reklamne aktivnosti, ki ugodno odmevajo tudi pri njihovem delu -odmev na katalog je bil velik-smo tako dobili tudi namig, da velja tržišče seznanjati tudi s tehnološkimi novostmi. Kajti na koncu vsega je izdelek in cena, ki ne pride sama po sebi. Zato velja seznanjati javnost o prednostih in kvaliteti, še zlasti, če ta izhaja iz sintetičnih materialov, do katerih imamo - milo rečeno - miselne zavore. Ga. Marija toplo pozdravlja tudi dopolnitvene kolekcije, s katerimi se vsi skupaj hitreje prilagajamo trenutnemu po-vprašanju. »Vse težje je na dolgi rok zaključevati, saj je težko oceniti bodoče zahteve kupcev, čeprav je seveda za del ponudbe prav, daje oblikovan v naprej. Toda, zdi se mi, da bo ta delež postajal vse manjši, v korist dopolnitvam, ki ponudbo popestre.« Hčerka pa dodaja, da postaja delež nakupa ob zaključevanju manjši tako zaradi vprašljive ocenitve bodočih potreb kot tudi zaradi zalog, ki so drage in obremenjujoče. Pri zalogah, brez katerih seveda ni mogoče poslovati, je treba biti skrajno previden in jih s pretehtano oceno optimalizirati. Tako spretno krmarijo Stir-novi med čermi, ki jih je na trgu veliko. Zato pa se toliko bolj zanašajo na kvaliteto, ki pomeni enega trdnejših in dolgoročnejših garantov. Prodaja naših izdelkov v Štir-novih prodajalnah v preteklem letu: izdelek število srajce 3723 bluze 1579 krila 548 vrh. ž. obl. 433 skupaj 6283 ■ Letos so bili v moškem delu Modnega sveta prvičponudeni tudi Labodovi suknjiči in lepo so bili prodani. SEME IN PLEVE Opozori me nežno Sindikat strokovnih služb je nežno opozoril sindikalno konferenco, da se je treba lotiti kar nekaj področij. Opozorili so na regres, na informacije o lastninjenju in predvsem na priprave za oblikovanje organov delniške družbe, na plače, na cene v naših prodajalnah, ki so včasih višje od cen Labodovih izdelkov v ostalih trgovinah, pa še bi lahko naštevali. Skratka, opozoril je, da želi biti enakovreden partner, oziroma, da bi sindikat to moral biti. Pazi nadelo Včasih je bilo na vsakem koraku slišati, koliko dela da ima nekdo (tisti, seveda, ki je o tem govoril) in je to pripovedovanje tudi zadoščalo za »uvrstitev« v primerni plačilni razred, hkrati pa za preložitev konkretnega dela tistim, ki za tako opisovanje niso imeli časa. Danes je drugače - danes delo iščemo in zato je treba na to » blago« skrbno paziti, sicer ti ga lahko kdo izmakne. Varovanje Na asfaltiranem igrišču za novomeškim delom Laboda so se na plačilni dan vozili policaji s svojimi motorji. Vožnja je bila umirjena, disciplinirana in zato smo sklepali, da gre za trening. Ustvarjalni jeziki pa so dodajali, da gre morda še za kaj drugega, saj je bil to plačilni dan, ko se zna zaradi nestrinjanja z zneskom na plačilni kuverti zgoditi tudi kaj takega, da bi bila potrebna njihova intervencija. MllCi v skladišču Med prvomajskimi prazniki si je muca s svojimi mladički poiskala dom v skladišču srajc in bluz. Mislila je, da je varno skrita med vrečkami in kartoni in tudi delavec v skladišču je mislil, da sega le po tem. Ustrašila sta se oba. Mačka celo tako zelo, da je svoj zarod hitro pobrala in odhitela tja, kjer morda prazniki še trajajo. ŠOPEK MODROSTI O lopovu ljudje radi rečejo, da je pameten, o poštenjaku, da je bedak. £pG~ fPQ~ Dober glasje lažno slepilo, ki ga pogosto dobiš brez zaslug in izgubiš brez krivde. % % % Velik človek je velik tudi v majhnih stvareh. gc. A Neprijaznost na katero naletimo, je pogosto samo odmev % % % Hudo je, če se zavedamo samo tega, kar nam pripada in ne tudi tistega, kar smo dolžni narediti sami. ■ Trojčki - Tea, Tanja in Jan so sedaj že v petem mesecu starosti in vsak zase je že pravi korenjaček, zakonca Kalin - mamica je delavka Ločne - pa imata veliko sreče z njimi, pa tudi veliko dela. je glasilo delavcev tovarne oblačil iz Novega mesta. Izhaja mesečno v nakladi 2500 izvodov. Glavna in odgovorna urednica Lidija Jež. Grafična priprava: Grafika Novo mesto. Tehnični urednik: Tomo Cesar. Tisk: Opara Novo mesto. Glasilo se šteje med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%.