Letu X., štev. 33. Poštnin* platana t gotovini. V LJUBLJANI, v soboto, 14. avgusta 1020. Današnja številka Din 1-50. Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan. Začasno le enkrat na teden. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Velika Čolnarska ulica št. 19. Naslov za dopise: Ljubljana p. p. 168. Naslov za telegrame: »Naprej«, Ljubljana. Čekovni račun štev. 14.398. NAPREJ Stane mesečno 25 Din začasno 6 Din. Za inozemstvo 35 Din, začasno 10 Din. Oglasi: Prostor 1X55 mm 60 par. Mali oglasit beseda 60. par, najmanj 5 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer šene priobčijo. — Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. Glasilo jugoslovanske socialno demokratične stranke (JSDS). Letnik VII., štev. 33. Četrtkova „Naprejeva" številka laskaja kot tednik: LJUDSKI GLAS Glasilo Kmetsko-cielavske ssvease Stane ietno 72 Din — mesečno 6 Din Zunanja politika reakcionarne Duržoazije in socialne demokracije. Reakcionarna (nacionalšovinistična) buržcazija, ki zastopa samo interese kapitalističnega razreda, to je par tisoč bogatašev, veleposestnikov in bankirjev, skuša vsepovsod svoje kapitalistično razredne interese proglašati za splošno narodne (nacionalne). Ped pojmom naroda ona vedno pojmuje svoj maloštevilni razred: nared in država sta v nevarnosti — to znači v resnici, da je v nevarnosti oblast reakcionarjev, kapitalistov. Socialna demokracija,, ki se bori za razredne interese Dela, torej za interese •ogromne večine naroda: delavcev, poljedelcev in nameščencev, ta bi s polno pravico lahko proglašala svoje razredne interese za splošno narodne, za nacionalne. Kakor je vsa notranja politika reakcionarne buržcazije v največjem nasprotju z interesi večine prebivalstva — delavcev, poljedelcev in nameščencev, tako je tudi zunanja politika vladajoče buržcazije v ostrem nasprotju s splošno narodnimi interesi SHS, Balkana in Evrope. Reakcionarna notranja politika ima vselej za posledico tudi reakcionarno zunanjo politiko in narobe. Kakšno zunanjo politiko vodi naša reakcionarna buržoazija v zadnjih letih na-prnin našim sosedom, naprani Evropi? Javnost je zelo malo obveščena o tej politiki. Tajna diplomacija, tajna zunanja politika, to je načelo vladajoče buržoa-zije. Narodna skupščina ne kontrolira zunanje politike vladajoče buržoazije. Skoro bo preteklo 8 let, odkar obstoji država Srbov, Hrvatov in^Stnvencev, in vendar ta država še ni dosegla priznanja od strani ene izmed največjih evropskih velesil: Unije sovjetskih republik. V SHS ima večje priznanje deklamirana ruska fevdalna emigracija, kakor pa ofi-cialna ruska vlada! To je zelo značilno za zunanjo politiko naše vladajoče buržoazije. Vzrokov take politike ne smejo zvedeti navadni državljani, zato ta tajnost. Država SHS, ki še ni priznana od vseh evropskih velesil, je obkrožena od sosedov, ki aspirirajo na cele pokrajine • države SHS: Madžarska aspirira na Banat in Bačke, da, celo na vse uekdajne dežele krone sv. Stefana, celo na Hrvat-sko in Slavonije. Rumunija aspirira na del Banata, Bolgarska na del Makedonije, Grška tudi na del Makedonije, Albanija na Metohijsko in Prizrensko okrožje, Italija na Dalmacijo, Istro in Slovenijo, Avstrija na del Štajerske. Aspiranti na vse te pokrajine so v naših sosednih deželah nacionalni šovinisti, reakcionarni razredi, ki so imperialistično navdahnjeni. Na Ogrskem Hor-thyjevi legitinvisti, v Bolgariji sedanji režim, v Albaniji razni paše, v Italiji fašisti, v Avstriji monarhistični hakenkreuz-lerji, v Rumuniji imperialistični »liberalni« reakcionar j i-bojari. Ljudstva naših sosednih dežel, delavci, poljedelci in nameščenci, torej nimajo interesa na taki imperialistični politiki, ker ona ogroža mir, ki ga ljudstvo tako želi in potrebuje. Zunanja politika naše reakcionarne buržoazije pa se naslanja ravno na te imperialistične elemente, podpira reakcionarje v vseh sosednjih deželah. Namesto da bi iskali in našli stike z albanskim ljudstvom, je naša buržoazija podpirala od leta 1913. naprej albanske paše — par ste albanskih fevdalnih veli-kašev. Kakšne uspehe ima v tej praksi? Naša vladajoča buržoazija je podpirala kontrarevolucijo današnjega diktatorja v Albaniji. Uspeh: Albanija je danes v popolni finančni in politični odvisnosti ne od naše države, ampak od Italije. — Diktator Albanije je postal eksponent italijanskega imperializma in častni predsednik kosovskega komiteta, ki se bori, da odtrga cd naše države dvoje c k režij. Naša vladajoča buržcazija je metala v Bolgariji polena ped noge vladi Stam-bulijskega, vladi bolgarskih zemljorad-nikov, ki so kolikeitoliko predstavljali bolgarske kmete in obsojali imperialistično politiko. Dosegla je, da je prišel na vlado krvavi režim Cankova, ki predstavlja imperialistične kroge. Naša država je pustila pasti samostojno reško državo, sklepa prijateljstvo in zveze z italijanskim imperializmom, s fašisti, ki aspirirajo na Dalmacijo, Istro in Slovenijo. Ko je obstajala Madžarska republika, je stala na mejah naša vojska v pripravnosti, s Horthvjevo Madžarsko pa živi naša buržoazija v prijateljstvu. V evropski politiki gre naša buržoazija čez di n in strn s francoskimi imperialisti in z angleškimi konservativci, ki hočejo vsa vojna bremena naprtiti nemškemu ljudstvu. Z nemškim, ruskim, cgrskim, francoskim in italijanskim ljudstvom nima naša vladajoča buržoazija nikakih stikov. Proti temu ljudstvu in njegovim vedno močnejšim organizacijam se uganja v naši javnosti, ki je inspirirana od vladajoče buržoazije, le šovinistična gonja in neti mržnja. Taka zunanja politika ne samo' da ni v interesu hrvatskega, srbskega in slovenskega ljudstva, temveč predstavlja stalno vojno nevarnost za našo deželo, za Balkan in za Evropo. Taka je bila tradicionalna politika srbsk* buržoazije z Rusijo. Konspirirali so s carjem in vladajočo kliko — z ljudstvom ni bilo vezi. Ko je rusko ljudstvo strlo carizem, so prestale vse vezi med Rusijo in Srbijo. Vse opozicionalhe meščanske in malomeščanske stranke "še zadovoljujejo z molkom ali kvečjemu z rahlo kritiko take zunanje politike, ne izvzemši naše so-cialpatricte. Delavci, poljedelci in nameščenci se ne sinejo zadovoljiti samo s kritiko, oni morajo aktivno sodelovati na jačenju socialne mednarodne demokracije, ki kot predstavnica interesov večine prebivalstva edina more vrniti Balkan in Evropo v naročje splošnega miru in spremeniti sedanje oboroženo premirje med narodi v pravo zvezo svobodnih narodov. Vsak, ki želi miru, blagostanja in napredka, mora aktivno sodelovati pri izgradnji socialne demokracije, pri dviganju zavednosti delavcev, poljedelcev in nameščencev. Interesi delavcev, poljedeleev in nameščencev vseh držav so enaki: oni potrebujejo miru, svobode in užitek svojega dela. Vse to pa lahko končno zavojujejo samo vsi skupaj, z združenimi napori potoni svojih organizacij. Proti imperialistični politiki reakcionarne buržoazije, ki vodi Balkan in Ev- ropo v nove imperialistične vojne, kliče mednarodna socialna demokracija: vojna vojni, samoodločba narodov, zveza vseh delavcev, nameščencev in poljedelcev v boju proti reakcionarnemu kapitalizmu, odprava carinskih in drugih mej med narodi, kontrola producentov in kensumenov nad evropskim gospodarstvom, odprava tajne diplomacije in splošna uvedba načela javnosti. Klerikalna avtonomija in loterija. Pod naslovom »Moloh centralizem« je napadel »Slovenec« belgrajski centralizem, kakor ga dosledno napada, odkar klerikalci niso na vladi. Reči moramo, da ga napada dobre in da bi to že davno moralo rediti samoupravno udejstvovanje našega ljudstva, če bi »Slovenčevi« eitatelji bili malo bolj zavedni. Tako pa odpravljajo klerikalci centralističnega rooleha samo pri belgrajski vladi, kjer mu nikakor ne morejo do živega, doma pa mečejo temu molehu še nadalje človeške žrtve v žrelo! Prav nobena klerikalna občina še ni nastopila samoupravne peti, kakeršno je nastopila n. pr. Mežica. Sicer pa »Slovenec« o mežiških bojih ni ( menil ničesar, -še Moderndorferjeve brošure ne! Tudi še nikdar ni pozval svojih čitateljev, naj še začno zanimati za občinsko samoupravo, naj se začne vsaj v lastnih občinah sami upravljati, ampak govori vedno Le o avtonomiji, pri kateri bi enako kakor beograjski centralisti vladali domači »avtonomni« centralisti. Če vlada župan avtokratično, je vse eno, ali se imenuje centralistični ali avtonomistični župan; ali je župan male občine ali velikega mesta; ali je navaden župan, ali veliki župan. Popolnoma vse eno je to! Centralizem ne bo izginil, če razkosamo veliko ozemlje na mala okrožja ali celo na posamezne kraje, v teh okrožjih in krajih pa pustimo vladati avtokrate. Kdor lic če odpraviti centralizem, mora odpraviti avtokra ližem. Avtckratizma pa ne bo konec, če na mesto starega avtokrata postavimo novega. Pa naj bi bil novi avtokrat še tako »ljudski«, naj bi bil magari celo socialističen« — to bi prav nič ne pomagalo; avtokrat hi bil hi avtokratično bi vladal, centralizem bi ostal nedotaknjen. Ljudstvo se mora začeti samo upravljati, šele potem bomo imeli samoupravo. To pa klerikalcem smrdi, ker to nasprotuje »sveti veri«, ker uči, da je Bog poslal svrjega sina in ta je'postavil papeža in papež je postavil škofa in škof župnika, tako da je župnik od Bega postavljeni namestnik, ki ga morajo vsi poslušati in ubogati. Nič na svetu ni tako centralistično kakor ta »sveta vera«. Zato klerikalni boj za avtonomijo ne pomeni prav nič drugega ko boj za klerikalni centralizem, pri katerem mora vsak župan za vsako zadevo najprej vprašati župnika. Zato vsi klerikalni napadi na belgrajski centralizem nič ne pr. menijo, prav nič. 'tudi če so še tako dobri. Večinoma pa niti dobri niso, kajti pri natančnejšem premišljevanju najdemo vselej kako temeljno napako v njih. Tako ima temeljno napako tudi članek »Moloh centralizem«. »Slovenec« se v tem članku jezi, da je treba za vsako loterijo prositi v Beogradu za dovoljenje, da to nima prav nobenega pomena, da je to malenkost, za katero naj se vlada nič ne briga itd. Čemu da se v Beogradu brigajo za vsako vaško veselico? Tako! Torej, kadarkoli se bo župniku zahote- lo za to ali eno neumnost zbrati -veliko denarja, (pkrat bo smel napraviti loterijo in z zbujanjem najnižjih kapitalističnih instinktov iztisniti iz najbednejših in najrevnejših ovčic težke tisočake, katerih bi drugače niti s procesijami in mašami ne mogel iztisniti. Niti za nebeško glorijo ljudje ne bi dali toliko denarja! N. pr. Stanovanjska beda je zdaj strašna. Tc bedo zlorablja »maziljeni duhovni oče« in obljublja hišo za 10 Din. »Kupite srečko in ker je skoro gotovo, da zadenete prvi dobitek, boste imeli hišo! Ne bodite neumni, kupite srečko, kupite jih več, da boste tem bolj gotovo stanovali v svojem ...« V vseh oblikah lahko čitate in slišite te mamljive besede. Za njimi se skriva prava pravcata židovska lopovščina, ki se žene za profitom, pa čeprav je ta profit še tako krvav in čeprav maziljena trgovska natura ve, da bo iztisnil ta krvavi profit baš iz največjib revežev, ker bogatejši ljudje niso več tako neumni, da bi šli na vsak lim. Nikakor pa ne kupujejo srečk samo neumni ljudje. Tudi pametnejši so prisiljeni poseči v žep, ker jim žena ne da miru. Žede so skoro vse zaljubljene v loterijo, če ne zaradi česa drugega, pa vsaj zate, da lahko sanjajo vsaj do tistega velikega dne, ko bo žrebanje. Kako so te sanje prijetne! Sladke! Grd mož bi bil, če bi hotel ženi te sanje odreči. Duhovni gospodje niso tako grdi, po parkrat preložijo žrebanje na poznejši čas, da ženam podaljšajo sladko pričakovanje, sebi pa dobiček. A tudi brez nadlegovanja žene se dajo pametni ljudje zapeljati in si kupijo nekaj kosov tega sladkega upanja. Čas je tak, da vidimo mnogokrat tudi resne, i dločne in korajžne ljudi, kako obupavajo nad sedanjo korupcijo in v obupu je samo en korak do -žalostne želje po neodvisnosti, kupljeni za 10 Din v loteriji. »Morebiti pa ravno 'mene zadene sreča, poskusimo!« Starega izkušenega proletarca smo našli pri tej misli in zraven je še izjavil, da bi morala še naša stranka poskušati s pomočjo loterije spraviti skupaj potrebna materialna sredstva, češ, drugače bomo prepočasi napredovali. In zraven je bil mlad človek, ki se že nekaj let — odkar je derasel — cbločud bori za idejne zmago in odločno zavrača vsako stremljenje po krivično pridobljenih sredstvih, in ko je slišal o loteriji, je bil takej zanjo! Seveda mladina ne pozna silnih bojev, ki jih je socialua demokracija bojevala za odpravo loterije in še zato niti ne zaveda, da je loterija izrazito podpiranje kapitalizma! Materialno in duhovno! Materialno stran je lahko razložiti, če količkaj računaš. Ljudstvo zbere, po malih zneskih mnogo več, nego bi bilo za loterijo treba, kapitalisti imajo toliko materialne koristi pri loterijah, da tudi preprostemu človeku lahko dopoveš, kako da je vsaka loterija podpiranje kapitalizma. Mnogo bolj nevarna pa je duhovna škoda! Vsak človek ima željo postati bogat-Tudi socialist! Če se ne ženemo tako za bogastvom, ni to posledica želje po večnem 'prcletarstvu, ampak posledica zavesti, da vsi ne moremo biti begati iu da je zato treba, da ves delavski razired pri- bKžno enako napreduje v blagostanju, ne ■pa da se posamezniki na njegov račun okoriščajo. To je vzrok, da se ne prerivamo tako neumno h koritom! Nikakor pa ni res, da bi v nas ne bilo želje po bogastvu. Ta želja v nas je, le v ozadje je potisnjena, ker delamo za ves razred in ne samo zase.,. Iz ozadja pa prileze, kadarkoli kdo obupa nad delavskim razredom. Takih obupancev je dandanes zelo mnogo vsepovsod! Kapitalisti so s pomočjo svojega sorodstva, ki se 'je vštulilo med delavce, razbili in razdrobili delavske vrste, zdaj pa porabijo vsako priliko, da kričijo v .svet, kako da, je proletariat razbit in kako da bi ga bilo treba >zedioiti«. In »ze-dinjujejo« ga z loterijami! To se pravi s tem, da kličejo pri delavcih v ospredje željo po bogastvu. In pri razbitosti marsikdo obupa nad delavskim razredom in j Mi te m stopi ta želja iz ozadja, proletarec si kupi srečko in sanja o dobitku in o bodočem bogastvu prav tako, kakor nezavedne žene. To je zbujanje najnižjih instinktov. To je klicanje kapitalističnih želja v srcih delavcev, ki so nerazdružno zvezani po svojih razrednih interesih' — dokler ne zapadejo tem nizkim in najnižjim instinktom ... Razredni borci ne kupujejo srečk, razredni borci sovražijo loterijo kot svojega največjega sovražnika, materialnega in zlasti duhovnega. Loterija je smrt proletarske razredne enotnosti. Po Marksovem nauku. Po Jezusovem pa ne mnogo drugače. Besede so druge, vsebina pa je ista. Škandal, nezaslišan škandal je, če duhovnik kliče na loterijo in se sočasno izdaja za Jezusovega namestnika. Z bičem bi pregnal Jezus te prekupce človeških duš! Pametni ljudje so loterijo omejili in le. •/» izredne prilike dovolili. Zal, da ni na vladi še pametnejših ljudi, ki bi jo sploh prepovedali, kakor je prepovedan očiten rop. »Slovenec« se pa jezi, zakaj je centralizem v Beogradu, namesto da bi bil v vsakem farovžu. Da bi bilo več loterij! Proletariat! Spametuj se, ker od takih božjih namestnikov ne dobiš samouprave! Začni se upravljati sam! Eno leto narodnega sporazuma ali RR vlade. Minilo je eno leto, odkar se je položil temelj današnje vladne koalicije, odkar se je srbska radikalna stranka sporazumela« s Hrvaško seljaško stranko za sodelovanje v vladi. Zgodilo se je »čudo«, da postane proti-državna«, republikanska, kmečka stranka, ki je bila postavljena izven zakona in je bilo njeno glavno vodstvo v zaporu — da postane taka stranka čez noč: vladna stranka, monarhistična, »državna . Iz zaporov v ministrske fotelje. To se dogaja redko in potrebno je, da pogledamo prave vzroke takega izrednega -političnega 6koka. Razpad avstroogrske monarhije je prišel nepričakovano: niti srbska, niti hrvaška, niti slovenska buržoazija ni bila pripravljena nanj. Ideje ruske revolucije: samoodločba narodov, mir ” raed narodi, zemlja kmetu, tovarna delavcu, ljudstvu svobodo, te ideje so se razširile kakor epidemija na vseh frontah, posebno hitro pa med avstrijskimi vojaki, ki so trpeli največje pomanjkanje in imeli najmanj svobode. Čez noč se je ustvarila Jugoslavija, rez noč so prišle poti eno. državno upravo Slovenija, Dalmacija, Hrvaška, Bosna, Banat in Bačka, Srbija, Črna gora in Makedonija, torej 8 pokrajin, 8 dežel, ki dosedaj niso bile nikdar pod eno upravo, temveč,^ ki so iinele dolga stoletja 8 raznih državnih uprav, 8 raznih zakonodaj, 8 raznih običajev, navad in uprav. Večinske stranke v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni, v Vojvodini, v fcrni gori ~ se niso znale orientirati v novi situaciji. Ljudstva v teh deželah eo pozdravila Tazpad Avstro-ogrske, ker so pričakovala, da se uresničijo v novi državi ideje ruske revolucije, pričakovala so od Jugoela-vHe miru, svobode, zemlje dn socialne ureditve dela, samoodločbe in samouprave v občini, deželi in državi. Toda večinske vladajoče stranke, ki so se po vrsti vrstile vse na vladi, Obznano« in zakonom o zaščiti države deloma pomandrala, deloma upla-šila (n. pr. srbske zemljoradnike). Hrvaška republikanska seljačka stranka pa ni klonila pred »Obznano« in zakonom o zaščiti države, temveč je zavzela še odločnejše in revolucio-namejše stališče proti vladajoči bur-žoaziji. Gospod Radič se ni ustrašil stopiti v mednarodne zveze z angleško delavsko stranko ter je celo priglasil svojo stranko v kmečko internacionalo v Moskvi, ki združuje kmečke organizacije z revolucionarnimi delavskimi strankami. To se je vladajoči buržoaziji zdelo »nevarno«. Raztegnila je torej »Ob-zinano« in zakon o zaščiti države tudi nad Hrvatsko republikansko kmečko stranko, dasi cel svet ve, da je ta stranka po svojem programu buržoazna, ker zahteva privatno svojino, in pacifistična, ker misli, da je razredni boj nekaj slabega. Kakor nekdaj komuniste, tako so oibglavili hrvaške republikance, zaprli vodstvo ter jim cd-vzeli v verifikaciji poslanske mandate. V taki situaciji se je rodil sporazum, ki je včerajšnje arestante, vele-izdajniške osumljence, postavil na ministrske fotelje. Mnogi so videli v sporazumu manever Pašiča in Radiča: Pašič hoče kompromitirati Radiča pred volilci, a Radič se hoče rešiti zapora. Vendar so sporazum diktirali močnejši, ekonomski vzroki. Srbska buržoazija si je v 7 letih ne samo restavrirala svojo gospodarsko moč, temveč je v 7 letih s pomočjo državne politične oblasti tudi silno razbogatela. Že se začenja ekonomsko širiti v pokrajine onstran Save, Donave in Drine. Srbske banke — od katerih leta 1919 ni poslovala niti ena dobro — so silno povečale svoj kapital ter otvorile deloma podružnice, deloma afilirane zavode v prečanskih krajih. Ravnotako se je silno opomogla hrvaška buržoazija že med vojno, posebno pa v teh 7 letih po vojni, odkar je delavstvo pritisnjeno in dobički neomejeni. Hrvaške banke so raztegnile svoj delokrog po celi Jugoslaviji. Banke pa trajno ne morejo delovati, ako jim ljudstvo ne daje svoje prihranke. Zato so razboriti srbski in hrvaški buržuji rekli: čemu bi se Hrvati in Srbi klali na nož? Sporazumi-mo se ter delimo si dobiček! Pri se- danji nezavednosti delavcev in kmetov bo za oboje dovolj dobička. »Sporazum« je torej diktiral kapital oziroma dobiček. Med dvema grupama kapitalistov oziroma med dvema vrstama dobička željne buržoazije pa je mogoče samo začasno premirje. V tem premirju je nujno in naravno, (la večji kapital podjarmi gospodarsko slabejšega. Za srbsko buržoazijo stoji v glavnem francosko belgijski in angleški kapital, za hrvaško buržoazijo pa stoji nemški kapital. Konkurenčni boj med tema dvema še traja, posebno, ker je delavstvo apatično. Zato vidimo, da je del hrvaške buržoazije (Zajedničarji) takoj nasprotoval sporazumu, a drugi del buržoaznih predstavnikov v seljački stranki re-voltira proti vodstvu. Isto vidimo v radikalni stranki. Njeno desno krilo, ki zastopa bančni kapital (pašičevci), re-voltira proti sporazumu, tako da je prišlo do razkola na levi in desni strani. Levica (neodvisni radikali) bi rada ohranila kmečko ljudstvo v stranki, zato zagovarja seljačko demokracijo in revoltira proti desnici (proti pašičevcem). Ta medsebojni konkurenčni boj dveh vladnih strank bo trajal, dokler ena ne premaga druge. In ker so od-nošaji zapleteni in ker je vsa malomeščanska opozicija (demokratarji, klerikalci, zemljoradniki in republikanci) nesposobna, bo trajal ta skriti medsebojni konkurenčni boj še dolgo — do zmage zavednosti. Zato eno leto »narodnega« sporazuma ni prineslo ljudstvu, kar ono pričakuje od prave ljudske vlade. Iz Radičevih govorov odseva, da on pričakuje, da prihodnje volitve okrepijo kmečki element v radikalni stranki in s tem njegovo politiko olajšajo. Zato utrjuje pozicije svoje stranke med ljudstvom, prireja in ustanavlja organizacije. Obe koalirani stranki se torej pripravljata v sporazumu za nove boje. Slovenska buržoazija, zastopana deloma po klerikalcih, deloma po liberalcih, vrši pri tem konkurenčnem boju žalostno vlogo izkoriščanja tega konkurenčnega boja. Klerikalci napadajo svoje bivše zaveznike radičevce, a liberalci svoje bivše zaveznike radikale. Socialna demokracija, ki bi v tem kaosu lahko položila svojo politično moč na politično tehtnico, pa je tako raztrgana, da ni sposobna nobene resne akcije. Dokler se delavstvo ne bo razredno zavedlo in organiziralo, bo trajal današnji kapitalistični kaos nemoteno dalje. Ta kapitalistični kaos ne more zaceliti vojnih ran in povojnega opustošenja v gospodarstvu, kaj šele, da bi postavil zaostalo gospodarstvo v naši deželi na moderne socialne temelje. Zato srednji in revni poljedelci prodajajo domačije, se selijo v mesta, kjer jim zaostala trgovina in industrija ne dajo niti dela, kaj šele pravične mezde. Dotok teh poljedelcev v mesta samo povečuje brezposelnost. Polog delavstva torej trpijo v današnjem kapitalističnem kaosu najbolj revni in srednji poljedelci. Delavci, nameščenci in poljedelci tvorijo torej po svojih interesih ono silo, ki bi mogla potom socialne demokracije odpraviti današnji kaos, nered, brezposelnost, bedo in druga socialna zla. Toda dokler ta sila ni zavedna in organizrana, ne predstavlja nobene moči. Zato je prva dolžnost vseh, ki vSpregledajo, da se organizirajo in začno sami sodelovati za boljšo bodočnost svojo in družbino najprvo v organizaciji, potem pa potom nje v občim, deželi in državi. ’ .. Eno leto današnje vladine koalicije je to potrebo organizacije še bolj Jasn? pokazalo. Zato, delavci in poljedelci, združite se v boju za boljšo družbo, za resnično socialno demokracijo. ?•> «»*••••••••••»•• »e* »»c o*« •••<-> »9 3**« o j Najboljši šivalni stroj in kolo i £ Je edino le ; • -: « • H : i? * 2 : < : « i § j s : S | O i asa do iti «5 C o obrt In industrijo ; v vseh opremah. : Istotam pletilni stroj DUBIED : Pouk v vezenju brez- • plačen - Večletna ga-« rancija - Delavnica S za popravila - Nizke ; cene, tudi na obroke i JOSIP PETEUNC j LJUBLJANA j blizu Prešernovega spomenika S ! »Nestrankarsko" delo Peiavske Gornica, Za izobrazbo delavstva ni napravila Delavska zbornica še prav ničesar, le raznim »kulturnim« društvom je delila podpore. Da bi tozadevno upravičeno kritiko ubila, je hotela tudi naši KDZ nakloniti tako podporo. Zato smo ji pisali tole pismo: Štev. 555/26. B-F. Ljubljana, 1. marca 192C. Delavski zbornici v Ljubljani. »Brezalkoholna produkcija" liubliina. Poljanski nasip 10/34 polije vsakemu naročniku Napreja zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj, ne bo Vam žali (Podpisana organizacija je bila ustno že večkrat od raznih posameznikov, tudi od ofi-cialnih zastopnikov Del. zbornice pozvan;!, naj vloži prošnjo za podporo iz raznih socialnih in kulturnih fondov, ki so po proračunu določeni. iDasi imamo i pravico i potrebo, vendar prošnje nismo vložili in je ne bomo vložili, iker smatramo, da zia dosego pravic ne smejo biti potrebne prošnje. Merilo naših pravic nam pa ni zadostno znano, da bi mogli postaviti svoje zahteve. To merilo bi imeli za silo vsaj v tem| da bi vedeli po koliko in katere organizacije so prejele raznih podpor — tega pa oficaatno ne vemo. Ko smo se ustno obrniti na Vašega tajnika, da bi nam iz kulturnega tonda preskrbeli dvorano za diskusije in podobne prireditve, je izjavil, da naj tudi v ta namen zahtevamo s pismeno vlogo denarne podpore. Smatramo, da bi bilo boljše, če 'bi Del. zbornica v ta namen ne izdajala delavske gotovine, ampak naj bi rajša poskrbela za to, da dajo delavstvu take prostore na razpolago država, občine, razni zavodi itd. Tako n. pr. naj bi se razne dvorane Ljubljanske mestne občine za take prireditve oddajale brezplačno in naj bi tudi čiščenje ter kurjavo nosila občina, ki ji iprihaja izobrazba njenega prebivalstva bolj v .prid, nego pa izdatki ea zvonove itd., denarna podpora raznim društvom, ki jo porabijo lahko bogve kako itd. V epor za Narodni dom bi bila tudi 'lahko posegla Del. zbornica in zahtevala, da preide v občinsko last in da naj se potem rabi nepristransko. iNa dvorano OUiZD bi morala Del. zbornica že zdaj imeti precej vpliva in naj bi preskrbela, da ne stoji neizrabljena. Za Ljubljano nam je postreženo, če dobimo to dvorano na razpolago za en večer v tednu in upamo, da nam to Del. zbornica lahko takoj izposluje. iZa druge kraje nimamo tako konkretnih predlogov, zato smo za prvi čas prisiljeni po-služiti se predloga Vašega tajnika, ne da bi navedli znesek, pač pa bomo, če nam nakaže Del. zbornica za prvi čas 3.000 Din, porabo tega denarja specializJrano dokazali, da bo Del. zbornica imela kontrolo, in da bo po izčrpanju tega zneska z mirno vestjo nakazala drugega. Take denarne podpore naij bi se pa dajale le dotlej, dokler ee Del. zbornici ne posreči na zgoraj popisani na&n pridobiti delavstvu v vseh krajih potrebnih prostorov v kulturne svrhe. Gotovina naj bi se potem rabila le za potnine in podobne nujne stroške. Da.so diskusije nujno potrebne, ne more nihče" tajiti, zlasti pa ne po zadnjih treh sestankih pri skupni akciji za shod proti redukciji pri TPD. Nevednost^ nepoznan je razmer itd., to povzroča tiste zmote, v katerih vidimo mnogokrat zločine. Pričakujoč takojšnjega odgovora — ker za io ni treba seje — beležimo Osrednje tajništvo Kmetsko-delarske *ve*e v Ljubi jami. Odgovora ni bilo nobenega. Pač pa smo štiri mesece nato zvedeli, da je ustanovila »Kulturno prosvetna odseke in mu dala sledeči PRAVILNIK kuHurao-prosvetnega odseka Delan** Aor-nice za Slovenijo. 8 1. Delavska zbornica m Slovenijo ustanovi na podlagi § 37., točka 9. zakona o aa-šfiiti delavcev in čl. 5., točke 10. pravil Delavske zbornice za Slovenijo svoj kuhurno-proavetni odsek s sedežem v Ljubljani. , , § 2. Naloga kulturno-prosvetnega odseka Jiahor je delala že Pasa stara mati, bilo je pravilno. Kuhala ie svoio kavo samo s Fnavim Franck«™ kavnim pridatkom. ZNAAMOV, Ta je danes še vedno Tako fin kakor izvrsten pridatek k zrnati in žilni kavi ter bo to Tudi zmeraj ostal. je, da kot pomožen organ Del. zbornice r\ Slovenijo, po njenem pooblastilu in po določbah tega pravilnika ]K>dpira in se zanima za splošno kulturno, prosvetno, umetniško in zdra vet veno-športno povzdigo delavcev, nameščencev in njihovega naraščaja upošie-•vajoč pri tem samostojnost in iniciativnost posameznih delavskih društev. tj 3. Kulturno-prosvetni odsek DZ sestoji iz po enega zastopnika vsakega kluba, ki je obenem član upravnega odbora Del. zbornice ter po enega zastopnika, ki ga določi vsak klub v sporazumu s svojo kulturno centralo iz kroga kulturnih delavcev, ki niso člani upravnega odbora DZ. Poleg teh 6 članov sta v kulturno-prosvet-nem odseku še tajnik Del. zbornice in kulturno-prosvetni referent Del. zbornice in sever s posvetovalnim glasom. Odsek se konstituira v predsednika, pod-piedsednika, tajnika in odbornike. Tajnik odseka je kulturno-prosvetni referent Del. zbornice. Blagajnik Del. zbornice je obenem blagajnik kulturno-prosvetnega odseka, ki vodi blagajniške posle ločeno od blagajniških poslov Delavske zbornice. .Kulturno-prosvetni odsek se sestaja vsak mesec, po potrebi večkrat. Seje sklicujeta predsednik in tajnik sporazumno. Sklepa se soglasno. V slučaju, da ne pride do soglasnega sklepa, reši sporno vprašanje upravni odbor Del. zbornice za Slovenijo. Predsednik in tajnik podpisujeta vse vloge, izvzemši denarne, katere podpisujeta predsednik in blagajnik. § 4. Kulturno-prosvetni odsek Del.” zbornice za Slovenijo vrši svojo nalogo v zmislu £ 2. e tem, da a) ustanovi ljudsko in študijsko knjižnico in čitalnico v Ljubljani ter po možnosti tudi v drugih krajih Slovenije; b) preskrbi si licenco za prirejanje poučnih In kulturnih filmov; c) oskrbuje ekioptične slike za .svoja in društvena predavanja; d) prireja gledališke predstave za delavstvo pri znižanih cenah; e) organizira skupne izobraževalne tečaje, kakor n. pr. govorniško in predavateljsko šolo, dramatično šolo, jezikovne tečaje, tečaje za splošno elementarno izobrazbo itd.; f) prireja iz predmetov pod e) posamezna predavanja, po možnosti spojena s skiop-tičnimi slikami in filmi; g) proučuje in se zanima za delovanje kulturnih društev v. tu- in inozemstvu in goji z njimi stalne stike, zbira tozadevne statistike, izdaja poročila in drugo. Kulturno-prosvetni odsek podpira z denarnimi sredstvi kulturno delovanje delavskih organizacij, zastopanih pri kulturno-prosvetnem odseku proporcionalno po njihovih klubih v Del. zbornici in kontrolira uoorabo teh podpor s strani društev. ' Aiko se izkaže za potrebno, lahko odbor s posebnimi -strokovnjaki porazdeli svoje delovanje v razne specialne sekcije, kakor n. pr. filmsko, umetniško-zabavno in druge. Te sekcije pa poslujejo le kot posvetovalni organ kulturno-prosvetnega odseka. § 5. Kulturno-prosvetni odsek priredi po potrebi konference in ankete o raznih vprašanjih delavske izobrazbe. § 6. Vse delovanje in vse blagajniško poslovanje kulturno-prosvetnega odseka se vrši v sporazumu in pod stalno kontrolo upravnega odbora Delavske zbornice za Slovenijo. V ta namen predloži tajnik odseka prepis zapisnika vsake seje odseka upravnemu odboru Delavske zbornice za Slovenijo. Vsako četrtletje poda upravnemu odboru DZ točno pismeno poročilo o delovanju kulturno-prosvetnega odseka. Blagajniško poslovanje kulturno prosvetnega odseka kontrolira finančna kontrola DZ za Slovenijo. § 7. Kulturno-prosvetni odsek v Ljubljani razpolaga s sledečimi sredstvi: 1. s stalno letno ali izredno podporo Delavske zbornice; 2. z dohodki svojih prireditev; 3. z darili. § 8. Vse funkcije v kulturno-prosvetnem odseku so častne. Tajnik odseka odnosno kulturno-prosvetni referent Delavske zbornice je uradnik Delavske zbornice za Slovenijo. Ta pravilnik je sprejel upravni odbor DZ na svoji seji z dne 24. junija 1920. Iz tega pravilnika je razvidno, da tudi v bodočnosti ne misli Delavska zbornica napraviti za delavsko izobrazbo ničesar, razen če bo delavstvo hotelo hoditi h »krščanskemu« nauku predsednika dr. Milavca in h »komunističnemu« nauku tajnika Štuklja. Prvi je bil namreč postavljen za predsednika, da bodo klerikalci tiho, drugi je pa dobil službo kulturno prosvetnega referenta kot plačilo, ker je tako imenitno pripeljal ko-i litin iste do tega, da so.-pri volitvah v Delavsko zbornico šli skupaj s kristanov-ci na znani sleparski način reševat Delavsko zbornico pred klerikalci, s katerimi zdaj složno »vzgajajo« delavstvo. Štukelj je bil spomladi poslan na drago potovanje v tujino, da bo znal bolj pridigati, delavstvo pa še zdaj nima pro- storov, da bi se shajalo k prostovoljnim svobodnim diskusijam. Delavska zbornica se namreč strašno boji, da bi delavstvo zborovalo, čeprav ima od tega svoje ime in delavski denar. Kulturna sekcija KDZ v Trbovljah se je obrnila na Delavsko zbornico za podporo, pa so ji odgovorili, liaj prosi potom centrale. KDZ v Ljubljani. Centrali pa na njeno pismo od 1, marca še do zdaj, ko imamo meuda že avgust, še odgovorili niso. Kapitalistični časopisi objavljajo izvlečke iz nekega poročila Delavske zbornice, »Naprej« takega poročila sploh ni dobil. Centrala KDZ tudi ne. Tako »delovanje« smatrajo socialpa-trioti za nepristransko. Uratnik bo rekel, da je »pozabil«, kakor je »pozabil naročiti za Delavsko zbornico »Naprej«, dočim ni .pozabil na noben kapitalistični list. Če tako dobro plačani delavski uradnik ne mara biti osebno naročen na delavski časopis, je to le umazano, če ga pa ne. mara naročiti niti za Del. zbornico, je tak bojkot ne le zanemarjanje službene dolžnosti, ampak tudi dokaz zagrizenega sovraštva. Pa kakor je »Naprej« brez naročnine od Uratnika in raznih drugih revnih proletarcev vzdržal, tako ga tudi bojkot Delavske, zbornice ne bo ugonobil. Tudi sestanke bo delavstvo imelo, čeprav socialpatrioti mislijo, da smejo zborovati samo generali, ki jim dvorane ni treba, ker jim je dovolj kavarna. Boi za samoupravo Ljubljane. V pondeljek se je vršil drugi sestanek ljubljanskih organizacij, ki so proti samovladi na magistratu. Klerikalci niso več prišli, ker ne marajo demokracije, ampak so proti gerentstvu le zato, ker ge-rentstvo ni v njihovih rokah. Tudi za skupno listo -proti demokratarjem, ki so odpravili samoupravo, so klerikalci le pod pogojem, če so voljne vse stranke podvreči se klerikalnemu vodstvu, tako da bi Ljubljančani smeli izbirati pri volitvah samo med klerikalno in demokra-tarsko listo, čeprav ne marajo ne te ne one. A brez klerikalcev se je sestanek vseeno vršil in sklenil sledeči Samoupravni akcijski odbor v Ljubljani: I. Svrha odbora je, da potoni javne akcije med delavnim ljudstvom potom diskusij in sestankov in shodov pripravi tehnično vse, kar je potrebno za izvedbo svobodnih proporcionalnih volitev, pri katerih naj se izvoli skupna lista za občinske volitve v Ljubljani. II. Vsaka grupa ali organizacija, ki se slrinja s potrebo take akcije množic za uveljavljenje osnovnih državljanskih pravic in svoboščin, pošlje v odbor dva do pet zastopnikov, ki sklepajo po proletarsko demokratičnih načelih o izvedbi skupne akcije. III. Vse seje, dogovori in sestanki tega odbora, kakor tudi vse prireditve, ki jih tehnično skliče ta odbor, morajo biti javne in vsem pristopne. IV. Za vse te sestanke naj odbor izdela pravilnik, ki bo vsem demokratično omejil pravice govora ter na ta način onemogočil vsako sabotažo! V Ljubljani, dne 9. avgusta 1926. Ta sklep je bil soglasen. Zdi se, da bo iz teh sestankov morebiti tudi za stalno delavsko enotnost nekaj zraslo, vsaj po resnih razgovorih lahko sodimo, da je volja dobra Nikakor pa s tem ni rečeno, da bi sestanki imeli namen1 klerikalcem onemogočiti sodelovanje pri boju za ljubljansko samoupravo, druga točka resolucije jasno govori, da vsaka stranka lahko pristopi k sodelovanju, če hoče. — Žal, da meščansko časopisje tako netočno poroča, naš list pa da ima tako malo prostora. Točno poročilo bo treba izdati na .posebnem letaku dn bi naj se ta predlog na prihodnjem sestanku razmotrival. svet dolžan in zdaj izterjavajo. Francoski narod, ki je dal za kapitalistično profitarsko vojno največ zdravja in krvi, se je zdaj začel braniti teh dolgov, a enotna fronta pod zlaganim geslom ljubezni do domovine« je hotela zdaj te dolgove priznati. Socialisti in komunisti so pa povedali narodu, za kaj gre, in narod je razumel. Vlada za, narod proti, kaj zdaj? Kapitalizem si zna pomagati: največjega vojnega hujskača Clemenceaua (čitaj Klemansoa) je pognal v boj in ta je napisal javno pismo na predsednika Združenih držav Sev. Amerike v katerem prav temperamentno razlaga, da Amerika ni upravičena od izkrvavljenga naroda zahtevati plačilo vojnih dolgov, ki niso trgovski dolgovi. Narod seveda ploska in bati se je, da bo ploskal tako dolgo, dokler ne bo smatral Clemenceaua za svojega odrešenika in ga postavil za francoskega Mussolinija. Kapitalizem si zna pomagati in zna svoje demago-ške mreže vselej tako napeti, da se narod vanje vjame — če ni zaveden. Upamo pa, da bo francoski proletariat priznal Clemenceauovo pismo za dobro, njega pa vendarle ne za — diktatorja. r V Srbiji so občinske volitve. Da bi narod ne mogel misliti na svoje občinske zadeve in trezno stopiti pred volilne skrinjice, ga razburjajo z vsem mogočim, najbolj pa z vojno nevarnostjo, ki baje preti od — premagane Bolgarske. VABILO na 2. sejo skupščine Delavske zbornice za Slovenijo, ki se bo vršila v nedeljo dne 22. avgusta ob 8. v zboro-valni dvorani mestnega magistrata v Ljubljani. Dnevni red: 1. Odobritev zapisnika zadnje seje. 2. Poročilo predsednika. 3. Poročilo tajnika. 4. Poročilo blagajnika. 5. Poročilo finančne kontrole. 6. Proračun za leto 1926/27. 7. Odobritev pravilnika za brezposelne podpore. 8. Odobritev pravilnika kulturno-prosvetnega odbora. 10. Samostojni predlogi. Vsi člani skupščine, ki želijo, da se sklepa o njihovih predlogih na skupščini, jih morajo predložiti pismeno upravnemu odboru najpozneje do 8. avgusta t. 1. Spreminjevalni predlogi k točkam dnevnega reda se naj pošljejo upravnemu odboru pismeno vsaj 7 dni pred skupščino. V Ljubljani, dne 5. avgusta 1926. Melhior Čobal, predsednik 1. r. r Končno smo dočakali sklicanja druge seje Delavske zbornice! Dolgo so se dali socialpatrioti žgačkati, končno so pa le pristali na to, da mora zbornica vsaj par ur zborovati, če hoče biti zbornica, ne le — kasa. Seveda predlagati smejo pa le oni sami — 5. VIII. so podpisali vabilo, do 8. VIII morajo biti pa predlogi pismeno vloženi! Tako bi niti z radio ne bilo mogoče nič predlagati, kaj še pismeno! r Prispevek za Delavsko zbornico je ministrstvo znižalo od 0.5 na 0.3 odstotka. To velja že od 1. avgusta. Če bi bila Delavska zbornica res delavski parlament, bi bil to udarec za delavce; ker pa ni, je storilo ministrstvo prav, čeprav ni imelo namena delavstvu pomagati. Razno. Dopisi. r»Iz ljubezni do resnice in pravice« so ameriški kapitalisti oboroževali Francijo za boj proti kajzerju, a prav dobro so si pustili to ljubezen plačati. Zaslužili so tako ogromno, da se je zlato vsega sveta steklo v Ameriko, a povrhu so še »kreditirali«, da jim je ves CELJE. Podpisani izjavljam, da je vse nesramna laž, kar govorijo oni, ki so že dalj časa delali na to, da bi me izključili iz pevskega društva! Pri seji so porabili trik, ki nikakor ne odgovarja resnici, še manj pa, da bi bil lahko vzrok izključitve. Lažejo na vse načine, samo da bi mene oblatili in sebe očistili in obrisali, kar so naredili po svoji nezmožni glavi. Hol- cinger, Stojan, Vouk, Borstner, Vodopivc, trosijo neresnične govorice. Pravijo: na-prejevci so hoteli prevzeti blagajno in denar zapraviti za pekarno, katero sedaj zidajo! Na drugi strani zopet, da sem delal prepir v društvu! Vse bom natančno popisal; tako da bo lahko javnost sodila! Predsednik Vodopivc je izjavil: odkar si ti prišel z Dunaja, se me noben Član več ne boji! (ja g. predsednik ali ljubite vojaško diktaturo?). Bil sem v tajništvu SPJ, tam se je tajnik Bohm smehljaje izrazil: prav so imeli! Ko sem bil jaz (Bohm) pri naprejevcih smo tudi tako delali, da smo SPJsarje izključili iz Svobode. (tako je delal pri nas, tako sedaj tam! Lep tajnik). Nadalje pravi: nobeden nima pič iskati pri društvu »Naprej«, če ni pri socialistični partiji organiziran. (Pravilnik pa, člen 5., pravi: Redni član lahko postane vsak razredno zaveden delavec z dovršenim 17. letom, ako ga pevski voditelj spozna za petje sposobnega). Vi, »Naprejeva« sekta ste naš največji sovražnik. Delali bomo shematično proti Vaši pekarni! Po tej Bohmovi izjavi lahko vsak pameten človek sodi, da se je delalo od tam že za hrbtom na to, da se Oseta znebij o.— Drugi dokazi zakaj sem jim bil trn v peti: Ko sem bil izvoljen za delegata na Jesenice, je prišel namigljaj od članov (samo nekaterih) SPJ, zakaj pošiljate Oseta na Jesenice, ko je pa na-prejevec. Nato so pri članski seji sklenili, da na Jesenice ne pojde delegat; tako je prišlo do nesporazuma, češ, da bi tudi v Maribor ne šli! Predsednik vpraša vsakega posameznika ali pojde v Maribor ali ne; za jih je bilo 11, proti 10. In predsednik je izjavil gremo! Nato sem videl, da so to večinoma taki pevci, ki so še malo izvežbani v petju in sem protestiral, češ, če gredo, da nastopiti ne smejo, ker bi društvu škodovali! Ter, da na društvene stroške tudi ne, ker 1 glas večine ne zadostuje za razpolaganje z društvenim denarjem. Tako je nastal ogenj v strehi; in je izstopil podpredsednik Stojan. Drugi dan je bila ponovno sklicana seja. V lokal pristopi izstopivši Stojan in predlaga: Naj se včerajšnja oba predloga razveljavita in naj se naredi nekak kompromis, tako da pojde, na Jesenice delegat in v Maribor pa vsi korporativno. (Tako je bil en predlog dvakrat ovržen in dvakrat sprejet). Sedaj je šlo zopet za osebo, ki naj bo delegat; Holcinger predlaga Vodopivca, drugi Oseta, tako je prišlo zopet dc nesporazuma in se je nato vršilo tajno glasovanje (glasovalo je 21 članov), Vodopivec je dobil 8, Oset 12 glasov, 1 se je pa vzdržal (tako je bila zopet velika jeza!) Izvoljen sem bil torej že drugič, prepovedali pa so mi vsak najmanjši govor, dali so mi le neko pismo, ki ga naj oddam jeseniškemu proletariatu. Zahteval sem od Holcingerja, da se izjavi, zakaj je proti moji osebi?! Rekel je: Odkar si prišel z Dunaja si tak kritikar, da je čudno! To je le zavijanje. Holcinger je meni že na Dunaj pisal o politiki na društveni račun, omenil je tudi zakaj pišem v »Naprej«. Glede tega sem protestiral v odboru. Ker se čutim popolnoma svobodnega v svoji politični zavednosti. Stojan je rekel v širši seji: Oset je hud politikar na-prejevec. (Zdrave kritike se bojite! Naj-brže tudi kontrole!) To je čista resnica, kar sem tukaj napisal. Niso vpoštevali moje želje, da naj moj slučaj razsodi razsodišče, ali pa še enkrat vsi člani! Predsednik se je nato izrazil: Kaj pa hočeš, saj nimaš nobenega Vašega tukaj, zato zadostuje, da so glasovali ti trije člani. Tako je bilo še v viteških časih, da se človek ni mogel pritožiti, če se mu je godila krivica. Tako se meni danes godi, ker onih pet članov dobro ve, da bi ves zbor drugače razsodil. Kličem pa celi javnosti, sodite jih! Krivic, ki so se Sneni zgodile, niso krivi ljubitelji petja, ampak edino le člani SPJ! Spoznavajte jih! Izjavljam, da če še izvem kako podobno laž, bom primoran se poslužiti meščanskega sodišča. Frane Oset, Za vodna št. 49, Celje. VRHNIKA. Podružnica Kmetsko delavske zveze je izvolila 1. avgusta svoj gospodarski odsek ter sklenila preskrbovati svoje člane s špecerijskim in drugim blagom. Iz razposlanih okrožnic je vse drugo razvidno. Zaloga imenovana S kupni d o m« Kmetsko delavske zveze — se začasno nahaja pod Hrušov-'co pri scdr. Langofu. Za prvo naročbo poteče zadnji rok v torek 17. avgusta. Blago se bo razdeljevalo vsako sredo in st beto zvečer od 6. do 8. — Kmetske delavska zveza, Vrhnika. HRASTNIK. — V nedeljo dne 1. avgusta je priredil pevski zbor Svobode 1. v Hrastniku v dvorani g. Alojza Logarja koncert pod vodstvom zborovodje gosp. Podlogarja. Na sporedu so bile pesmi Adamiča, Lajovica, Deva, D ob ranica, Laharnarja, Hajdriha in Ocvirka. Zbor šteje nekaj nad 30 pevcev in pevk, je dokaj discipliniran in gibčen, dočim in-tonacijsko še "ni povsem jasen. Zlasti moški zbor disonira prepogosto in mestoma je opaziti, da posamezni glasovi ne obvladajo docela svojega parta (Luci-peter, Vasovalec). — Mešan zbor je bolj sočen, lepo zveneč in so bile pesmi >Ki-ša«, > K roparji« in »Njega ni« pevoljno izvajane. Pri zadnji (Moja pomlad) si je tenor prikrojil takt pc svoje, kar bi seveda ne smelo biti. Vsekakor pa je ženski zbor bolj izvežban od moškega, iz česar se da sklepati, da so pevke bolj točne pri vajah. Pri moških je pač težko zaradi službe, pa tudi zatohli zrak v jami gotovo ne vpliva blagodejno na pevske organe. V celoti pa je napravil koncert name dober vrtiš. Predvsem je treba priznati izredno marljivost in vstrajnost društvenega pevovodje, ki je brez vsake predizobrazbe spravil zbor na dostojne višino. Čast takemu delu! Udeležba na kcncei tu je bila zelo pičla in je prisostvovalo komaj kakih 50 poslušalcev. Zato pa je prišel pozneje pri prosti zabavi gostilničar na svoj račun. Zelo značilno za naše razmere! — P. Č. DELAVSKI TELOVADNI NASTOP D. T. E. »SVOBODE«, JESENICE se bo vršil, dne 15. avgusta 1926 na vrtu in prostorih Delavskega doma na Savi, s sledečim sporedom: 1. Ob 7. uri zjutraj tekma telovadnega odseka D. T. E., Jesenice. Ob 3. uri popoldan pričetek javne telovadbe po sledečem redu: a) proste vaje ženskega in meškega naraščaja; b) proste vaje obrtnega naraščaja; c) proste vaje članic in članov; č) članske vaje na orodju; d) preste vaje deveterice. Kljub temu, da nam je bilo zabra-nieno razviti naš prapor, smo pridno na delu in gradimo kljub vsej reakciji nad delavskim razredom, svojo kulturno, športno in telovadno organizacijo, zavedajoč so, da mora delavska mladina naprej preko vseh zaprek po trnjevi poti, da zgradi v tej družbi temelj marksistične razredne kulture. Zato mi borci in gradilci družbe bodočnosti ne klonimo svoje glave, kljub vsem naporom buržoazije, ker se zavedamo, da ako bomo pridno gradili in gojili proletarsko marksistično razredno kulturo, da tudi nam zasije dan — dan, ko nad proletarsko mladino ne bo več ponižanja in preganjanja, teniveč, da bo delavska mladina svobodno gradila stavbo bodeče družbe bratva, enakosti in svobode . Sodrugi in sodružice! Odzovite se našemu povabilu — posetite naš gorenjski dom, da skupno preživimo par veselih ur, da se spoznamo in porazgovorimo! 13. VIII. 1926. — 2400. belo, nrcufano, 1 kg po 25‘— Kč belo, cufano, 1 kg po 45’— Kč pošilja po povzetju najmanj 4 kg R. Freund, trgovina s perjem, Praha I., Benediktska ulica 1. Priporočamo tvrdko LJUBLJANA, biuu Prešernovega spomenika za vodo. Najugodnejši rtekyp otroških majic, kopalnih hlač, nogavic, žepnih robcev, brisalk, klota, šifona, kravat, raznih palic, dežnikov, nahrbtnikov, potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje, Solingen Škarij in nožev. Na vel>k(?! Ha malo! Vabilo občni zbor Stavbene in gost zadruge Delavski dom r. z. z o. z. na Glincah ki se bo vršil v soboto, dne 28. t. m. ob S. uri zvečer v Zadružnem domu na Glincah. DNEVNI RED: 1. Čilanje zapisnika zadnjega občnega zbora, 2. Poročilo načel !va, 3. Poročilo nadzorstva, 4. Volitve načelsha in nadzorstva. 5. Predlogi in nasvsti. Nadzorstvo. Načelstvo. s^oasorl Samo do 15. avgusta Pozor! se iio prodajalo v trgovini Josip Šlibar, Ljubljana, Stari trg 21, poleg Zalaznika vse žensko in moško poletno blago s popustom 15% popustom na vse d o sedaj ossnacene cene. Ne zamudite te in si oglejte blago! Ob sredah in sobotah prodaja ostankov! Zapustil nas je med najhujšim bojem, ki traja med ’ zatiralci in zatiranimi, sodrug Fratic Marin kovač pri rudniku, ki se je bojeval, da bi užival dan svobode na tem svetu. A ni mu bilo sojeno učakati tistega dne, ko bo zasijala zarja nad sužnji kapitala . . . Umrl je 8. avgusta 1926. V Trbovljah, 9. avgusta 1926. Kulturna sekcija KDZ v Trbovljah. Tvornica dežnikov in solnčnikov L. MIKUŠ, LJUBLJANA Mestni Ir© štev. 15 priporoča svojo bogato zalogo dežnikov ,v kakršnikoli velikosti po najnižji ceni. —- SAMO ENKRAT poskusile in kupili bodeie vedno pristno angleško in češko sukno. kamgarne, ševijote za moške in najnovejše volneno modno in perilno blago za spomladanske ženske obleke po znižani ceni v manufakturnl in modni irgovini Miloš Pšeničnik Celje Na željo se pošljejo vzorci Postrežba solidna! Stavnemu občinstvu, inancem in prijateljem naaianiava, do sva prevzela s'15. avouslom t. 1- to je v nedeljo, znano gostilno pri Bendetu pod mostom štev. 4 v Mariboru Točila bova prvovrstna vina, žganja, čaj itd. Corka in mrzla jedila vedno na razpolago, tako tudi prave doma pridelane svinjske klobase po zmernih cenah. Za mnogobrojen obisk in naklonjenost se priporočata Josip in Ana Fleis. Kdor inserira v drugih listih, v „Napreju“ pa ne, ta sam dovolj jasno pove, da ne mara odjemalcev iz delavskih vrst. V vaših rokah je kakšno inseratno polltllco lelajo trgovci. — Trgovci so bolj navezani na Vas, nego Vi nanje! Anton Koser • • Uradno koncesijonirana inštalacija vodovoda in \ centralne kurjave. I Ljubljena, Aškerčeva ul. 17. KOLESA samo pri Oorcu Palača Ljublj. kreditne banke | PERILO IN OBLEKEj S platno, sukno, plavino, volneno blago, nogavice, • g naramnice, robce, kravate, predpasnike, posteljno B ii perilo, itd. kupite najboljše pri tvrdki 5 I. N. Šoštarič I 2 MARIBOR, Aleksandrovo cesta štev. 13. • Novo! Novo I Vsi k JMERiKANCr v Ceije odeje (koutre) od . ................Din 140\ naprej šiotaste moške obleke od............Din 400 naprej štofaste fantovske obleke od........Din 100'— naprej cajgaste moške obleke od............Din 150’ naprej cajgaste fantovske obleke od........Din 80' naprej cajgaste hlače od............... . . Din 45'— naprej moške kape, štofaste od.............Din 30'— naprej belo platno od......................Din 9'50 naprej druki...............................Din 10'— naprej Ostanki po lastni ceni. V zalogi velikanska izbira štofov, cajgov, svilenih robcev, predpasnikov srajc, otroških obleke ter vsakovrstnih nogavic. Ako es hočete štediti in poceni kupiti, potem se pepičajte in pridite k Amerikancu v Celje, pri farni cerkvi. UČITELJSKA TISKARNA Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 6 registrovana zadruga z omejeno zavezo. Tiskovine za šole, županstva in urade, najmodernejše plakate in vabila za veselice, letne zaključke. Najmodernejša uredba za tiskanje časopisov, knjig, brošur itd. Stereo tiplja. Li to&r atija. Kupujte pri tvrdkah, ki oglašajo v Napreiu! Izdai&tolHea in odgovorna urednica: IZA PRIJATELJEVA fr imena I»vr. odbora JSDS in KDZ). - Za tiskarno »Merkur« v Ljubljani: A. SEVER. Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana