Savinjske novice št. 5, 2. februar 2018 1 Savinjske novice št. 5, 2. februar 2018 2 Oglasi Naročnik objave: Društvo za ohranjanje kulturne dediščine Pust mozirski Na trgu 20, 3330 Mozirje Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Tretja stran Iz vsebine: Tema tedna: Bodo županja in župani s sklepanjem zakonskih zvez privabljali turiste v dolino? ... 4 Stavka javnega sektorja: Kako se je stavka odražala v naši dolini? ....... 4 Zobna ambulanta Ljubno ob Savinji: Zobozdravnik Dobelšek prevzel delo ................. 6 2. posvet o pomenu Menine: Menina naj ostane območje sožitja med človekom in okoljem ....................................... 12 FIS pokal v alpskem smučanju: Skupaj na stopničkah zmagovalec Naraločnik in tretji Napotnik ................................ 22 Golte: Člani PVD Sever za celjsko območje so si prismučali srebro ........................ 25 Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šuka- lo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podla- gi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vred- nost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. ISSN 0351-8140, leto L, št. 5, 2. februar 2018. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske no- vice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in od- govorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Na- zarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po- šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Gra- fika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 5, 2. februar 2018 3 Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik Poroka kot finančna priložnost Slovenija kot ena zadnjih evropskih držav uva- ja predporočno pogodbo. Zakonska partnerja bos- ta lahko sporazumno določila režim delitve premo- ženja, tako skupnega kot tistega, ki je nastalo pred nastankom zveze, pogodbo pa bo mogoče skleni- ti tudi med trajanjem zveze, kar pomeni, da ne gre zgolj za predporočno, ampak za pogodbo o uredi- tvi premoženjskopravnih razmerij. Zakonska zveza je v principu ekonomski insti- tut. Zelo poenostavljeno to pomeni, da oseba »sta- vi« polovico svojega v prihodnosti pridobljene- ga imetja na to, da bo z nekom do konca življe- nja. Čeprav so v praksi zadeve precej bolj zaplete- ne, načeloma velja pravilo, da se v primeru razveze skupno premoženje razdeli na pol. Slovenski pravni red doslej predporočne po- godbe ni poznal. Če jo je kdo kljub temu sklenil, je ni mogel uveljavljati. Vse to se bo spremenilo aprila prihodnje leto, ko bo v veljavo stopil 85. člen družinskega zakonika, ki uvaja pogodbo o uredi- tvi premoženjskopravnih razmerij. Le-ta ne bo ob- vezna. Tisti, ki jim ustreza obstoječa ureditev, tovr- stne pogodbe ne bodo sklepali, uporabili pa jo bo- do tisti, ki bi radi skupno življenje uredili bolj te- meljito. Kaj bo torej mogoče urediti s »predporočno« pogodbo? Vse, kar se tiče prihodkov in premože- nja. Če se bosta partnerja dogovorila, da bosta pri- hodke delila 80 odstotkov enemu in 20 odstotkov drugemu, bo temu tako. Če bo njuno skupno stali- šče, da celotno premoženje dobi eden, bo pač ta- ko. Če se bosta odločila, da nepremične pripada- jo enemu, denar pa drugemu, bo tako. Pogodba ne bo uporabna zgolj za primer razveze, veljala bo tu- di med trajanjem zveze. Zakoniti premoženjski režim ločuje med poseb- nim in skupnim premoženjem. Če je žena podedo- vala hišo staršev še pred poroko, potem je izključ- no njena last. Podedovana hiša se ob ločitvi ne de- li, kar pa zakonca ustvarita, pridobita in zaslužita v času trajanja zveze, se šteje za skupno premože- nje, ki se načeloma deli na pol. Naslednje leto bo mogoče z omenjeno pogodbo vse to drugače ure- diti, zakonca si bosta lahko medsebojno razdelila vse, kar je nastalo pred sklenitvijo zveze in po njej, točno tako, kot bosta želela sama. Tematiki porok smo posvetili tokratno temo te- dna in se vprašali, ali lahko sklepanje zakonskih zvez predstavlja tržno nišo zgornjesavinjskega tu- rizma. Znano je, da so ljudje pri poročanju pravilo- ma bolj nagnjeni trošenju kot običajno, in to dej- stvo znajo ponekod dodobra izkoristiti. Ni torej cilj opraviti čim več poročnih obredov, cilj je iz te- ga naslova ustvariti kar največ prihodkov. Se bo- mo znali ustrezno organizirati, da nam bo to uspe- lo? Sodeč po tem, da so se s podobnimi izzivi tu- ristični akterji spopadali že pred štirimi desetletji, a doslej še niso dosegli bistvenega napredka, ne bo enostavno … (ŠS) (JM) Savinjske novice št. 5, 2. februar 2018 4 Tema tedna, Aktualno NA OBMOČJU MOZIRSKE UPRAVNE ENOTE SE LETNO SKLENE OKOLI 90 POROK Bodo županja in župani s sklepanjem zakonskih zvez privabljali turiste v dolino? Načelnica Upravne enote Mozirje Milena Cigale: »Zakonsko zvezo je mogoče na območju naše upravne enote skleniti kateri koli dan v uradnem prostoru v Mozirju. Že nekaj časa nista v igri samo sreda in sobota. O datumu se z mladoporočencema posebej dogovorimo. V skladu z novimi predpisi pa ni mogoče skleniti zakonske zveze na državne praznike.« (Foto: Marija Lebar) Določbe iz nove družinske zakonodaje, ki go- vorijo o sklepanju zakonskih zvez, so se zače- le uporabljati s 1. januarjem letošnjega leta. Gle- de na prejšnji zakon o zakonski zvezi in družin- skih razmerjih, ki ga nadomešča nova zakono- daja, je poslej v veljavi kar nekaj sprememb. Na območju Zgornje Savinjske doline se letno skle- ne okoli 90 porok. Dolina je po besedah načel- nice Upravne enote Mozirje Milene Cigale atrak- tivna tudi za mlade pare od drugod, kar bi ve- ljalo izkoristiti tudi z vidika turistične ponudbe. PO NOVEM LAHKO TUDI BREZ PRIČ Po novi zakonodaji se lahko zakonska zveza sklene tudi samo pred matičarjem. Prisotnost dveh prič pri sklenitvi zakonske zveze pa ni več obvezna. Za sklepanje zakonskih zvez je po no- vem pooblaščen tudi župan ali županja obči- ne na območju katere se sklepa zveza. Prej je župan za to potreboval pooblastilo načelnika upravne enote. Podobno velja tudi za ponovitev poročne slovesnosti ob jubilejnih obletnicah za- konske zveze. POGODBA O PREMOŽENJU Nekatera določila novega družinskega zako- nika se bodo pričela uporabljati šele 15. apri- la prihodnje leto. To velja tudi za premoženjska razmerja med zakonskima partnerjema. Takrat bodo pari v Sloveniji dobili pravno podlago za sklenitev tako imenovane predporočne pogod- be. Predporočno pogodbo bodo lahko podpisali kriti svoj finančni položaj. Če tega ne bosta sto- rila, bo oškodovanec lahko zahteval razveljavi- tev pogodbe. OKOLI 90 POROK NA LETO Po podatkih Upravne enote Mozirje je bilo na tukajšnjem območju v letu 2017 skupno sklenje- nih 93 zakonskih zvez. Zadnjo je načelnica Mile- na Cigale ob prisotnosti matičarke in prič skleni- la tik pred zaključkom leta v Mozirju. Leto poprej se je na našem območju poročilo 86 parov, v letu 2015 pa je bilo sklenjenih 94 za- konskih zvez. Pri tem načelnica izpostavlja, da so bili nekateri mladoporočenci tudi od drugod, saj atraktivna okolica poudari slovesnost do- godka in zato privlači mladoporočence. ZA MLADOPOROČENCE ZANIMIVE RAZLIČNE LOKACIJE Za sklepanje zakonske zveze so na območju Upravne enote Mozirje štirje uradni prostori, in sicer na sami upravni enoti v Mozirju, v poseb- nih prostorih gradu Vrbovec v Nazarjah in v po- ročni dvorani na Občini Luče in na Občini Ljub- no. Kar nekaj porok pa se opravi tudi zunaj ura- dnih prostorov. Za mladoporočence so zanimi- ve lokacije, kot je Mozirski gaj, Golte ali Logar- ska dolina. Za sklenitev zakonske zveze zunaj uradnih prostorov je predvidena enotna taksa 170 evrov. Marija Lebar tisti pari, ki bodo sklenili zakonsko zvezo, kot tu- di zunajzakonski in istospolni partnerji. Za tako pogodbo se bodo lahko odločili že pred sklenit- vijo ali med trajanjem zveze. Partnerja, ki bosta želela skleniti predporoč- no pogodbo, bosta morala drug drugemu raz- ZA NAMI STAVKA JAVNEGA SEKTORJA, FEBRUARJA SE OBETA STAVKOVNI VAL Kako se je stavka odražala v naši dolini? V več delih javnega sektorja je v sredo, 24. ja- nuarja, potekala opozorilna stavka. Za stavko so se odločili v 16 sindikatih, ki med drugim zah- tevajo izboljšanje plač in ohranitev enotnega plačnega sistema. Kljub stavki so morali zapos- leni povsod poskrbeti za opravljanje nujnih del. NA UPRAVNI ENOTI IN CSD REŠEVALI LE NUJNE PRIMERE Iz Upravne enote Mozirje so sporočili, da se je del njihovih zaposlenih udeležil protestnega shoda v podporo stavki javnega sektorja v Lju- bljani. Ostali so stavkali na delovnem mestu in opravljali le nujna dela, potrebna za zagotovi- tev minimuma delovnega procesa, ki zagota- vlja varnost ljudi in premoženja ter je nenado- mestljiv pogoj za življenje in delo državljanov ter delo drugih organizacij. Stavki so se pridružili strokovni delavci Cen- tra za socialno delo (CSD) Mozirje. Sprejeti so bi- li vsi telefonski klici in stranke, glede na nara- vo primera pa se je odločalo o nujnosti. V celo- ti so izvajali tudi storitev pomoči na domu, kjer je šlo za nujna opravila pri starejših in invalidnih osebah. TRIURNA STAVKA V LEKARNAH Stavka zaposlenih v Lekarni Mozirje je trajala od 10. do 13. ure. V tem času je bila enota v Na- zarjah po urniku zaprta, kot običajno je obrato- vala popoldan. Enoti Lekarna Mozirje in podru- žnica Ljubno ob Savinji sta v času stavke zago- tavljali minimum delovnega procesa. Izdajali sta le nujna zdravila in zdravila predpisana na re- cept istega dne. NA ZAVODU ZA GOZDOVE IZPOSTAVILI SPECIFIČNE ZAHTEVE Tudi zaposleni na Zavodu za gozdove Slo- venije OE Nazarje so stavkali na delovnih mestih. Izvajali so le nujne naloge, kot so iz- dajanje odločb za sanacijo vetroloma, oce- njevanje škod ter intervencije v primeru ogrožanja ljudi in premoženja. Poleg splošnih zahtev, ki so bile postavljene s strani sindika- Savinjske novice št. 5, 2. februar 2018 5 Aktualno, Gospodarstvo tov javnega sektorja, so zaposleni na ZGS iz- postavili tudi specifične zahteve: polna zase- denost sistemiziranih delovnih mest, podpis kolektivne pogodbe za javno gozdarsko služ- bo, ureditev službenih prevozov in nakup pri- mernih službenih vozil ter priznanje borelioze kot poklicne bolezni. SREDI FEBRUARJA SE OBETA NOV STAVKOVNI VAL Zaposleni v javnem zavodu Zgornjesavinj- ski zdravstveni dom Nazarje, zaposleni v šo- lah in vrtcih ter zaposleni Osrednje knjižnice Mozirje se tokratni stavki niso pridružili. Pred- stavniki sindikatov delavcev v zdravstveni ne- gi ter zdravstva in socialnega varstva zahte- vajo ločena pogajanja, ločena pogajanja prav tako zahtevajo policijska sindikata in Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slo- venije (SVIZ). Vlada se bo tako v februarju soočila še s tremi stavkami, za 12. januar sta začetek stavke napo- vedala oba policijska sindikata, za dan kasneje sindikat delavcev v zdravstveni negi ter sindikat zdravstva in socialnega varstva, 14. februarja pa naj bi se začela še stavka v vzgoji in izobraževa- nju, ki jo je napovedal SVIZ. URESNIČITEV STAVKOVNIH ZAHTEV PRESEGA ZMOŽNOSTI DRŽAVE Vladna stran ocenjuje, da ta stavka, kakor tu- di napovedane stavke sindikatov javnega sek- torja niso upravičene, saj se je masa za plače v javnem sektorju v zadnjih dveh letih poveča- la za več kot deset odstotkov, povprečna plača pa se je dvignila za sedem odstotkov. Ob tem so na vladi izpostavili dejstvo, da plače v javnem sektorju že četrto leto zapored rastejo hitreje kot v zasebnem sektorju in da stavka ni dober signal za slovensko gospodarstvo. Uresničitev vseh stavkovnih zahtev sindikatov, ki so v skup- ni oceni finančno ovrednotene na 990 milijonov evrov, absolutno presega javno-finančne zmož- nosti države. Na vladi še dodajajo, da so želeli skupna po- gajanja z vsemi sindikati. Obenem vladna stran ocenjuje, da gre pri vseh napovedanih stavkah za interesne stavke, ne pa za stavke za izpolni- tev pravic, ki so zaposlenim kršene oziroma za- vez, ki jih delodajalec ne izpolnjuje. Barbara Rozoničnik SLAVNOSTNA PODELITEV LETNIH NAGRAD SODELAVCEM V KLS LJUBNO Priložnost za zahvalo zaposlenim, ki so presegli cilje Slavnostna podelitev nagrad je priložnost za zahvalo sodelavcem, ki so presegli cilje. (Foto: Štefka Sem) V podjetju KLS z Ljubnega ob Savinji so zadnji petek v januarju pripravili slovesnost ob podeli- tev nagrad sodelavcem za zelo dobro delo. Pre- jelo jih je 42 zaposlenih, ki so dosegli in presegli cilje na svojem delovnem mestu oziroma nare- dili napredek, ki je pomemben za napredek KLS na različnih področjih dela. ODLIKUJEJO SE NA RAZNIH PODROČJIH Nagrade sta v družbi vodij posameznih pro- cesov podelila direktor podjetja Mirko Strašek in izvršni direktor za proizvodnjo in informati- ko Samo Mirnik. Za vsakega sodelavca je bilo v predstavitvi navedeno, na katerem področju se odlikuje in kakšen napredek je naredil. Vsem pa je bilo skupno, da so lojalni podjetju in v primeru potreb tudi izven rednega delovnega časa po- magajo izpolniti obveznosti, ki jih mora KLS iz- polniti do svojih kupcev. ZA DOSEŽKE POTREBNI DOBRI SODELAVCI V uvodnem nagovoru je Strašek najprej čes- tital vsem prejemnikom nagrad in se jim zahva- lil za njihov trud. Brez njih podjetje ne bi moglo tako uspešno napredovati. Lani so dosegli naj- boljši poslovni rezultat. Stabilno lastništvo in fi- nančna samostojnost, konkurenčnost, poveča- na skupna produktivnost, visoka razpoložljivost strojev, visoka kakovost proizvodov in dobav – vse to so razlogi, ki so jih postavili v sam vrh pri kupcih v svetu. Njihov največji kupec jih je po- hvalil, da po kakovosti presegajo vse dobavite- lje. »Za vse dosežke so bili potrebni dobri sode- lavci, in to ste vi,« je povedal Strašek. ZA NJIMI NAJBOLJŠE LETO Lansko leto je bilo spet najboljše, doseg- li so 47 milijonov evrov prodaje, izdelali mili- jon kosov več kot preteklo leto, še vedno pa ohranili visoko kakovost izdelkov in storitev. Letos bodo posegli še višje. Vrednost proda- je bo krepko presegla 50 milijonov, 18 mili- jonov pa nameravajo investirati v novo teh- nološko opremo in izgradnjo novih proizvo- dnih hal. Dosežena visoka dodana vrednost in finanč- na stabilnost jim omogočata, da so zaposleni ob koncu leta dobili tisoč evrov neto božičnice, z novim letom so dvignili plače za dobrih pet od- stotkov in v januarju izplačali letne nagrade. Za načrtovani razvoj potrebujejo več novih dobrih sodelavcev. Potrebe po kadrih so objavili tudi z razpisi. Slovesnost sta obogatili učenki nazarske glasbene šole pevka Manja Pančur in violinist- ka Nuša Bider. Štefka Sem Savinjske novice št. 5, 2. februar 2018 6 Zdravstvo, Šolstvo ZOBNA AMBULANTA LJUBNO OB SAVINJI Zobozdravnik Dobelšek prevzel delo CEPLJENJE PROTI GRIPI V Nazarjah s cepljenjem zaključili V Slovenijo je prišla nova pošiljka cepiva proti gripi. V Zgornjesavinj- skem zdravstvenem domu Nazarje so ocenili, da so cepili večino zainteresi- ranih prebivalcev in ker trenutno pov- praševanja skoraj ni, cepiva niso več naročili. V kolikor bi se kdo še želel cepiti, ga napotijo na Nacionalni in- štitut za javno zdravje, kjer je ceplje- nje možno. ŠS Zobozdravnik Jernej Dobelšek in asistentka Petra Marovt sta v ljubenski zobni ambulanti, ki jo je po upokojitvi zobozdravnice Ane Lenko prevzel Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje, zadovoljna. (Foto: Štefka Sem) PREDINFORMATIVNI DAN V VELENJU Za lažje odločitve na poti do znanja Na predinformativnemu dnevu v Šolskem centru Velenje so dijakom pripravili preko petdeset predstavitev številnih možnosti nadaljnjega izobraževanja. (Fotodokumentacija ŠCV) V petek, 9., in v soboto, 10. febru- arja, bosta v Šolskem centru Velenje (ŠCV) potekala informativna dneva za programe njihovih različnih šol in gimnazije. Še pred tem pa so prip- ravili predinformativni dan. Ta je po- tekal 24. januarja na različnih loka- cijah v Velenju. Na njem so dijakom predstavili številne možnosti na- daljnjega izobraževanja. Predinfor- mativni dan je bil tokrat izpeljan že deseto leto zapored. PREDSTAVNIKI ŠOL IZ VSE SLOVENIJE V VELENJU Na njem so tudi tokrat sodelova- li predstavniki različnih slovenskih šol in fakultet, kjer lahko srednješol- ci nadaljujejo svojo pot do cilja: pri- dobivanja različnih znanj in končno PREKO 50 PREDSTAVITEV Pri organizaciji prediformativne- ga dneva sodelujejo ustanove, kot so karierni center ali zavod za za- poslovanje, ki lahko na predava- njih in predstavitvah mlade sezna- nijo z dobrodošlimi informacijami. Gabriela Fidler iz šolske sve- tovalne službe ŠCV je povedala: »Predstavitev je bilo preko petde- set, obisk je bil velik, zadovoljstvo na obeh straneh. Dijaki so dobi- li veliko odgovorov na vprašanja, predstavniki fakultet pa so tudi pohvalili naš način predstavitve, saj se tako v manjših skupinah z dijaki razvijejo zanimive debate, možnost razjasnitve veliko infor- macij ...« Marija Lebar do ustrezne zaposlitve. Na Dnevu za radovednost, kot so ga tudi poime- novali, se lahko dijaki udeležijo raz- ličnih predavanj, pridobijo potrebne informacije o nadaljevanju šolanja, tako je izbira lažja. Prednost je tudi, da je dijakom vse to dogajanje do- stopno v Velenju in se ni potrebno odpravljati v drug kraj, kjer ima iz- brana šola sedež. Z januarjem je zobna ambulan- ta na Ljubnem ob Savinji ponov- no prešla v mrežo javnega zdra- vstva. Po upokojitvi zobozdravni- ce Ane Lenko je delo v ambulan- ti prevzel Zgornjesavinjski zdra- vstveni dom Nazarje, kjer so za- poslili zobozdravnika Jerneja Do- belška in asistentko Petro Marovt. Ambulanta deluje popoldan v po- nedeljkih in torkih, ostale dni med tednom zjutraj. Naročanje je mo- goče osebno, po elektronski pošti ali telefonu, številka je ostala ista. PACIENTI OSTAJAJO Za obstoječe paciente v ambu- lanti na Ljubnem sprememb ni. Vseh 2.100 pacientov, kolikor jih je imela Lenkova, ostaja pri Dobel- šku, razen če sami želijo spremem- bo. Ob prvem obisku bodo podpi- sali poseben obrazec o izbiri oseb- nega zobozdravnika in s tem bo s strani pacientov sprememba ure- jena. PACIENTOV NE BODO ZAVRAČALI Paciente z bolečinami ali dru- gačnimi nujnimi primeri bodo v ambulanti sprejemali na začetku delovnega časa. »Nihče ne bo os- tal brez oskrbe, saj tukaj ni toliko čil, da sprejme službo na Ljubnem. Tako Dobelšek kot Marovtova se na novem delovnem mestu počutita dobro, navajata se na okolje in pa- ciente. Po Dobelškovih izkušnjah pa bo trajalo še nekaj časa, da se v ambulanti vse uredi in delo ste- če nemoteno. Štefka Sem zobozdravnikov, da bi lahko zavra- čali paciente,« je povedal Dobel- šek in dodal, da večina zobozdrav- nikov na območju ravenske obmo- čne enote Zavoda za zdravstve- no zavarovanje Slovenije presega kvoto 1.800 pacientov. ZAPOSLENA ZADOVOLJNA Dobelšek je delal v zobni am- bulanti v Zrečah, zadnjih deset let pa v Šoštanju. Ker se je pred tre- mi leti preselil v Mozirje, se je odlo- Za delo v zobozdravstveni ambulanti na Ljubnem ob Savinji je po novem poprijel zobozdravnik Jernej Dobelšek. Za obstoječe paciente ostaja vse po starem, razen če sami želijo spremembo. Savinjske novice št. 5, 2. februar 2018 7 Gospodarstvo, Iz občin PROTOTIPI IZDELKOV POŽELI VELIKO ZANIMANJA, VSI NAMENJENI BOLJŠEMU ŽIVLJENJU Srečko Pisnik prejel zlato medaljo za inovacije na sejmu v Makedoniji Srečko Pisnik je zasebni raziskovalec s Krope, ki je na sejmu inovacij v Makedoniji za predstavljene inovacije prejel zlato medaljo. (Foto: Štefka Sem) Na sejmu Inovamak 2017 se je Srečko Pisnik predstavljal z izdelki za boljše počutje s slo- ganom »Živeti in delati v objemu udobja« in predstavil prototipe izdelkov za upočasnitev de- generativnih procesov, upočasnitev staranja ter posledično podaljšanje življenja. Pisnik je za- sebni raziskovalec s Krope, ki je na sejmu inova- cij v Makedoniji za predstavljene inovacije pre- jel zlato medaljo. Tokrat je predstavil več prototipov izdelkov, ki so nadgradnja pasu EASEBelt. Pas je v prete- klih letih prejel številna priznanja v tujini. Apri- la se odpravlja tudi na sejem v Moskvo, kamor so ga zaradi prikazanih izdelkov povabili pred- stavniki mednarodne organizacije inovatorjev Archimedes. ZA VSAKOGAR NEKAJ Ergonomski pripomočki za boljše življenje, ki jih je Pisnik predstavil v Makedoniji, so EASE- Belt za šport, ergonomski stol, opornik vratnih vretenc, podložne blazine in obutev, ergonom- ski delovni oporniki, ergonomski pripomočki za osebne računalnike. Vsem inovacijam je skup- no, da ljudem čim bolj olajšajo sedenje, delo, potovanje, gibanje in spanje, namenjeni pa so tudi osebam na invalidskih vozičkih. ZA LAŽJE VSAKODNEVNO ŽIVLJENJE Vsi pripomočki so enostavni, a življenje zelo olajšajo, je povedal inovator, saj je pomembno, da bodo ljudem dostopni. Najpomembneje je, da razbremenijo hrbtenico ali vrat pri sedenju, osebam na invalidskem vozičku pa omogočajo udobno sedenje in stalen položaj nog. V to smer gredo sedaj tudi dogovarjanja z domovi starej- ših, športniki in drugimi skupinami. Poseben izziv je doseči aktivno sedenje, ki bo preprečevalo bolečine in poškodbe hrbtenice, upočasnilo degenerativni proces in posledično podaljšalo življenje. Prvi izdelek iz tega projekta bo predstavil v Moskvi, drugega pa bo predsta- vil predvidoma oktobra v Nürnbergu. ZA OPORO HRBTENICE Pas EASEBelt že uporabljajo nekateri sloven- ski odbojkarji, rokometaši, poslovneži, ki veliko potujejo. Med glasbeniki pa tudi Oto Pestner, ki je uglasbil pesem o EASEBelt-u in jo je moč sli- šati v slovenski in angleški verziji na njegovem zadnjem CD-ju. Uporabljajo ga tudi posamezniki, ki so v njem prepoznali razbremenitev hrbtenice pri daljšem sedenju. To so z meritvami dokazali tudi strokov- njaki. Za izdelke blagovne znamke EASBelt se kaže veliko zanimanja v tujini. Že nekaj časa tečejo in- tenzivni dogovori za prodajo v Združenih državah Amerike in Kanadi, vendar je tam zaradi admini- strativnih postopkov pridobivanja različnih certifi- katov postopek za nove izdelke precej dolgotrajen. INOVACIJ IMA ŠE VELIKO Zaradi novitet – inovativnih izdelkov, se pojav- ljajo težave celotnega projekta pri iskanju zanes- ljivega izdelovalca, je povedal Pisnik in dodal, da bi verjetno hitreje vse steklo, če ne bi bil iz Slove- nije. »Smo majhni in redko koga zanimamo. V tu- jini bi za svoje ideje lažje dobil sredstva glede na vsa priznanja in strokovne potrditve uporabnosti izdelkov, pri nas pa »brez »stricev« ne gre«. Kljub temu mu volje do novih inovacij in iz- popolnjevanja idej, ki so se mu utrnile že pred leti, ne zmanjka. Mnoge inovacije posegajo tu- di v vsakdanje delo in ne le k izboljšanju poču- tja, a za te bo še čas, saj je ni stvari, ki se ne bi dala še izboljšati. Štefka Sem OBČINA REČICA OB SAVINJI Postopki za izvedbo vodovoda Grušovlje in prenovo ene od vpadnic na Rečici v teku Občina Rečica ob Savinji je na portalu ena- ročanje objavila javno naročilo male vrednos- ti, katerega predmet je izgradnja vodovoda v Grušovljah in obenem delno javne razsvetlja- ve. Občinski svet pa je konec decembra zavzel sklep, ki omogoča rekonstrukcijo severne ce- stne vpadnice VODOVOD GRUŠOVLJE Novi vodovod bo s kakovostno pitno vodo oskrboval več kot dvajset gospodinjstev. Hkra- ti z izvedbo vodovodne napeljave bodo v Gru- šovljah zagotovili postavitev treh svetilk javne razsvetljave. Odpiranje prispelih ponudb, ki jih bodo prejeli od potencialnih izvajalcev, bo na občini ta petek, 2. februarja. PRENOVA DOTRAJANE CESTE To pa ni edina investicija v občini, predvide- na za letos. Poleg največje, to je sanacije rečiš- kega trškega jedra, bodo prenovili tudi vpadnico v trg, ki vodi v smeri Dol-Suha. Vpadnico bodo sanirali na odseku Trg Rečica-domačija Mržič. V ta namen je bil na zadnji seji občinskim svetni- kom predlagan sprejem dokumenta identifika- cije investicijskega projekta (DIIP). Pred tem so se svetniki seznanili z mnenjem odbora za go- spodarsko planiranje in gospodarjenje s prosto- rom. Omenjeni odbor se je z DIIP-om strinjal, po krajši razpravi pa ga je potrdil tudi občinski svet. Celotna izvedba bo stala okoli 150.500 evrov, od tega jih bo občina iz proračuna prispevala 67.500. Ostali denar je zagotovljen po 23. členu zakona o financiranju občin, in sicer okoli 50 tisoč evrov ne- povratnih in 33 tisoč evrov povratnih sredstev. Marija Lebar Savinjske novice št. 5, 2. februar 2018 8 Intervju IRENA VAČOVNIK, DIREKTORICA POSLOVNE ENOTE KEMIJA MOZIRJE »Le, če delamo dobro, odgovorno in predano, lahko uresničujemo naše cilje in poslanstvo podjetja« V Ljubiji že desetletja deluje obrat Cinkarne Celje – PE Kemija Mozirje, ki je skozi svojo zgodovino prešel raz- lične faze in tehnološki razvoj. To- varna ni bila nikoli na seznamu eko- loško oporečnih dogajanj za te vrste proizvodnje. Vodstva in lastniki so se vedno zavedali občutljivosti obrato- vanja v neokrnjeni dolini, neposred- no ob izlivu Ljubije v Savinjo. Pove- čana skrb za varnost in okolje sta vo- dilo tudi danes, ko tovarno vodi di- rektorica Irena Vačovnik iz Dobleti- ne. Predstavila nam je kolektiv, pro- izvodni program in tudi nekaj svoje zasebnosti. - Poleg tega, da ste direktorica in skrbi- te za družino, ste aktivna občanka in vpeti v delovanje društva sv. Martina. Imate sploh čas zase? Otroštvo in mladost sem preživela ob vznožju Mozirske planine, z možem Jožetom sva se kon- cem leta 1990 vselila v najin dom v Dobletini. Že kar po vselitvi sem tam doživela narasle vode, ki so v novembru istega leta poplavile Nazarje in okolico in tudi nam niso prizanesle. Poleg de- la v naši tovarni, ki vzame vsega človeka, imava z možem štiri odraščajoče otroke v starosti med 16 in 26 letom. Ob tem sem aktivna tudi v lokalni skupnos- ti. Štiri mandate sem bila svetnica v občinskem svetu Občine Nazarje, nekaj časa tudi podžu- panja. Dejavna sem tudi v domači župniji in predsednica nekaj let delujočega Kulturnega društva Sv. Martin Marija Nazaret, ki s pevskimi in drugimi dogodki prispeva h kulturnemu utri- pu kraja. V prostem času ob vrtnarjenju, domači kuli- nariki in gospodinjskih opravilih rada grem na kakšen pohod. Ob kratko odmerjenem počit- ku rada vzamem v roke dobro knjigo, branje za sprostitev in duhovno rast, vse skupaj pa mi da- je novo energijo in sprošča napete in stresne si- tuacije. - S čim vse se vaše podjetje ukvarja? Družba Cinkarna je podjetje s tradicijo. Nje- ni začetki na lokaciji Celja segajo v leto 1873. Do leta 1968 je bila njena glavna dejavnost meta- lurgija. Dejavnost se je razširila na kemično po- dročje, ko so leta 1972 zagnali proizvodnjo da- nes nosilnega podjetja – proizvodnjo titanove- ga dioksida, belega pigmenta, ki ga najdemo v množici izdelkov okrog nas – v papirju, barvah, lakih, oblačilih, zobnih pastah idr. Poleg tega na celjski lokaciji nastaja še vrsta drugih proizvodov, kot so gradbene mase, lepila, rastni substrati, cinkove zlitine, žica, fungicidni pripravki, tiskarske barve, elastomeri, sistemi za transport agresivnih medijev, žveplova ki- slina, barvila idr. Proizvodna dejavnost na loka- ciji v Ljubiji je usmerjena v ustvarjanje dodane vrednosti, tako imenovano nadgradnjo osnovne dejavnosti: izdelavo praškastih lakov in master- batchev, ki vsebujejo precejšen delež titanove- ga dioksida. - Od kdaj Poslovna enota Kemija Mozirje v Ljubiji? Za dislocirano enoto matičnega podjetja PE Kemija Mozirje na lokaciji v Ljubiji lahko reče- mo, da ima dolgoletno tradicijo. Prvotno podje- tje Santaler farb und Schirgel Werke je bilo usta- novljeno leta 1896 z namenom koriščenja raznih rud v bližnji okolici za izdelavo zemeljskih barv. Po menjavi več lastnikov je leta 1917 podje- tje prevzel domačin Alojz Goričar in ga poime- noval Savinjska tovarna barv in lesnih izdelkov Alojz Goričar in drugi Mozirje. Po letu 1948, ko je bila izvršena nacionalizacija, se je tedanja Ke- mična in lesna tovarna Mozirje pričela ponov- no širiti predvsem v lesno galanterijo. Leta 1957 se je občinska skupščina Mozirje odločila, da le- sni del odcepi h GLIN-u Nazarje. Leta 1962 je bilo podjetje z osnovno dejavnostjo priključeno Cin- karni Celje. Nadaljevali so s proizvodnjo zemeljskih barv, vključili so tiskarske barve, poliuretanske pe- ne za gradbeništvo, suho-disperzijske in fasad- ne barve ter program antikorozijskih premazov. Vsi ti programi so bili postopoma ukinjeni, saj so jih na tržišču zamenjali drugi, bolj napredni proizvodi. Z vizijo vzdržnega ter trajnostnega razvo- ja ter poslovanja podjetja smo v letu 1990 pro- gram razširili s proizvodnjo praškastih lakov, ko- nec leta 1998 pa s proizvodnjo, ki ostajata no- silna proizvoda poslovne enote na tej lokaciji. V Celju se je naši enoti v letu 2016 priključil še nov program tiskarskih barv. - Kakšna je vaša vloga v okviru Cinkar- ne Celje ter njenega obrata PE Kemija Mo- zirje? V PE Kemija Mozirje sem se zaposlila takoj po končanem študiju na fakulteti za kemijsko teh- nologijo v letu 1992. Prevzela sem vodenje od- delka operativni razvoj in tehnološka priprava dela. V letu 2006, po upokojitvi dotedanjega di- rektorja Ferdinanda Erjavca, ki me je v delo po- sredno uvajal že v času moje prejšnje funkcije, sem bila s strani uprave podjetja imenovana na mesto direktorice te enote. S trenutno 48 zaposlenimi smo razmeroma majhen kolektiv, a ravno ta majhnost ustvarja med nami večjo povezanost, pripadnost in za- vedanje vsakega posameznika, da le, če delamo dobro, odgovorno in predano, lahko uresničuje- mo naše cilje in poslanstvo podjetja. Direktorica Irena Vačovnik: »S trenutno 48 zaposlenimi smo razmeroma majhen kolektiv, a ravno ta majhnost ustvarja med nami večjo povezanost in pripadnost .« »V prvem polletju letošnjega leta kon- čujemo z investicijo v dve novi liniji. Za- gon le-teh – ene za proizvodnjo barvnih masterbatchev in druge za proizvodnjo barvnih praškastih lakov – je planiran v aprilu, na kar se intenzivno pripravljamo s pripravo/postavitvijo potrebne infra- strukture in pomožne delovne opreme.« Savinjske novice št. 5, 2. februar 2018 9 Intervju, Informacije V Mozirju sta naša glavna nosilna programa proizvodnja praškastih lakov (ekolak), ki služijo antikorozijski zaščiti in dajejo polakirani površi- ni tudi dekorativni učinek ter masterbatchev (CC master) – polimerov z visokim deležem pigmen- ta za obarvanje polimernih (plastičnih) materia- lov. Oba proizvoda tržimo tudi na domačem tr- gu. V Sloveniji tako ustvarjamo približno tretji- no prihodka od prodaje. Na tujih trgih prednjači prodaja v Nemčijo z več kot 20 odstotki, sledijo ji Srbija, Poljska, Hrvaška, Izrael idr. Naše izdelke prodajamo v več kot 20 tujih državah. V okviru podjetja sta oba naša proizvodna programa strateškega pomena, zato se je pod- jetje odločilo podpreti naša prizadevanja po ši- ritvi obeh programov na lokaciji v Mozirju. V prvem polletju letošnjega leta končujemo z in- vesticijo v dve novi liniji. Zagon le-teh – ene za proizvodnjo barvnih masterbatchev in druge za proizvodnjo barvnih praškastih lakov – je plani- ran v aprilu, na kar se intenzivno pripravljamo s pripravo/postavitvijo potrebne infrastrukture in pomožne delovne opreme. - Obdobje recesije je za vami. Ali že lažje »dihate«? Imate dovolj usposobljenih kad- rov? Najizraziteje smo v naši poslovni enoti ob- čutili recesijo v letu 2009, ko dejansko celo- ten mesec januar nismo prejeli niti enega na- ročila iz našega proizvodnega programa. V le- tu 2009 nismo uspeli realizirati niti količinskega niti vrednostnega obsega planiranega poslova- nja. Za podjetje kot celoto pa je bilo eno najslab- ših let leto 2008, a se je kljub temu, vsled pozi- tivne rasti v drugem polletju, poslovno leto kon- čalo s pozitivnim izidom. Sledila so leta precejšnje dinamike na vseh proizvodnih programih in z doseganjem odlič- ne poslovne uspešnosti glede na dane razmere na trgu. Tudi za leto, ki je pred nami, pričakuje- mo dobre rezultate ob napovedih tržnih razmer na nosilnih programih in trgih. Zagotavljanje usposobljenih kadrov za proi- zvodnjo je vse težavnejše. Odziv na zadnji raz- pis za proizvodne kadre, kjer se zahteva IV . in V. stopnja izobrazbe tehnične smeri, je bil bistve- no slabši od predhodnih, kjer smo že tudi bele- žili trend upadanja. - Menda ob obratovanju v Mozirju ni niko- li prišlo do alarmantnih stanj z resnimi teža- vami? Narava naše proizvodnje nam omogoča, da z dejavnostjo ne posegamo v okolico oziroma so naši vplivi minimalni. Podjetje Cinkarna Ce- lje, vključujoč vse poslovne enote in službe, že vrsto let deluje skladno z zahtevami standar- dov ISO 14001 (kakovost), ISO 14001 (okolje) in BS OHSAS 18001 (Varnost in zdravje pri delu). V PE Kemija Mozirje pa smo sistem nadgradili še z zagotavljanjem skladnosti z evropsko direkti- vo EMAS, ki vsebuje še nekaj dodatnih zahtev s področja ravnanja z okoljem. Ena do njih je tu- di javnosti razpoložljiva Okoljska izjava, poroči- lo, ki vsebuje pregled vseh okolijskih vidikov in z njimi povezanih vplivov na okolje in zaposlene. - Znano je, da kot tudi matično podjetje delujete v lokalnem prostoru povezovalno in s podporo uprave družbe. Kako vidite to vrednoto kot direktorica obrata? Cinkarna Celje je družbeno odgovorno podje- tje. Zavedamo se svoje vloge, da moramo z vidika vplivov na okolje, kakor tudi v odnosu do lokalne in širše družbene skupnosti delovati odgovorno in povezovalno na daljši rok. Zato podjetje spod- buja, podpira in financira dejavnosti, ki izboljšuje- jo kakovost življenja in dela ljudi ter celotne skup- nosti. To velja za obe lokaciji, kjer ima podjetje svoje dejavnosti: matično celjsko in dislocirano v Mozirju. Podpiramo športne, kulturne in pred- vsem okoljsko naravnane dejavnosti. Skladno s strategijo namenja podjetje več kot 90 odstotkov sponzorskih in donatorskih sredstev športu, osta- lo pa kulturi in okoljevarstvenim izboljšavam ter tovrstni infrastrukturi. - V zadnjem obdobju ste pokazali interes do finančne podpore projektu Športnik leta Zgornje Savinjske doline (ZDS). Kakšni so bi- li motivi za to? Prednostno podpiramo tiste dejavnosti, ki so usmerjene v razvoj in napredek otrok in mladi- ne. Pravijo, da iz malega raste veliko. Skozi us- merjene in vodene aktivnosti se prepoznavajo talenti, ki se z mnogo odrekanj skozi treninge kalijo v najboljše v svojih kategorijah. Prav je, da jih opazimo tudi na lokalni ravni in skozi takšne projekte, kot je Športnik leta ZSD, vzpodbudimo in damo motivacijo, novega elana tem in še dru- gim, ki se trudijo za dosego vrhunskih rezultatov in za odmevnost ter prepoznavnost naše doline izven njenih meja. Izrazito se je podpora projek- tu Športnik leta ZSD povečala v letu 2017 in od- ločili smo se jo podpreti tudi mi. - Hvala, ker smo vas lahko gostili kot člani- co družine, ki se je pridružila projektu v pod- poro športu, športnikom in zdravemu načinu življenja. Imate kakšen nasvet ali idejo, kako naprej tudi pri tem?! Kot opažam, je tudi med kandidati za oseb- nost meseca, za katere glasujejo bralci Savinj- skih novic, velik delež športnikov. In več kot po- lovica zmagovalcev za osebnost meseca v letu 2017 je iz vrst športnih udejstvovanj. Torej, kar tako naprej. Naj bodo naši odlični športniki pre- poznani glede na njihove dobre rezultate, za ka- tere lahko trdimo, da so res prigarani. - In mnenje o našem edinem časopisu Sa- vinjskih novicah? Bi nam kaj svetovali, spre- menili, dodali? Vso pohvalo uredništvu Savinjskih novic in vsem sodelavcem za pestrost vsebin in pred- vsem za dolgoletno tradicijo pri izdajanju tega lokalnega tednika, ki ga zagotovo z veseljem prebira vsako gospodinjstvo in mnogi poslov- ni subjekti. Tekst in foto: Jože Miklavc »V PE Kemija Mozirje smo sistem nadgradili še z zagotavljanjem skla- dnosti z evropsko direktivo EMAS, ki vse- buje še nekaj dodatnih zahtev s področ- ja ravnanja z okoljem. Ena do njih je tu- di javnosti razpoložljiva Okoljska izjava, poročilo, ki vsebuje pregled vseh okolij- skih vidikov in z njimi povezanih vplivov na okolje in zaposlene.« »Podpiramo športne, kulturne in pred- vsem okoljsko naravnane dejavnosti. Skladno s strategijo namenja podjetje več kot 90 odstotkov sponzorskih in do- natorskih sredstev športu, ostalo pa kul- turi in okoljevarstvenim izboljšavam ter tovrstni infrastrukturi.« »Štiri mandate sem bila svetnica v ob- činskem svetu Občine Nazarje, nekaj ča- sa tudi podžupanja. Dejavna sem tudi v domači župniji in predsednica nekaj let delujočega Kulturnega društva Sv. Mar- tin Marija Nazaret.« KNJIŽNICA MOZIRJE Najbolj iskane knjige v januarju 2018 ODRASLI: Brown, Dan: Izvor, Carnevale, Vanessa: Firenški most, Nesbø, Jo: Žeja, Miklavčič, Milena: Ogenj, rit in kače niso za igrače. Del 2, Babice, hčere, vnu- kinje, Gržan, Karel: 95 tez, pribitih na vrata svetiš- ča neoliberalnega kapitalizma za osvoboditev od zajedavskega hrematizma, Cole, Tillie: Tanči- ca z viticami, Sendker, Jan-Philipp: Prisluhni srcu, Lindnord, Mikael: Artur : pes, ki je prečkal džun- glo, da bi našel dom, Phillips, Susan Elizabeth: Tr- moglavka, Milek, Vesna: Cavazza : biografski ro- man, Wilson, Eric: Oktobrski otrok : vsako življe- nje je lepo, Redmerski, J. A.: Nikoli tvoja. Savinjske novice št. 5, 2. februar 2018 10 Politika, Kultura, Organizacije, Gospodarstvo LOGARSKA DOLINA Je to najlepših sedem kilometrov Slovenije? Obsežna reportaža o »najlepši dolini v Južnih Alpah« je bila objavljena tudi v nemški potopisni reviji Geo Saison. Na hrvaški spletni strani Punku- fer so pod zgornjim naslovom ob- javili spodbuden članek o obisku Logarske doline. Avtor, ki se pod- pisuje kot Vikendmanijaci, že kar na začetku pravi: »Takoj morate na izlet v Logarsko dolino!« Obsežna reportaža o »najlepši dolini v Juž- nih Alpah«, kot jo imenuje avtori- ca, pa je bila nedavno objavljena v nemški potopisni reviji Geo Saison iz Hamburga. HRVATI SO BILI NAVDUŠENI Iz Zagreba je do Logarske doli- ne mogoče na enodnevni izlet, pra- vi hrvaški avtor, »vendar priporoča- mo, da si vzamete dva dni ali pa cel vikend. Prizori iz Logarske doline enostavno kličejo k raziskovanju.« V članku je opis sedem kilome- trov dolge doline. Omenjeni so de- Avtorica Katja Senjor, dolgole- tna redaktorica revije Gao Saison, sicer slovenskih korenin, je prip- ravila kar deset strani obsegajočo potopisno reportažo z naslovom Skrivni namig – s svojimi slapovi, cerkvico in gorami je Logarska do- lina v Južnih Alpah najlepša. S po- etičnimi besedami opisuje mogoč- nost tukajšnjih slapov, lepoto in sončnost planin, na katerih se pa- sejo ovce solčavske pasme. V reportaži je omenjen oblikova- lec lesa iz bližnjih Luč, vsa repor- taža pa je še bolj privlačna zaradi izvirnih fotografij, ki jih je prispe- val avtor Malte Jäger. Seveda v pri- spevku ne manjka niti praktičnih napotkov, kot so možnosti prenoči- tev in različnih vrhunskih doživetij v neokrnjeni naravi. Marija Lebar li Log, Plest in Kot, ledeniški nasta- nek doline, dodane pa tudi vse in- formacije, potrebne obiskovalcu, kot so nastanitvene možnosti in lo- kalna kulinarika. Omenjeni so bliž- nji vrhovi, prav tako so izpostavlje- ne možnosti zimskih športov. Do- dan je navdušujoč opis slapov na čelu s slapom Rinka, pa posebna drevesa in razne znamenitosti. EVROPSKI POSLANEC OBISKAL GORNJI GRAD V kulturno zgodovinskih spomenikih Franc Bogovič vidi turistično destinacijo Evropski poslanec Franc Bogovič: » T ežava Slovenije je v tem, da prihajamo nepri- pravljeni v posamezno finančno perspektivo. V kohezijskih skladih so sredstva, ki so name- njena tudi kulturno zgodovinskim spomenikom. Pomembno je, da se pravočasno pripravijo do- govori o destinaciji, kot ste jo omenili – poveza- va verskih in romarskih središč z zbirkami, kot je zakladnica v Radmirju. V takšni zgodbi bi se potem našla sredstva tudi za investicije. Kulturno zgodovinski spomeniki v kombinaciji z verskim turizmom oziroma združitve biserov doline imajo prihodnost.« Poslanca evropskega parlamenta Franca Bogoviča z ženo je sprejel tudi gornjegrajski župnik Ivan Šumljak. Predstavniki občinskih odborov Slovenske ljudske stranke so v so- boto, 20. januarja, v Gornjem Gradu gostili poslanca evropskega par- lamenta Franca Bogoviča z ženo. Najprej jih je sprejel župnik Ivan Šumljak in jim razkazal katedralo, spregovoril o zgodovini kraja ter poslanca seznanil z načrti župni- je. Bogovič si je pred obiskom kon- certa Godbe Zgornje Savinjske do- line v Mozirju ogledal še razstavo jaslic in stalne razstave v gornje- grajskem Zavodu Stanislava. V katedrali je Šumljak obiskoval- ce popeljal v edinstven božji grob, predstavil je dela, ki so jih opravili na in v stavbi. Zadoneli so tudi novi zvonovi. Pri projektu ureditve pa- storalnega centra v župnišču sode- luje tudi občina. Želijo povezati po- membne sakralne objekte in zbir- ke v dolini, kar bi bilo pomembno za razvoj verskega turizma. Težava pa so finančna sredstva, potrebna za investicije. Bogovič meni, da je velika priložnost za financiranje v naslednji finančni perspektivi, po- membno je, da so pripravljeni na- črti, na osnovi katerih bi bilo mož- no sodelovati tudi na razpisih za evropska sredstva. V Zavodu Stanislava sta obisko- valce sprejeli lastnica Zdenka Zak- rajšek in Margareta Atelšek. Zak- rajškova je Bogoviča seznanila z dejavnostjo zavoda, medtem ko je Atelškova več povedala o lese- nih, vezenih in glinenih jaslicah. Božično jamo in odkritja v njej sta predstavila jamarja Rafko Žerovnik in Jože Remšak – Zotler. Bogovič je izrazil hvaležnost, da si je lahko ogledal katedralo, ki ga je prevzela, in razstavo jaslic. Tekst in foto: Štefka Sem Savinjske novice št. 5, 2. februar 2018 11 Oglasi Savinjske novice št. 5, 2. februar 2018 12 Iz občin, Organizacije UREDILI FINANČNA RAZMERJA MED OBČINO MOZIRJE IN GASILCI Kje je meja med intervencijo in sanacijo? Tripartitno pogodbo je poleg župana Ivana Suhoveršnika in predsednika PGD Mozirje Roman Čretnik ml. (drugi z desne) podpisal predsednik zgornjesavinjske gasilske zveze Janko Žuntar (levo). Zraven je poveljnik zveze Slavko Bric. (Foto: Benjamin Kanjir) Mozirski prostovoljni gasilci, ki jih vodi Roman Čretnik ml., z mozirskim županom Ivanom Suhoveršnikom zelo dobro sodelujejo. To so potrdili tudi 17 . januarja s podpisom aneksa k pogodbi o opravljanju javne gasil- ske službe. Pri podpisu sta se jima pridružila predstavnika zgornjesa- vinjske gasilske zveze. Tripartitno pogodbo je poleg župana in predsednika domače- ga gasilskega društva podpisal še predsednik zveze Janko Žuntar. Slednji je izrazil res odlično sode- lovanje med gasilci in občino. Iz proračuna bo po dvanajsti- nah za delovanje zveze nakazanih 1.200, za delovanje PGD Mozirje pa 12.400 evrov. To so sredstva s po- stavke izvajanja programa požar- nega varstva za redno dejavnost. nesrečah. Le-te so vse pogostej- še, ob tem pa se zastavlja vpraša- nje, do kod sega intervencija in kje se začne sanacija. Občani na po- moč gasilce kličejo vse pogosteje po naravnih nesrečah, kot je v zad- njem času vse pogostejši veter ozi- roma vetrolom. Zbrani so poudari- li, da se odzovejo na vsak klic in so vedno pripravljeni priskočiti na pomoč. Kljub temu pa niso dolžni prekrivati streh, ki jih odkrije veter, in podobno. V primeru intervencij ob požarih je njihova vloga jasna. Ko je ogenj pogašen in prepreče- no nastajanje nadaljnje škode, se njihova naloga zaključi. V prime- ru nastopa naravnih nesreč pa bo potrebno naloge v prihodnosti jas- neje in natančneje definirati. Benjamin Kanjir Poleg tega bodo mozirski gasil- ci iz proračuna prejeli še 6.000 evrov iz naslova požarne takse, občina pa odplačuje še 50.000 evrov letno za lani kupljeno novo gasilsko avtocisterno. V pogovoru so se zbrani, poleg je bil prisoten tudi poveljnik zveze Slavko Bric, spregovorili o vse več- jem številu intervencij ob naravnih 2. POSVET O POMENU MENINE Menina naj ostane območje sožitja med človekom in okoljem Lojze Gluk (stoji), ki je vodil srečanje, je spregovoril o večstranskem pomenu planine in želji po tem, da se ohrani, kakršna je. V petek, 19. januarja, je bil v Gor- njem Gradu drugi posvet o pome- nu Menine. Prvega so izpeljali v decembru 2007 in po desetih le- tih je bil namen tokratnega sreča- nja ugotoviti, kaj se je spremenilo na tem področju in kakšno Meni- no si želijo uporabniki. Udeleženci so ugotovili, da si jo želijo ohraniti kot planinski raj brez množičnega turizma, sčasoma pa bi našli obliko (krajinski park), ki bi vsem lastni- kom in uporabnikom zagotavljala zadovoljstvo. VEČSTRANSKI POMEN MENINE Posvet je organiziralo Planinsko društvo Gornji Grad, srečanje je vo- dil Lojze Gluk, prisotne je pozdravi- la predsednica društva Slavica Su- hovršnik, ki je uvodoma povzela delo organizacije, predvsem zad- njih deset let, ko so Dom na Me- nini, katerega lastniki so, prenovi- li. Kot največjo težavo je izposta- vila oskrbo s pitno vodo na Meni- ni in vožnjo v naravnem okolju. Tu- di Gluk je pred razpravo spregovo- ril o večstranskem pomenu pla- nine in želji po tem, da se ohrani, kakršna je. Župan Stanko Ogradi pa je dejal, da je pomembna za ce- lotno občino. POMEMBEN VODNI VIR Menina je izredno pomembno območje za vodooskrbo več ob- čin Zgornje Savinjske doline in je kot vodni vir neprecenljiva. Po- membne panoge na planini so pašništvo, ovčereja, raba goz- dov, nabiralništvo. Poleg tega je pomembna planinska postojan- ka, bogata z jamskim svetom, po- membna tudi za živali in rastlin- stvo. Zaradi ohranjene narave in miru, ki ga sicer večkrat prekine ropot štirikolesnikov ali motornih sani, je raj v malem, z zaščitenimi vrstami živali, najboljšim medom, pridelanim v tem okolju. VANDALI NA VOZILIH Udeleženci so spregovorili o te- žavah, ki jih vidijo na svojem po- dročju. Lovci so izpostavili ogra- je iz bodeče žice, ki jih postavljajo nekateri lastniki zemljišč, preveliko število živine na planini in vandale na raznih vozilih. Jamarji so omeni- li onesnaženost nekaterih jam, ka- terih čiščenja se bodo lotili letos. Gozdarji in planinci so opozorili na pomen vodnih virov ter dodali, da vodo iz teh virov pije preko 9.000 ljudi, zato je treba narediti vse, da ne pride do onesnaženja. Gozdar- ji so omenili, da se je v preteklosti drugače delalo in da za nekdanji- mi gozdnimi delavci še vedno čis- tijo odpadke. Težava je tudi v veli- kem poseku lesa. ENOTNI V OHRANITVI MENINE Skupna ugotovitev vseh udele- žencev je bila, da je treba Menino ohraniti, kakršna je sedaj. Množič- nega turizma si ne želijo, temveč skromne planince, kakršni hodi- jo sedaj zaradi lepot narave. Veli- ko pozornosti je treba nameniti va- rovanju okolja zaradi vodnih virov, razmišljali pa so celo o omejevanju prometa. Rešitve za nevestne voz- nike motornih sani in štirikolesni- kov pa ne vidijo, dokler se ne bo spremenila zakonodaja. Kazni so tako nizke, da se vsi požvižgajo na- nje, še težje pa je kršitelje ujeti. Tekst in foto: Štefka Sem Savinjske novice št. 5, 2. februar 2018 13 Zgodovina in narodopisje Piše: Aleksander Videčnik Na Golteh uspešni Lesena maska iz Mozirja Ko so nosili še lesene maske Kmečki turizem in gostinstvo Znani narodopisec Jože Lekše iz Mozirja je zbiral ljudsko izročilo, da bi ga tako zavaroval pred pozabo. Tako si je leta dolgo prizadeval zbrati čim več ustnih izročil in starih rekov. Med njegovo zapisano zapuščino je tudi zapis o lese- nih maskah v Mozirju, ki pa ni dokončan, saj je avtorja očitno prehitela smrt. PUSTOVANJE BREZ STANOVSKIH RAZLIK Iz treh strani rokopisa je mogoče razbrati, da so Mozirjani že od nekdaj bučno pustovali. Pri tem so sodelovali stari in mladi, premožni in rev- ni, pustovanje torej ni poznalo stanovskih razlik. Včasih so vodili slona skozi trg, drugič so poka- zali babji mlin, vedno pa so smešili razne dogod- ke v domačem kraju. Znani so prizori iz »kurjega in klobuk. Mnogo je bilo tisto leto smeha zaradi posrečene upodobitve Levstika. MASKA CIGANSKEGA PAVLETA, KI SO JO UPORABLJALI TUDI PARKLJI V celjskem pokrajinskem muzeju se naha- ja lesena maska, ki je bila po izjavi rezbarja Iva- na Dolenca izdelana okoli leta 1900 pri Cesarju v Mozirju. Ivan Primožič, doma iz Haloz, pozneje je padel v prvi svetovni vojni, je želel na pustni to- rek ponazoriti ciganskega Pavleta. Cigan Pavel Eremita je bil znana posebnost doline. O njem je krožilo dosti šegavih pa tu- di opolzkih zgodbic. Bil je visok, lepe postave in je nosil dolge lase ter gosto brado. Ohranje- na je fotografija pustne skupine iz leta 1922, na kateri ima eden od članov skupine prav to ma- sko. Pozneje je bila menda prav ta maska strah in trepet mozirskih otrok. Uporabljali so jo na- mreč ne samo na pustni dan, ampak tudi pri miklavževanju. Jože Lekše si je ob tem zapisu zastavil vpraša- nje, če ni morda Primožič dobil ideje za omenje- no masko pri kurentih z Dravskega polja, od ko- der je bil tudi sam doma. kontamaca«, ko so se v trgu zaradi kokoši sprli sosedje. Včasih so si pustnaki privoščili kakšno znamenito osebo, lotili so se seveda takšnih, ki so tako ali drugače zbujale pozornost. Tako so, na primer, oponašali pisatelja Vladi- mirja Levstika, ki je nekaj let živel v Mozirju. Bil je strasten ribič. Ker so ga pustnaki želeli kar se da verno prikazati, so se dogovorili z njegovo že- no, da jim je na skrivaj posodila njegov suknjič Zima 1980/1981 je bila glede na količine sne- ga izredna. To je koristilo tudi zimskošportnemu centru na Golteh, ki je takrat posloval kot temelj- na organizacija združenega dela (TOZD) novou- stanovljenega podjetja TPG (turizem, propagan- da in gostinstvo) s sedežem v Velenju. Na Golte so v omenjeni sezoni z nihalko pre- peljali 40 tisoč obiskovalcev, kar pa je bilo po oceni vodstva premalo, zato so si zadali za cilj, da obisk v prihodnje z boljšo propagando pove- čajo. Golte so bile dobro zasedene ob petkih, so- botah in nedeljah, med tednom pa je bil obisk slabši, kar je bilo posledica premajhnega števila stacionarnih gostov. STO LEŽIŠČ PREMALO ZA VEČJI RAZMAH TURIZMA Takrat so razpolagali s sto ležišči, kar je bi- lo premalo za večji razmah turizma na Mozirski planini. Rešitev so videli v oblikovanju enotne- ga turističnega prostora, ki bi pokrival Šaleško in Zgornjo Savinjsko dolino in bi se vsestransko povezoval, Golte pa bi bile del tega. Upravljavci smučarskega centra so priložnost za boljše po- slovanje videli tudi v privabljanju smučarjev iz- ven Slovenije. V članku, ki je bil objavljen v marčevski števil- ki Savinjskih novic leta 1981, sem navedel še po- datek, da je bila za razliko od hotela na Golteh polno zasedena mozirska planinska koča. V zadnji številki Savinjskih novic smo lahko brali spomine začetnice turizma na kmetijah pri nas, Marije Bezovšek. Februarja 1981 sem za Sa- vinjske novice napisal članek o razvoju te dejav- nosti, ki jo je še posebej podpirala Zgornjesa- vinjska kmetijska zadruga. Zanimanje za to de- javnost je v tistem času pri kmetih naraščalo, na drugi strani se je povečevalo tudi povpraševa- nje pri turistih. PRED 37 LETI KAPACITETA KMEČKEGA TURIZMA 330 GOSTOV V letu 1981 je bilo vključenih pet novih turistič- nih kmetij, in sicer Rženičnik v Šmihelu, Žagar na Dobrovljah, Zavratnik pod Raduho, Ložekar v Matkovem Kotu in Levc v Lokah pri Mozirju. Na vseh turističnih kmetijah v takratni občini Mozir- je so tako dosegli kapaciteto 330 gostov, kar je bilo ocenjeno kot velik uspeh. A brez problemov seveda ni šlo. Takole sem jih opisal: (NE)POVEZANOST TURIZMA TEŽAVA ŽE PRED ŠTIRIMI DESETLETJI »Ob tem se srečujemo še vedno z vrsto težav, ki bi lahko hitro odpadle, če bi našli skupen je- zik vsi ponudniki turističnih uslug v občini. Gre namreč za skupno in dobro zastavljeno ponud- bo, ki pa ne more ločevati bistveno zvrsti dejav- nosti. Ni vzdržno, da se gremo posebej gostin- ski turizem, da nekateri ponudniki sploh ne iš- čejo skupnih poti, da končno nihče ne more dati zadostnega odgovora, ki ga zahteva tržišče, ko- liko in kje so proste zmogljivosti za počitnikova- nje v naši dolini. Zadnji čas je torej, da sedejo za mizo pred- stavniki zadruge, gostinstva in Izletnika ter se dogovorijo za enotno obveščanje in razporeja- nje zmogljivosti. Sedanje stanje ni le slaba slika navzven, je tudi pomanjkljivost, ki jo nenazadnje čutijo tudi sami ponudniki. In končno še beseda o bistveni značilnosti kmečkega dela ponudbe. Gre za to, da se poudari razloček med turizmom na kmetiji in tistim v go- stinstvu. Če je kmečki turizem dejavnost, je obrat, kjer se ta opravlja, turistična kmetija. To pa pome- ni, da ne kaže pozabiti na bistvene razlike z go- stinstvom. Na turistični kmetiji naj ne bo občas- nih gostov, saj so te namenjene v prvi vrsti mirne- mu oddihu, ne pa raznim gostom, ki najdejo sicer usluge v gostinskih obratih. Te nujne posebnosti kmečkih ponudnikov ne smemo nikdar prezreti.« Savinjske novice št. 5, 2. februar 2018 14 Iz občin, Organizacije, Nasveti, Čestitke OBČINA LJUBNO Gasilci imajo še veliko načrtov za izboljšanje svojega delovanja S podpisom aneksov so tudi na Ljubnem uredili razmerja med gasilskimi društvi, zvezo in občino za letošnje leto. (Foto: Marija Lebar) Župan Franjo Naraločnik, pred- stavniki ljubenskih prostovoljnih gasilskih društev, Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline in povelj- nik občinskega poveljstva so se 17. januarja sestali z namenom, da uredijo razmerja med društvi, zve- zo in občino za letošnje leto. Podpi- sali so anekse k pogodbi o izvaja- nju gasilske javne službe. To je bi- la tudi priložnost za zahvalo, ki jo je gasilcem izrekel župan, in izme- njavo pogledov na gasilstvo v ob- čini in dolini. Predsednik zveze Janko Žuntar je opozoril na vedno večje števi- lo intervencij ob naravnih nesre- čah, »ki nas nenehno presenečajo in jih je težko predvideti«. Poveljnik zveze Slavko Bric je ob tem dejal, de se je takim presenečenjem vsaj investicij. Podčrtal je odlično med- sebojno sodelovanje in ga označil kot izvrstno. Predstavniki gasilskih društev so izpostavili nekatere izzi- ve, pred katerimi so društva, saj si v vseh treh želijo posodobiti prostore v gasilskih domovih, na Ljubnem pa nujno potrebujejo gasilski dom, kjer bi bila oprema in vozni park ope- rative na enem mestu. Spregovori- li so tudi o težavah pri zagotavljanju operativnih ekip za nujne interven- cije, če je to v času, ko so gasilci v službah. Vsi delodajalci namreč ni- majo posluha za takšne klice v sili. Nekateri od prisotnih poveljni- kov in predsednikov bodo na volil- nih občih zborih svoje funkcije od- ložili in jih predali naslednikom, so povedali. Marija Lebar do neke mere mogoče zoperstavi- ti s stalnimi izobraževanji in uspo- sabljanji, kar v vseh treh društvih dobro izvajajo. Poveljnik občinskega poveljstva Marjan Jarnovič je povedal, da je bi- lo v minulem obdobju v vseh treh društvih izvedenih kar nekaj večjih MARIJAN DENŠA, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov, Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje Ocena poškodb v gozdovih je zaključena Gozdarji Zavoda za gozdo- ve Slovenije smo v skladu s skle- pom Uprave RS za zaščito in reše- vanje 19. januarja zaključili z oce- njevanjem poškodb v gozdovih, ki jih je v kombinaciji z razmočeni- mi tlemi v decembru povzročil or- kanski veter. Ta je poškodoval ob- sežne površine gozdov, uničil og- romno količino lesa in naredil ve- liko škodo v gozdovih ter na gozdni infrastrukturi. Delo je bilo zelo na- porno in zahtevno, saj so gozdovi zaradi podrtega drevja težko pre- hodni. Zbrani in obdelani podatki bodo osnova za ovrednotenje ško- de zaradi ujme na državni ravni ter za izdelavo sanacijskega načrta in načrta obnove gozdov. POŠKODBE ZARADI VETROLOMA PO SLOVENIJI Že v prvih dneh po ujmi smo na- redili prve ocene in nismo se ve- liko zmotili. Tedaj smo obseg po- škodb ocenili na milijon in pol ku- bičnih metrov gozdnega drevja. Zadnje, podrobnejše ocene so, da je veter poškodoval preko dva mi- lijona m3 drevja. To je približno tre- tjina letnega možnega (največjega dovoljenega) poseka v vsej državi. Poškodbe, ki jih je povzročil ve- ter decembra 2017, presegajo po- škodbe vseh vetrolomov v zad- njih dvajsetih letih. Do sedaj so največ poškodb povzročili vetrolo- mi v letu 2008, posekati je bilo tre- ba 430.000 m3 dreves. Tistega le- ta je vetrolom na našem območju na Črnivcu poškodoval 150.000 m3 drevja. Največji obseg poškodb decem- bra 2017 je bil na Kočevskem, poš- kodovalo je okoli 800.000 m3 drev- ja. Na Postojnskem je poškodova- nih 400.000 m3 drevja, potem sle- di naše območje z nekaj več kot 262.000 m3. Tik za nami je obmo- čje Slovenj Gradec z nekaj manj kot 262.000 m3 drevja. Sledita lju- bljansko in mariborsko območje s po dobrimi 100.000 m3 poškodo- vanega drevja. V ostalih območjih je obseg poškodb precej manjši. V Brežicah, Sežani in Murski soboti poškodb praktično ni bilo. Poškodovana je skoraj petina površin slovenskih gozdov, obnovi- ti bo treba preko 5.000 ha površin. POŠKODBE ZARADI VETROLOMA V OBMOČJU V nazarskem gozdnogospo- darskem območju je decem- brski vetrolom že tretja obsežna ujma v zadnjem desetletju in bo na gozdove zagotovo imel dalj- nosežne posledice, nenazadnje tudi zaradi pričakovanega raz- maha smrekovih lubadarjev, saj je večina poškodovanega drev- ja smreka. Skupaj je po naših ocenah po- škodovanih 262.000 m3 drevja, kar predstavlja 12 odstotkov poškodb v Sloveniji. Obseg poškodb zna- ša 90 odstotkov letnega možnega poseka v območju. Poškodovanih je 19.000 ha ali 39 odstotkov povr- Savinjske novice št. 5, 2. februar 2018 15 Nasveti, Gurmanstvo Enota Obseg poškodb v m3 Poškodovana površina gozdov (ha) Delež poškodovanih površin gozdov Površina gozda za obnovo (ha) Poškodovano glede na letni možni posek Solčava 94.000 4.500 57 % 53 2,72 Luče 81.000 3.400 41 % 137 1,54 Ljubno 10.000 1.800 31 % 5 0,23 Gornji Grad 40.000 2.600 31 % 121 0,74 Nazarje 25.000 4.000 54 % 30 0,44 Bele Vode 11.000 2.300 42 % 92 0,35 Velenje 1.000 400 7 % 4 0,02 GGO Nazarje 262.000 19.000 39 % 441 0,86 šin vseh gozdov, obnoviti bo treba 441 ha. Najhuje je bilo v enoti Solča- va, kjer predstavlja 94.000 m3 poškodovanega drevja, skoraj tri- letni možni posek. Poškodovanih je več kot polovico vseh gozdov. Sledi enota Luče z 81.000 m3 po- škodb, kar znaša posek enega le- ta in pol. Znatne so tudi poškod- be v enoti Gornji Grad. Drugod zmernejše in razpršene, vendar še vedno obsežne, zlasti za mno- ge posameznike. DELA POTEKAJO, VARNOST NAJ BO NA PRVEM MESTU Sanacija poteka intenzivno. Gozdarji smo lastnikom izdali za četrtino nujnega poseka odločb. Obseg poškodb zaradi vetroloma po gospodarskih enotah (zaokroženo) Posek poškodovanih iglavcev in izvoz lesa iz gozda v lupljenje ali predelavo bi morala biti zaklju- čena najkasneje do sredine ma- ja 2018. S tem bi preprečili doda- tne škode zaradi namnožitve lu- badarjev. Posek polomljenih in prevrnjenih dreves je izredno nevarno opravilo, na terenu bele- žimo že nekaj poškodb, žal tudi resnih. Zato lastnikom in izvajal- cem del priporočamo, da pri de- lu upoštevajo vsa pravila varne- ga dela v gozdu. MEDGEN HIŠA NA REČICI OB SAVINJI Joga smeha za energijo in zdravje Vaje so med udeleženkami Joge smeha sprožale salve smeha. V rečiški Medgen hiši so pripravili dogodek z nazivom Joga smeha. Aktivnost v organizaci- ji Večgeneracijskega centra Planet generacij je izvajala Bojana Vranjek, giberiš terapevtka. Za Vranjekovo je smeh energija, zdravje, pozitivna komunikacija, življenjska radost in ustvarjanje. Fizično spodbuja dobro držo, odprtost. »In če se lepo držiš, je hrbtenica lepo naravnana. S tem preprečujemo, da ne pride do medvretenčnih pritiskov zaradi slabe drže.« Tekst in foto: Marija Šukalo ISTRSKI VEČER V GOSTIŠČU PRODNIK Iz terra rosse in morskih globin Jadrana Sestavljeni šest izhodni meni je navdušil. (Foto: Jože Miklavc) V priznanem gostišču Prodnik v Juvanju so v soboto, 20. januarja, ponudili vrhunsko ponud- bo kulinarike in kot naslovno zgodbo istrski ve- čer. Ob spremljavi istrske in dalmatinske glas- be, ki sta jo izvajala del klape Elena in Dubrovnik bend, so iz kuhinje Fanike in Edija Jurjevec pri- našali sodobno oblikovane hode s hrano in pri- poročenim aperitivom ter vinom z geografskim poreklom. Kot sta nam povedala gostitelja, sta že nekaj let spremljala pripravo takšne hra- ne ob jadranskem okolju. S pomočjo doma- če ekipe šestih parov rok v kuhinji so z ve- liko mero skrbnosti pripravili meni s šestimi hodi. Dobrodošlica s suhimi domačimi smo- kvami in travarico je vzburila brbončice ter pričakovanje, saj je jedilni list obetal pravo pojedino. Med gosti je bilo čutiti prijetno vznesenost, ko so okušali prvo predjed nadevane male pa- prike s sardoni na rukoli in staranim ovčjim sirom ob ogljeno črni žemljici. Sledil je tunin žlinkrof v krožniku na julien zelenjavi, ki je po prvem okušanju zaplaval v porovi kremni ju- hi. Pričakovanje staroistrskih testenin, rib in morskih sadežev je kar zvijalo radovedne že- lodce, a je bilo na jedilniku še nekaj za sla- dokusce; sladki navdih z istrskih in dalmatin- skih dreves kakija in fig. Lepo za oko, noro dobro za zaključek dožive- tja, ki se je stapljalo z izbrano glasbo. Nekatere so zasrbele petke, saj, ko se vino v flaški zgane, želje prebudi že znane. Poznega poobedka z is- trsko klobasico, kislim zeljem, marinirano z oliv- nim oljem ter česnom pa nekaterim gostom že skoraj ni bilo mogoče konzumirati. Je pa ostal iz- ziv za še kdaj. Jože Miklavc Savinjske novice št. 5, 2. februar 2018 16 Oglasi Brezplačno izobraževanje za zaposlene Leto in pol že razveseljujemo števil- ne zaposlene z brezplačnimi izobraže- valnimi programi. Do danes smo v pro- jekt Pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc 2016 – 2019 vključili že pre- ko 1000 udeležencev, od tega preko 400 samo v programe računalniškega izpo- polnjevanja. lovanje podatkov s pomočjo računalnika ter PowerPoint prezentacija. Verjamemo, da bos- te našli pravi program zase ali za svoje zaposlene. Ja, tudi delodajalce želimo spodbuditi, da svoje zaposlene vključijo v izobraževanja. V pre- teklem letu smo že uspešno sodelovali s podje- tji Skupina Gorenje, BSH Nazarje, Plastika Skaza in drugimi ter v programe izobraževanja skupno vključili preko 300 udeležencev. Zavedamo se, da nekateri ne bodo znali ali hoteli izkoristiti podarjene priložnosti, spet dru- gi zagrabijo priložnost z obema rokama in se vključijo v več izobraževanj. Naj tu poudarimo, da je posamezno izobraževanje ocenjeno na cca. 500 €/osebo in zakaj torej ne bi izkoristi- li te enkratne priložnosti brezplačnega izobra- ževanja? Naš cilj je napisati res uspešno zgodbo in ta- ko našim udeležencem narediti vsak dan lep, nepozaben, tak, da šteje in tako smo do danes v različne programe zabeležili preko 1250 vklju- čitev. Investirajte vase in svoje zaposlene. Bodite del zgodbe! Mateja Šeliga, koordinatorka projekta Zakaj pravzaprav gre? Gre za razpis, ki našim občanom omogoča- ta brezplačno vključitev v različne programe, ki jih financirata Ministrstvo za izobraževanje, zna- nost in šport ter evropski socialni sklad. Projekt je namenjen pridobivanju temeljnih in poklicnih znanj, spretnosti in veščin (kom- petenc), kar naj bi pripomoglo k boljši zapo- sljivosti udeležencev. Veseli smo, da nam je us- pelo skupaj s partnerji, med katere sodi Šolski center Velenje, Šolski center Slovenske Konjice - Zreče, Podjetje Invel d.o.o. in Zavod Uspešen. si, pripraviti programe in razpis ter tako pridobi- ti sredstva za brezplačno izobraževanje tudi za ta del Slovenije. Več let so bili razpisi namenjeni brezposel- nim, s tem razpisom pa je po dolgih letih zazna- ti spremembo v ciljnih skupinah naše države in Evropske unije. Prizadevanja gospodarstveni- kov in nas, izobraževalcev, so obrodila sadove. Tokratna ciljna skupina so zaposleni, starejši od 45 let s končano srednjo šolo. Pripravili smo 167 neformalnih izobraževalnih programov, v katere želimo vključiti preko 2000 udeležencev. Več kot polovica tečajev je s pod- ročja računalniške pismenosti. Na voljo je tudi nekaj jezikovnih izobraževalnih programov, kot so slovenščina, angleščina, nemščina, za različ- ne namene ter splošna neformalna izobraževa- nja s področja komunikacije ter strojništva. Kaj ponujate tokrat? V letu 2018 smo si zadali nalogo, da v izobra- ževanje računalništva vključimo preko 400 ude- ležencev. V ta namen pozivamo vse, ki bi si že- leli pridobiti nova znanja iz računalništva, naj ne oklevajo in se takoj prijavijo. Na voljo so raz- lični tečaji: začetni in nadaljevalni tečaj raču- nalništva, Praktična uporaba Excela, Obde- Savinjske novice št. 5, 2. februar 2018 17 Oglasi Boljši planet za vse generacije AZ Ljudska univerza Velenje s partner- jema UPI - ljudska univerza Žalec in Hiša sadeži družbe Žalec zaznamovala prvo leto izvajanja projekta VEČGENERACIJ- SKI CENTER PLANET GENERACIJ – Vklju- čenih več kot 3.500 uporabnikov različ- nih starosti in socialnih ozadij. cialno šibki, bodisi željni novih znanj, saj v cen- tru najdejo tako družbo kot razumevanje, pros- tor za preživljanje prostega časa, novo znanje, informacije, nasvete ali drugo ustrezno pomoč,« je poudarila Lidija Praprotnik, vodja projekta. Delovanje Planeta generacij lahko strnemo na tri glavna področja: - Neformalno druženje (od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure imajo ljudje na voljo pogo- vore, družabne igre, šahiranje, kartanje, branje, poslušanje glasbe … ). - Informiranje (o aktivnostih, ki potekajo v Planetu generacij ter o možnostih reševanja so- cialnih stisk in težav). - Vsebine (od ponedeljka do petka na različ- nih lokacijah potekajo raznovrstne aktivnosti - jezikovne delavnice, delavnice uporabe računal- nikov in telefonov, delavnice za vzdrževanje fi- zične in miselne kondicije, predavanja strokov- njakov, delavnice za duhovno rast, pogovorne in samopomočne skupine, varstvo otrok, počitni- ške aktivnosti, plesne delavnice, spodbujanje podjetništva, delavnice za socialno aktivacijo, delavnice finančnega opismenjevanja, ustvar- jalne medgeneracijske delavnice …). Tudi v prihodnje si bodo prizadevali ponuja- ti vedno nove in aktualne vsebine, velik pouda- rek pa bo namenjen tudi informiranju, da bo in- formacija o brezplačnih aktivnostih, ki poteka- jo v centru in možnostih sodelovanja dosegla čim več ljudi, še posebej tistih, ki tovrstne vse- bine, informacije in druženje najbolj potrebuje- jo (družine z nizko delovno intenzivnostjo, sta- rejši, invalidi, priseljenske družine, otroci in mla- dostniki, ki tvegajo socialno izključenosti, otro- ci s posebnimi potrebami, tisti, ki so osamljeni in vsi drugi). «Želimo ustvariti lepši planet za vse genera- cije, ki bodo bivale v sožitju, si izmenjevale zna- nje in prenašale izkušnje iz generacije na gene- racijo. Prijazno vabljeni, da se nam pridružite!« je za konec dodala Edita Tamše, strokovna so- delavka Planeta generacij. Večgeneracijski center Planet generacij je pričel z delovanjem v začetku januarja 2017 na območju Upravnih enot Velenje, Žalec in Mozir- je, v sodelovanju z enajstimi občinami in 16 so- cialnimi in izobraževalnimi organizacijami. Šte- vilne aktivnosti potekajo na sedežu večgenera- cijskega centra na Ljudski univerzi v Velenju ter pri obeh partnerjih v Žalcu. Zaradi zagotavljanja boljše dostopnosti uporabnikom se vsebine od- vijajo na različnih lokacijah v Šoštanju, Šmar- tnem ob Paki, Nazarjah, Rečici ob Savinji, Lučah, Žalcu, Braslovčah, Polzeli, Preboldu in na Vran- skem. Namen Večgeneracijskega centra Planet generacij je ponujati različne preventivne pro- grame, ki zagotavljajo socialno vključenost ran- ljivih skupin, zmanjšujejo tveganje revščine in preprečujejo zdrs v socialno izključenost. Brigita Kropušek Ranzinger, direktorica Ljudske univerze Velenje: »Zelo sem vesela, da nam je uspelo v okolju vzpostaviti izjemno pre- poznaven Večgeneracijski center Planet gene- racij, ki se je razširil kot požar, saj ga je v enem letu obiskalo več kot 3.500 uporabnikov, v ve- liki meri ljudi iz ranljivih ciljnih skupin, ki se k nam vedno znova radi vračajo. Tovrstne vsebine in aktivnosti so na območju Savinjske regije še kako pomembne in potrebne.« Udeležba v aktivnostih je za uporabnike pro- stovoljna in brezplačna, ljudje pa vidijo doda- no vrednost predvsem v možnostih za druženje, pridobivanje novih znanj in veščin, spoznavanje novih ljudi in izboljšanje kakovosti vsakdanje- ga življenja. »V prvem letu delovanja smo mnogim lju- dem pomagali, da so našli svojo sredino. Prav gotovo pa ima Planet generacij največjo doda- no vrednost za tiste, ki so bodisi osamljeni, so- Vabljeni na brezplačne aktivnosti Planeta generacij: Program vseh mesečnih aktivnosti najdete na spletni strani www.planet-generacij.si Vse aktivnosti so za uporabnike brezplačne. »Naložbo sofinancirajo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter lokalne skupnosti.« na Osnovno šolo Blaža Arniča Luče: - Računalniške delavnice – v sredo, 7 . 2. 2018, ob 18. uri - Računalniške delavnice – v sredo, 21. 2. 2018, ob 18. uri - Nega obraza – v sredo, 7 . 3. 2018, ob 17 . uri - Delavnica z Eleno Sofijo Seničar - Rak - bolezen odnosov – v četrtek, 15. 3. 2018, ob 18. uri v Mladinski center Šmartno ob Paki: - Računalniške delavnice – v sredo, 14. 2. 2018, ob 17 . uri - Numerologija - Kaj nam prinaša leto 2018 skozi števila? – v torek, 20. 2. 2018, ob 17 . uri - Delavnica z Eleno Sofijo Seničar - Rak - bolezen odnosov – v sredo, 21. 3. 2018, ob 18. uri na Rečico ob Savinji 61: - Delavnica z Eleno Sofijo Seničar - Rak - bolezen odnosov – v torek, 20. 2. 2018, ob 18. uri v Medgeneracijski center Šoštanj: - Numerologija - Reševanje konfliktnih situacij skozi števila – v četrtek, 22. 2. 2018, ob 10. uri - Nega obraza – v sredo, 7 . 3. 2018, ob 10. uri Savinjske novice št. 5, 2. februar 2018 18 Ljudje in dogodki, Organizacije Obujamo spomine 1 neznan, gozdar iz Solčave, 2 Franc Miklavc, direktor Stika, kasneje Smreke, 3 Pavel Bitenc, gozdar, 4 Ciril M. Sem, gozdar, 5 neznan, 6 Vera, roj. Finkšt, tehnolog LIN, 7 Oto Rak, tehnični vodja LIN, 8 Janez Osterc, tehnolog LIN, nazadnje vodja TOZD Iverka GLIN, 9 Ivan Zidarn, vodja gozdne uprave, 10 Peter Kozič, direktor Gozdnega gospodarstva Nazarje (GG), 11 Franc Grdina, gozdar, vodja splošno-kadrovskega sektorja GLIN, 12 Anton Knez, gozdar, 13 Vida Orlovič, tehnolog časa LIN, 14 Ivo Bastl, direktor proizvodnje, kasneje celotnega GLIN-a, 15 Franc Firšt, vodja gozdne uprave na Ljubnem ob Savinji, 16 Boro Blagojevič, računovodja LIN, 17 Desa Kozič, vodja gradbenega odseka GG, 18 Marjan Jarnovič, revirni gozdar na Ljubnem, 19 Marija Štiglic, gradbeni odsek GG, 20 Slavko Slapnik, lesni inženir, komercialist LIN, 21 Stane Hren, vodja elektro vzdrževanja LIN, 22 Osvald Šverc, direktor LIN, nazadnje vodja sektorja NNNP , 23 neznana, 24 neznan, 25 Nikolaj Marjanovič, vodja taksatorjev na GG-ju, vodja investicij GLIN, 26 neznan, 27 neznan, 28 Edvard Ikovic, vodja gozdne uprave v Lučah, 29 Ivo Arlič, vodja gozdne uprave v Nazarjah, 30 Stane Valte, razvojni konstruktor LIN, 31 Kompare, Gorenje Pohištvo, 32 Vlado Strmšek, revirni gozdar v Gornjem Gradu, 33 Anton Ikovic, revirni gozdar v Lučah, 34 Zvonko Marovt, taksator na GG, 35 Jevto Orlovič, odgovoren za telefonijo LIN, 36 Marjan Dobrovc, vodja izmene na Žagi GLIN, vodja razvojno-tehničnega sektorja GLIN, nazadnje direktor GLIN KM, 37 Karel Kopušar, projektant v gradbenem odseku GG, 38 Ivan Kramer, računovodja na GG-ju, kasneje direktor Elkroja, 39 neznan. Fotografija je nastala pred Planinko na Ljubnem ob Savinji na otvoritvenem občnem zboru Društva inženirjev in tehnikov (DIT) gozdarstva in Lesne in- dustrije Nazarje (LIN) okoli leta 1965. Sliko nam je prinesel Ciril M. Sem, večino informacij o osebah sta nam podala Pavel Bitenc in Marjan Dobrovc. Bral- ke in bralce, ki prepoznajo osebe na sliki, za katere nimamo podatkov, prosimo, da nam jih sporočijo. POTOPISNI VEČER Z IGORJEM GRUBERJEM 107 dni Alp od Monte Carla do Trsta Obiskovalci potopisnega večera so z zanimanjem prisluhnili opisu epskega pohoda Igorja Gruberja. (Foto: Slavica Suhovršnik) Planinsko društvo Gornji Grad je v goste povabilo Igorja Gruberja, ki je poleti 2015 prehodil Rdečo pot Via Alpina od Monte Carla do Trsta. V 107 dneh je prehodil 2.640 km in se povzpel preko Alp in osmih držav za 140 km. S čudovitimi foto- grafijami je obiskovalce ponesel v enkratni alpski svet, jih seznanil z anekdotami in peripetijami ter po- peljal na čustveno in duhovno po- tovanje. Dogodivščine in spozna- nja je strnil v knjigo in na DVD. Štefka Sem Savinjske novice št. 5, 2. februar 2018 19 Kultura, Organizacije, Informacije Novitete v januarju v Knjižnici Mozirje STROKOVNA LITERATURA: Rutar, Dušan: Inkluzija otrok s posebnimi potrebami : za družbeno pravičnost, Higashi- da, Naoki: Zakaj skačem : glas dečka iz tiši- ne avtizma, Jurkovič, Filip: Pa zbogom, junaki --- : vojni dnevnik Filipa Jurkoviča (1914-1918), Kandorfer, Jasmina: Kako živeti v obilju? : s praktičnimi energijskimi tehnikami do oseb- ne in finančne svobode, Turk, Boštjan Marko: Kota 101 : kronika črne utopije titoizma, Go- lja, Jan: Slovenci v dnevnih sobah, Pliseckaja, Majja Mihajlovna: Jaz, Maja Plisecka. PUSTNAKI ŽE BRUSIJO PETE Marko Skok nov prejemnik trških pravic Mozirska pustna srenja se z vsemi silami pripravlja na pustni teden v kraju, ki ima dol- goletno tradicijo uganjanja norčij. Na debeli če- trtek bodo podelili listino trških pravic. Pustna srenja na čelu z vlado nesmrtno dosmrtnega župana Draga Poličnika in predsednika Marka Presečnika se je letos z lahkoto, ob upoštevanju vseh natančno določenih in obkljukanih pravil, odločila, da trške pravice podeli zaslužnemu ob- čanu Marku Skoku. V petek zvečer bo prireditveni šotor na sej- mišču gotovo pokal po šivih zaradi stand up komikov in Abba showa. V soboto zvečer bo v njem gala maškarada, nedeljski popoldan pa v znamenju otroške maškarade. Pustnaki bodo ta dva dneva obiskovali karne- vale širom Slovenije. V ponedeljek pa bodo okolo- firali od hiše do hiše ob spremljavi ansambla Boj se ga. V torek zjutraj bo potrebno strniti vrste in prevzeti lokalno oblast. Upati gre, da tudi tokrat brez nasilja in da bo mozirski župan Ivan Suho- veršnik spet mirno v svoj fotelj spustil Draga Po- ličnika. Po obisku večjih gospodarskih subjek- tov širom doline bo popoldan sledil mednarodni pustni karneval skozi trško jedro, po njem pa še zadnja zabava v prireditvenem šotoru. Avtor tega zapisa sumim, da bo na njej za- voljo vseh naporov in utrujenosti okoli polnoči pust spustil dušo. Pepelnična sreda pa bo pri- nesla za nekatere post in olajšanje, za vse pa pokop pusta in zaključek pustnega tedna. Benjamin Kanjir GLASBENA ŠOLA NAZARJE TOKRAT V GORNJEM GRADU Koncert s plesalkami, solisti in godalnim orkestrom Mladinski godalni orkester pod vodstvom Stefana Garkova in ob spremljavi zbora Glasbene šole Nazarje je na koncertu v Gornjem Gradu poskrbel za čudovit zaključek glasbenega dogodka. (Foto: Barbara Rozoničnik) Na koncertu Glasbene šole Nazarje so se v dvorani Kulturnega doma Gornji Grad zbra- li podporniki in prijatelji glasbe. Praznično obarvan dogodek so poleg Mladinskega go- dalnega orkestra popestrili učenci klavirske- ga, harmonikarskega, pihalnega in plesnega oddelka. Najprej so na oder prišle učenke plesnega oddelka pod vodstvom Tanje Pečenko. Predsta- vile so se s točko Piflarke, s katero so v decem- bru sodelovale na reviji baletnih plesalcev v Se- miču na Dolenjskem. Sledili so nastopi flavtistk, pianistk, harmonikarjev in tria DaViZa. Ob koncu nastopa, za organizacijo katerega je poskrbela Milanka Črešnik, se je s tremi sklad- bami predstavil še Mladinski godalni orkester z dirigentom Stefanom Garkovom. Na slovesnem zaključku koncerta sta se orkestru pridružila so- lista na violončelih Aleksandar Kuzmanovski in Barbara Premužič ter zbor Glasbene šole Nazar- je pod vodstvom Katarine Drobež. Barbara Rozoničnik ČEBELARSKA DRUŽINA REČICA OB SAVINJI Mesečni posveti postali zaželena stalnica Predsednik Darko Glušič je dejal, da k izobraževanju čebelarjev pripomorejo tudi mesečni posvetovalni sestanki članov. Na občnem zboru Čebelarske družine Reči- ca ob Savinji so pregledali lanskoletno delo čla- nov. Ugotavljajo, da so njihove čebele leto pre- živele sorazmerno dobro. Zaradi naravne selek- cije je odmrlo nekaj čebeljih družin. Po besedah predsednika Darka Glušiča je hladna pomlad zavrla razvoj in odvzela pašo na cvetju. K sre- či se je razbohotil veliki kapar na smreki, kar je pripomoglo k napolnitvi medišča družin in nji- hov razvoj. Njihovi mesečni posveti so postali stalnica. Udeležili so se predavanj za zdravstveno varstvo čebel in apitehničnih ukrepih. V Medgen hiši so izvedli izobraževanje o višjih kakovostnih she- mah medu. Namesto običajnega dneva odprtih vrat so izvajali predavanja ob opazovalnem pa- nju v sklopu dogodkov z nazivom Dan za Savi- njo. Učencem osnovnih šol naše doline so prib- ližali življenje in pomen čebel. Predstavili so se tudi na Lenartovem sejmu. Za vrtčevske otroke in osnovnošolce so pripravili medeni zajtrk. Še nadalje bodo delali po začrtanih smerni- cah, se izobraževali in skrbeli za promocijo če- belarjenja v občini. Priprave na letošnjo sezono so se pričele že sredi lanskega julija, ko so z do- voljenimi sredstvi preprečili razvoj varoje in us- pešno zazimili več družin kot jeseni pred dve- ma letoma. Tekst in foto: Marija Šukalo Savinjske novice št. 5, 2. februar 2018 20 Šport TEKMA ZA SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH ZA ŽENSKE NA LJUBNEM OB SAVINJI Odlična organizacija, strastni navijači, imenitno vzdušje Ob zaključku nedeljske tekme sta se Katja Požun in Eva Logar poslovili od aktivnega skakanja. Športne prijateljice so se od njiju prisrčno poslovile. Minuli konec tedna je sedmo leto zapored Ljubno ob Savinji gostilo tekmo svetovnega po- kala v smučarskih skokih za ženske. V konku- renci 40 tekmovalk je bilo kar osem Slovenk. Na skakalnici pod Rajhovko so bili gledalci priča najmočnejši zasedbi na letošnjih tekmah sve- tovnega pokala. V SOBOTO ZMAGA LUNDBYJEVE, V NEDELJO PRVA IRASCHKO-STOLZ Na sobotni tekmi je šesto zaporedno zmago v sezoni vpisala Norvežanka Maren Lundby z 91 metri (256 točk). Drugo mesto je obdržala Nem- ka Katharina Althaus (88 m, 241,5 t), tretja je bila Japonka Sara Takanashi (86 m, 236,3 t). Ema Kli- nec je po lanskih dveh petih mestih tokrat kon- čala kot šesta, Nika Križnar tik za njo, Urša Boga- taj in Špela Rogelj sta si sledili na 12. in 13. mes- tu. Maja Vtič je bila 24. Vražje Slovenke so se ta- ko lahko veselile dobrega ekipnega uspeha. Na nedeljski tekmi je zmagovalni pohod Lun- dbyjeve prekinila Avstrijka Daniela Iraschko- -Stolz (89,5, 262,4 t) in Lundbyjevo (90 m, 260,6 t) pustila na drugem mestu. Tretja je bila Althau- sova (89 m, 259,3 t). Na sobotni tekmi je zmagala Norvežanka Maren Lundby pred Nemko Katharino Althaus in Japonko Saro Takanashi. Mnogi so si želeli tudi avtograme vražjih Slovenk. Najboljša Slovenka je bila Klinčeva na 9. mes- tu. Bogatajeva in Križnarjeva sta zasedli 11. in 12., Rogljeva pa 19. mesto. ODLIČNA ORGANIZACIJA DOGODKA Vsa leta ljubenska tekma slovi med skakal- kami z vsega sveta kot ena izmed najlepših te- kem v tej disciplini. Takšnega slovesa nima sa- mo zaradi odlične organizacije dogodka, tem- več predvsem zaradi vzdušja, ki ga pričarajo strastni navijači. Letos se jih je po neuradnih po- datkih v najmanjšem kraju, ki organizira tekme svetovnega prvenstva, zbralo skoraj 14 tisoč. Ti so ob vznožju Rajhovke glasno pozdravljali tek- movalke in tako poskrbeli, da se je vsaka izmed njih v Zgornji Savinjski dolini počutila dobrodo- šlo. Med obiskovalci je bilo opaziti predsednika države Boruta Pahorja in nekatere druge politi- ke ter gospodarstvenike. SLOVO POŽUNOVE IN LOGARJEVE Nedeljska tekma je bila za slovenska dekleta posebnega pomena. Od aktivnega skakanja sta se poslovili Katja Požun in Eva Logar. Za ome- njeni slovenski orlici je bilo Ljubno zadnja tek- ma v njuni skakalni karieri. Od sedaj naprej bos- ta dekletom pomagali do boljše uvrstitve le z navijaškega mesta. ZA ODLIČNO ORGANIZACIJO ZASLUŽNI VSI LJUBENCI Seveda vsega tega ne bi bilo mogoče brez številnih prostovoljcev, ki so poskrbeli za uredi- tev skakalnice, zasneževanje in nenazadnje za vse organizacijske malenkosti, ki so še kako po- membne, da je smučarski praznik na Ljubnem uspel. K temu je z levjim deležem pripomogel ljubenski smučarski klub – po zatrjevanju orga- nizatorjev ni Ljubenca, ki ne bi nekako pomagal k uspehu dogodka. Marija Šukalo, foto: Franjo Atelšek Doskok Urše Bogataj, ki je najbolje uvrščena Slovenka v skupnem seštevku svetovnega pokala, in sicer na 8. mestu, pred Emo Klinec in Niko Križnar. Pogumne skakalke so spodbujali tudi kurenti. Savinjske novice št. 5, 2. februar 2018 21 Šport Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije Na tekmi skakalk nisem prvič. Na Ljubno rad prihajam zaradi vzdušja, ki ga naredijo navijači, zaradi srčnosti in borbenosti tekmovalk ter brez- hibne organizacije tekme. Upravičeno so lahko ponosni na skupno odlično opravljeno delo. Dr. Maja Makovec Brenčič, ministri- ca za izobraževanje, znanost in šport Tekmovalke si zaslužijo vse pohvale. Na- še dame znajo pokazati, kaj je pogum. Iskrena hvala organizatorjem, predvsem pa vsem pro- stovoljcem, ki so poskrbeli, da je skakalnica urejena na tako visokem nivoju, da lahko go- sti tekmo svetovnega pokala. Ponosni smo lah- ko na njih. Jože Mermal, predsednik uprave BTC Že sedmo leto zapored se Ljubno januarja prelevi v eno izmed najpomembnejših sloven- skih športnih prizorišč. Vsi, ki imamo ta kraj za svoj dom ter smo na nanj in na svoje ljudi iz- redno ponosni, se zavedamo, kako pomembna je ta številka. Že od samega začetka namreč tekme svetovnega pokala v smučarskih skokih za ženske pri nas veljajo kot izredno kakovo- stne. Predvsem pa je zdaj že tradicionalno tekmovanje vedno znova dokaz srčnosti Ljubencev ter naše zagnanosti in želje, da ime tega športa, njego- vih tekmovalk ter našega kraja popeljemo daleč v svet. Izredno ponosen sem, da družba BTC kot pokrovitelj to tekmovanje spremlja že od vsega začetka. Tako kot organizatorje tekme in skakalke tudi nas žene želja po vedno višjih ciljih in doseganju najboljših rezulta- tov, hkrati pa se v vsako novo sezono podajamo zelo zavzeti ter polni ela- na. Predvsem pa so nam naše »vražje Slovenke« ter vsi, ki jim stojijo ob strani, vzor – vsako leto znova jim uspe na Ljubno privabiti rekordno šte- vilo obiskovalcev. Enzo Smrekar, predsednik Smučarske zveze Slovenije O Ljubnem, tekmi in njihovih organizatorjih vse najlepše. Ocenjujem jo kot zelo uspešno. Vsi so se potrudili, da je tekmovanje izpeljano brez- hibno. Tekmovalke so poskrbele za vrhunske re- zultate. Zelo pomembno je, da Ljubno kot prizori- šče in Smučarska zveza Slovenije lahko pokaže- mo FIS-u, da ženski skoki sodijo tudi v FIS. Franjo Naraločnik, župan občine Ljubno Nov, sodoben skakalni center in skakalni- ca, prenovljena po FIS pravilih, sta močno utr- dila položaj Ljubnega kot enega izmed najpo- membnejših državnih skakalnih centrov, hkra- ti pa Zgornjo Savinjsko dolino postavila ob bok vsem ostalim svetovnim središčem smučar- skih skokov. Za uspeh pri tem niso zaslužne sa- mo finančne investicije, temveč tudi tradicija, ki je predpogoj za trajno umeščanje športnih prireditev v okolico Ljubnega. Tradicija, ki s seboj prinaša tako strast kot znanje, namreč poskrbi, da vložena sredstva niso samo muha enodnevni- ca. Z gotovostjo lahko zatrdim, da pri prepletanju lepih zgodb pri skakalni tradiciji kar ni konca in veselimo se vsake nove. Moja želja je, da bi odlične športnice prav na Ljubnem doživele najlepše trenutke svojih karier. Stane Baloh, glavni trener ženske skakalne reprezentance Na tekmi je nastopilo kar osem slovenskih tekmovalk, kar je dokaz, da se ženski skoki pri nas lepo razvijajo. Na Ljubno vedno radi pride- mo, letos smo bili še posebno veseli, ker so or- ganizatorji v teh težkih vremenskih razmerah uspeli pripraviti skakalnico kot se spodobi. Z rezultati sem bil bolj zadovoljen na sobotni tek- mi, ne glede na to pa so se dekleta trudila. Se pač dogajajo manjše napake, kar jim pa ne zamerim. Primož Peterka, pomočnik trenerja ženske skakalne reprezentance Naše tekmovalke so imele malo kratke sko- ke. Žirija je bila stroga. Naši rezultati so sicer le- pi, a v skokih imamo še nekaj rezerve. Sicer pa ni boljšega kot priti na Ljubno ob brezhibni or- ganizaciji in veliki podpori navijačev. Tekmoval- ne vzdušje je zato odlično. Temu pritrjujejo tudi trenerji drugih ekip in tekmovalke. Alojz Murko, predsednik SSK Ljubno ob Savinji BTC Zelo sem vesel, da smo uspeli izvesti tako zahtevno tekmo, saj smo se ob teh vremenskih pogojih morali zelo potruditi, da smo zasneži- li prizorišče. Z intenzivnim delom smo pričeli že decembra. S strani komisije FIS smo bili po- hvaljeni, a v klubu se zavedamo, da takega dela ne bi zmogli brez številnih prostovoljcev. Lahko rečem, da je z nami dihalo celo Ljubno. Rajko Pintar, predsednik organizacijskega komiteja Vse v presežnikih. Tekma je lepa, veliko šte- vilo navijačev, če pa bodo še dobri rezultati Slo- venk, pa toliko bolje. Z vsem omenjenim so pri- zadevanja organizatorjev poplačana. Zahvalju- jem se vsem prostovoljcem, ki so naredili vse, da se tekme izpeljejo. Sneg smo namreč morali pripeljati celo s Pavličevega sedla. Maja Vtič, smučarska skakalka Zagotovo je v prvi vrsti večji užitek tekmo- vati zaradi vzdušja, ki ga naredijo navijači. Prav ti so tista pika na i, ki nam dajejo dodaten ve- ter, ko ga potrebujemo. Vse punce smo mnenja, da je prav na Ljubnem najlepša tekma v sve- tovnem pokalu. Po eni strani je takrat res malo več treme, vendar je to tista pozitivna trema, ki te še dodatno spodbudi ter velikokrat izboljša tako skoke kot rezultate. K slednjemu vsekakor pripomorejo tudi naši družinski člani in prijatelji, ki nas bodrijo ob progi. Z njimi sem praznovala tudi svoj osebni praznik. A moji skoki na Ljubnem ni- so bili dovolj dobri za vozovnico na olimpijske igre. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo Savinjske novice št. 5, 2. februar 2018 22 Šport, Informacije Opravičilo V 3. številki Savinjskih novic sem v članku o Tadeju Brglesu napačno navedel, da je le- seno skulpturo skakalke nad Vrbjem izdelal on. Kip skakalke je izdelal Velenjčan Vlado Cencelj, poleg njega pa stoji še kip »Flosar«, delo Tadeja Brglesa. Za napako se obema mojstroma in bralcem opravičujem. Jože Miklavc FIS POKAL V ALPSKEM SMUČANJU Skupaj na stopničkah zmagovalec Naraločnik in tretji Napotnik Nejc Naraločnik, ki je zmagal, in Jan Napotnik, ki je osvojil tretje mesto, sta si priborila prve stopničke v pokalu FIS. V preteklem tednu so se alpski smučarji na Krvavcu pomerili na FIS tekmi v alpski kombi- naciji. Prve stopničke v pokalu FIS, za nameček še skupne, sta si z odličnima vožnjama pribori- la Nejc Naraločnik, ki je zmagal, in Jan Napotnik, ki je osvojil tretje mesto. Na odru za zmagovalce se jima je pridružil Natko Zrnčić Dim, ki tekmuje tudi v svetovnem pokalu. 19-letni Nejc in 20-le- tni Jan sta oba člana Smučarskega društva Beli zajec in moške C reprezentance. KLUBSKA SOTEKMOVALCA ZADOVOLJNA Oba sta bila z izkupičkom na tekmi več kot za- dovoljna. Dobri rezultati pa so se kazali že ne- kaj časa. Na drugi tekmi v isti disciplini je Nejc osvojil četrto mesto, Jan je odstopil. V dveh su- perveleslalomih, prav tako na Krvavcu, je bil Jan četrti in peti, Nejc drugi in šesti. Oba sta sedaj že v švicarskem Davosu, kjer zastopata Sloveni- jo na mladinskem svetovnem prvenstvu v alp- skem smučanju, ki poteka od 29. januarja do 8. februarja. Tekmujeta v superveleslalomu in alp- ski kombinaciji, Jan še v slalomu in veleslalomu, Nejc v smuku. ZMAGA DODATEN ZAGON »Zmage sem bil zelo vesel, ves trud se je poplačal. Osvojil sem odlične FIS točke, ki mi bodo izboljšale startno številko na tekmah viš- jega ranga. Zmaga mi je dala še dodaten za- gon, da jih bom osvojil še več,« je po tekmi po- vedal Nejc, ki je bil letos poleti v Čilu na pripra- vah v hitrih disciplinah z moško A reprezentan- co. Tam je dosegel velik napredek, kar se kaže tudi na tekmah. CILJ ŽE DOSEŽEN »Doseči stopničke na FIS tekmi je bil en izmed mojih ciljev pred začetkom sezone,« je odličen rezultat komentiral Jan Napotnik in nadaljeval: »Veseli me, da sem jih dočakal, še toliko bolj pa me veseli, ker sem jih dosegel v zelo močni kon- kurenci, med tekmovalci tudi iz svetovnega poka- la in jih istočasno delil z Nejcem, dolgoletnim pri- jateljem in moštvenim kolegom. Ta rezultat mi je dal dodatno motivacijo in zagon za naslednje tek- me, ki si sledijo kot po tekočem traku. Sezona bo še dolga, mi pa gremo novim uspehom naproti.« Štefka Sem KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Po dveh porazih je bila zmaga nujna V soboto so člani KK Nazarje ponovno igra- li pred svojimi gledalci. Pred tem so dvakrat go- stovali in obakrat izgubili, zato je bila domača zmaga proti Mariboru Branik nujna, saj sta obe ekipi v igri za prvaka lige. Nazarčani so ponov- no dokazali, da so gospodarji svoje dvorane in v tesnem dvoboju zmagali s 83:77 . NEŽELENO PRESENEČENJE V MURSKI SOBOTI Članska ekipa Nazarij je 17. januarja doživela drugi poraz v sezoni, proti najslabši ekipi skupi- ne vzhod Bistrici, ki je tako zabeležila prvo zma- go v prvenstvu. Teden dni kasneje, 24. januar- ja, je sledilo gostovanje v Murski Soboti pri Ra- denski Creativ. Sobočani so v spodnjem delu prvenstvene lestvice, na prvi tekmi v Nazarjah pa so bili Nazarčani prepričljivo boljši s 93:60, zato je bilo pričakovati zmago in vrnitev v zma- govalne tirnice. Košarka se je še enkrat več izkazala za ne- predvidljivo igro. Tekma je bila zelo izenačena. V tretji četrtini so si nazarski košarkarji za zad- njo četrtino priigrali osem točk prednosti in ka- zalo je na njihovo novo zmago. Prekmurci se ni- so dali. Izsilili so podaljšek, v katerem so imeli več moči in zbranosti ter se veselili pomembne zmage (91:86) v boju za obstanek v ligi. PO NAPETI KONČNICI ZMAGA DOMA Dva zaporedna poraza nista bila dobra popot- nica pred derbijem proti mariborskemu Braniku, ki je gostoval v soboto. Na prvi letošnji tekmi v Mariboru so Nazarčani suvereno slavili z 80:52. Kljub temu je bilo pričakovati trd boj na parke- tu, saj so Mariborčani še lani igrali v 2. ligi, še vedno pa so v boju za najvišja mesta na lestvici. Domači navijači so zaznali pomen tekme, zato so lepo zapolnili tribune. Spremljali so zelo ize- načeno igro. Po prvem delu so gostje v zadnji del tekme nesli štiri točke prednosti, vendar je pet minut pred koncem srečanja prišlo do ize- načenja, kar je pomenilo napeto končnico. Od- ločile so trojke Andraža Marolta, ki je dosegel 22 točk, pomembni toči pa sta ostali doma. Nazarske igralce že jutri čaka morda najpo- membnejši obračun v sezoni, gostujejo pa v Hrastniku. Obe ekipi imata enak seštevek točk, tako da gre za neposredni obračun za sam vrh lestvice 3. SKL skupine vzhod. Na sporedu bo 13. krog prvenstva. Roman Mežnar »Demokracija mora biti nekaj več kot dva volkova in ena ovca, ki glasujejo, kaj bi ime- li za večerjo.« James Bovard Utrinek Savinjske novice št. 5, 2. februar 2018 23 Šport ODBOJKARSKI KLUB MOZIRJE Za dekleti je zmagovalni vikend Za članicami OK Mozirje je 13. krog v 2. DOL vzhod za dekleta. Mo- zirjanke so tokrat gostovale v Bra- slovčah in se od tam vrnile z osvo- jenimi tremi novimi točkami. Po- dobno uspešne so bile tudi doma- če kadetinje in odbojkarice v ma- li odbojki. TRDNO NA PETEM MESTU LESTVICE V jesenskem delu so Bra- slovčanke gostovale v Mozirju. S srčno igro in izrednim navduše- njem domačinkam niso prepustile niti enega niza in domov odnesle gladko zmago. Tokrat jim ni šlo ta- ko dobro. Gre pa tudi priznati, da so Mozirjanke odtlej izredno napredo- vale in kažejo iz kroga v krog bolj- šo in zanesljivejšo igro. Postopno in načrtno delo trenerja Danijela Habjana daje vedno boljše sadove. Tekma v Braslovčah je bila vse čas napeta, saj nobena ekipa ni točkovno preveč uhajala pred dru- go. V prvem nizu so Mozirjanke si- cer naredile še par napak na servi- su, kasneje pa so tudi to popravile. Ves čas so vodile za dve ali tri toč- ke, Braslovčanke pa so jim vztraj- no sledile. Prvi niz so gostje dobile s 25:22, drugi se je zaključil z ena- kim rezultatom, le da tokrat v korist domačink. Tudi tretji je prinesel tak rezultat, tokrat za razpoložene go- stje. Sledil je četrti niz, v katerem so Mozirjanke ves čas vodile in ni- so dovolile preobrata – za končnih 25:21 in skupno 3:1 za OK Mozirje. S tem so se utrdile na trenutnem pe- tem mestu na lestvici. TURNIRJA MLAJŠIH EKIP V Športni dvorani Mozirje je bil minulo soboto turnir v mali odboj- ki za deklice celjsko savinjske regi- je. Domače deklice so najprej pre- magale drugo ekipo Braslovč, na- to pa izgubile s prvo. To jim trenu- tno prinaša tretje mesto med sed- mimi ekipami. Še bolj vroče je bilo na mo- zirskem parketu v nedeljo. Potekal je turnir kadetinj. Domača dekle- ta so najprej premagala vrstnice iz Celja, nato še iz Prebolda, z zmaga- ma pa se znašle na prvem mestu lige B, skupine F. Benjamin Kanjir SMUČARSKI SKAKALEC TIMI ZAJC Potuje na olimpijske igre Tudi Timi Zajc se odpravlja v Južno Korejo na olimpijske igre. Ko so se smučarski skakalci na- zadnje merili v poletih, Timi Zajc zaradi svoje mladosti ni bil v ekipi. Je pa ponovno nastopil na tekmah v Zakopanah, kjer je po nesrečnem padcu Petra Prevca ekipa osvojila šesto mesto, Zajc je prispeval dva dobra skoka. Na posamični tekmi se mu v težkih vetrovnih razmerah ni uspelo uvrstiti v drugo serijo. PRIPRAVLJAL SE JE V PLANICI »V zadnjem času so moji skoki dobri, ampak na tekmah mi nekako ne uspe dvakrat skočiti dobro, zato nisem povsem zadovoljen,« je po- vedal. Zadnja dva tedna je treniral v Planici, testiral nekaj nove opre- me, pilil tehniko, predvsem pa se skušal spočiti pred napornim na- daljevanjem sezone. ŠE NE POLNOLETEN NA OLIMPIJADO Bodo pa Zakopane za ved- no ostale srečen kraj za Timija, ki bo aprila dopolnil 18 let. V inter- nem dvoboju je premagal Domna Prevca in bo odpotoval na olimpij- ske igre, ki so zanj velika nagrada. Po Primožu Piklu bo drugi skaka- lec SSK Ljubno ob Savinji BTC, ki bo nastopil na olimpijadi. Štefka Sem ALPSKA SMUČARKA TINA ROBNIK Zlata lisica ji je dala novega zaleta Tino Robnik (v sredini) na tekmah spodbuja tudi sestra Mateja (levo) in nečakinja Leja. (Fotodokumentacija TR) Tina Robnik v letošnji sezoni redno posega po točkah na tek- mah svetovnega pokala v alpskem smučanju. Po odličnem sedmem mestu na Zlati lisici v Kranjski Gori, kjer so ji krila dali tudi domači na- vijači, je na veleslalomu v Kronpla- tzu osvojila 18. mesto, v Lenzer- heideju je bila 14. Naslednja preiz- kušnja jo čaka na olimpijadi v Juž- ni Koreji. REZULTAT KARIERE PRED DOMAČIMI NAVIJAČI »Z rezultati na zadnjih tekmah sem zadovoljna, predvsem 7. mes- to na domači tekmi v Kranjski Gori me je res zelo razveselilo. Super je, ko ti uspe uspeh kariere pred do- mačimi navijači. Tukaj bi se rada tudi zahvalila vsem navijačem, ki so me prišli spodbujat v Kranjsko Goro,« pove Tina. Na zadnjih dveh tekmah ni šlo vse po njenih željah, ampak nekatere vožnje in deli prog so ji dobro uspeli in tudi rezultati so bili na koncu solidni. DRUGA DRUGO MOTIVIRAJO »Zelo pa sem se razveselila 3. mesta Mete Hrovat in 5. mesta Ane Drev, pa seveda še 3. mesta Ane Bucik na kombinaciji. Vzdušje v ekipi je zares odlično, lepo je, da se vse dekleta tako veselimo uspehov druga za drugo. Uspeha Mete Hro- vat in Ane Bucik sta me zares gani- la in dodala še nekaj dodatne moti- vacije, čeprav ta ni vprašljiva,« ko- mentira odlične rezultate Slovenk na zadnjih tekmah. V nedeljo Tina odpotuje na zim- ske olimpijske igre v Južno Kore- jo. O rezultatskih ciljih ne razmišlja veliko in jih tudi ne želi izpostavlja- ti. Glavni cilj ji je enak kot na vsa- ki tekmi. »Najti pravo mero v iska- nju tehnično pravilnih zavojev in smučati »freh«, brez prevelike kon- trole nad popolnostjo in napaka- mi. Smučati brez kontrole na teh- nično izvedbo mi ne prinese dob- rega smučanja, po drugi stran pa mi prevelika kontrola nad tehnično pravilno izvedbo ne prinese hitre- ga smučanja. Pomembno pa je tu- di najti pravo mero med napadal- nostjo in sproščenostjo,« ugotavlja Robnikova. Štefka Sem Savinjske novice št. 5, 2. februar 2018 24 Oglasi Fordova vozila v najsodobneje opremljenem salonu Avtohiša Čepin v Vojniku se ponaša z najso- dobneje opremljenim salonom in servisom za bla- govno znamko Ford. Ford se predstavlja s sodob- no zasnovanimi modeli, tako osebnih kot gospo- darskih vozil. Vozila Ford so v zadnjih letih posta- la prepoznavna po sodobnem t.i. kinetičnem dizaj- nu, ponašajo se z vrsto sodobnih naprednih tehno- logij, ki pomagajo izboljšati varnost, hkrati pa po- večujejo udobje in užitek v vožnji. Fordova vozila so znana kot varna in zanesljiva, motorji spadajo med tehnološko najbolj napredne. Zato ni naklju- čje, da je Ford zlati sponzor Smučarske zveze Slo- venije. Letošnjo sezono naši junaki uporabljajo kar 61 Fordovih vozil. Z njimi se po vsej Evropi prevaža- jo ekipe alpskih smučarjev in nordijcev. Ford ponuja pestro izbiro modelov za vse potre- be in okuse, od Fieste, ki je najbolje prodajan ma- li avto v Evropi, do 9-sedežnega Tournea. Še po- sebej velika je paleta enoprostorcev, od manjše- ga kompaktnega in dinamičnega B-Maxa do neko- liko večjih C-Maxa in Grand C-maxa, ki sta popolna kombinacija inovacije, slogovne uglajenosti in pri- lagodljivosti. Še več prostora in udobja pa ponuja- ta S-max in Galaxy, fleksibilni športni vozili za ak- tivne, ki sta na voljo s petimi ali sedmimi sedeži – sta ekskluzivna kombinacija vrhunskega športne- ga dizajna, izboljšanih dinamičnih zmogljivosti in funkcionalne odličnosti. Tej paleti enoprostorcev lahko dodamo paleto vozil Tourneo – Courir, Con- nect in Custom. Ford v zadnjih letih daje vedno večji povdarek tudi na razred športnih terencev, katerih prodaja se povečuje. Športni terenci v Evropi so iz neznat- ne niše zrasli v enega najpomembnejših avtomo- bilskih trendov zadnjega desetletja. V tem razredu bo Ford kmalu predstavil popolnoma »prerojene- ga« kompaktnega EcoSporta, ponuja pa tudi sre- dnje veliko Kugo in prestižnega športnega teren- ca Edga. Zaradi vedno višjih pričakovanj kupcev vozil Ford so pri Fordu leta 2015 začeli s proizvodnjo prestižno opremljenih modelov Vignale. Prvi se je predstavil Mondeo Vignale, sledili so še S-Max Vig- nale, Edge Vignale in Kuga Vignale. Zadnja se je tej paleti pridružila Fiesta Vignale. Za modele Vignale je značilno, da je vsako vozilo individualno izdela- no v skladu s specifikacijo kupca, proizvajalni po- stopki pa združujejo tradicionalno obrtniško delo in vrhunske tehnologije. Ford povečuje tudi paleto športnih vozil, saj si je zadal nalogo, da do konca desetletja zagotovi kar 12 novih zmogljivih športnih vozil. Vsi poznamo legendo Mustanga, prav tako ne moremo prezre- ti izjemnega športnika Focus RS, ki uvaja inovativ- ni Fordov športni štirikolesni pogon in zagotavlja vrhunsko hitrost v ovinkih, osupljivo zmogljivost in brezmejno uživanje v vožnji. Vedno večja pa je tu- di paleta modelov ST-line, v kateri so vozila s špor- tnim oblikovanjem po navdihu avtomobilov špor- tnega oddelka Ford Performance. Vsekakor ne smemo pozabiti na široko paleto gospodarskih vozil Ford. Družina modelov Transit je predstavljena v vseh velikostnih razredih – od najmanjšega Courirja, nekoliko večjega Connecta, pa do Customa in globalnega korenjaka Transi- ta. Vsekakor moramo omeniti še Rangerja, naj- bolje prodajan model pick-up pri nas. Vsa ta vozi- la si lahko ogledate v Vojniku, saj je Avtohiša Če- pin eden izmed petih Fordovih centrov za poslov- ne uporabnike. Moto centra je »Skrbimo, da vaš posel nemoteno teče«. Zato so stranke v Fordov- em centru za poslovne uporabnike poleg strokov- nega svetovanja deležne dodatnih ugodnosti tudi po prodaji vozila. Savinjske novice št. 5, 2. februar 2018 25 Šport, Čestitke SVETOVNI DAN SNEGA NA GOLTEH Športno-družabni program pritegnil okrog tisoč obiskovalcev Predstavitev formacijskega smučanja SD Beli Zajec je bila prava paša za oči. (Foto: Jože Miklavc) Mojca Križ je predstavila program letošnje zimske sezone starodobnih smučarjev GSK Mozirje. (Foto: Jože Miklavc) Zimsko-letni turistični center Golte je ob dnevu snega za svo- je goste in smučarje pripravil več zanimivih aktivnosti in celodnev- no prireditev. Okrog tisoč obisko- valcev je pritegnil športno-dru- žabni program, ki so ga poleg eki- pe hotela Golte pripravili Smučar- sko društvo Beli Zajec, Timing Gol- te, Gornjesavinjski smučarski klub Mozirje s starodobnimi smučar- ji in moderator Franci Podbrežnik – Solčavski. Prireditelji so za vse najboljše vključene v različne igre in športe na snegu pripravili lepe praktične nagrade. Beli dan se je pričel z glasbo na ploščadi hotela, ko so predsta- vili program. Stekla je mala šo- la smučanja, prikaz demonstracij- ske vožnje na smučeh in tekmo- vanje v približku na postavljeni re- zultat vrhunskega smučarja Jana Napotnika (SD Beli Zajec). Med- tem so na tekmovalni progi Blat- nik ponudili možnost tekmovalne- ga veleslaloma z meritvami časa (Timing Golte), na belem stadionu 6. DRŽAVNO PRVENSTVO POLICIJE IN ZDRUŽENJA SEVER V VELESLALOMU NA GOLTEH Člani PVD Sever za celjsko območje so si prismučali srebro Organizatorji, tekmovalci policisti in ekipa PVD Sever za celjsko območje so si zaslužili odlično oceno za smučanje v težavnih vremenskih pogojih in za organizacijo tekmovalnega srečanja. (Foto: Jože Miklavc) V petek, 19. januarja, so se na državnem pr- venstvu v veleslalomu v težkih vremenskih po- gojih pomerili pripadniki pokrajinskih veteran- skih društev Sever in policije. Na progi Blatnik, ki jo je postavila ekipa Timing Golte in izvajala meritve, se je zvrstilo skoraj 300 smučarjev. Za celjsko območje so med člani PVD Sever nastopili Danica Urbanc, Jaka Matijovc, Darko Repenšek, Andrej Šumah, Danilo Žvikart in Pe- ter Kodrun. V skupnem seštevku so dosegli dru- go mesto za Zasavci in pred Mariborom. Če je prej veter občasno razkadil megle in so bi- li pogoji že kar dobri, pa je v času tekme policistov snežilo na vso moč, kar je tekmovalce zelo oviralo. Ekipa Policijske uprave Celje (Miha Leskovšek, Vili Bezjak, Ivo Kumer ter Danijel Vidovič) je med policisti zasedla šesto mesto. Najboljšim sta čes- titala Janko Goršek iz generalne policijske uprave in komandir Policijske postaje Mozirje Vili Bezjak. Jože Miklavc pa so omogočali smučarske sko- ke in vijuganje med vratci. Vrhunec predstavitve je bil prikaz formacij- skega smučanja. Ob predstavitvah smučarske opreme znanih blagovnih znamk, ki so jih smučarji številčno preiz- kušali, improvizirani vožnji z malim bobom, treningu smučarskih sko- kov, so se predstavili še Veseli Sa- vinjčani, starodobni smučarji GSK Mozirje. Mojca Križ je pogovoru s Podbrežnikom predstavila oblači- la in opremo svojih prijateljev ter prireditve in tekmovanja doma in v tujini. Ob tem so prikazali vožnje smučanja po starem. Ves čas dru- ženja je potekal kviz Slovenski ven- ci slave. Jože Miklavc Savinjske novice št. 5, 2. februar 2018 26 Šport, Pisma bralcev, Oglasi Leto novih volitev (SN 4) Menda se v SN že dolgo nisem oglasil. Vsaj tako so mi že rekli ne- kateri. Da bi se oglašal kar brez vsakega razloga, seveda ne gre. No, razlogi za to se pravzaprav stal- no nabirajo. Vendar z njimi je tako kot z vulkanom, ki »kuha«. Šele ko pride do t.i. kritične mase, pride do izbruha. Upam, da se kdo ne bo to- lažil s tem, da se to ne more (več) zgoditi. Včasih, kot tokrat, pa pride raz- log kot potres. Iznenada. Ko sli- šim ali preberem kaj podobnega kot navaja gospa Zvonka Hudob- reznik v Pismih bralcev, me stre- se kot rušilni potres ali kot vul- kan ob izbruhu. Predlaga namreč – tistim seveda, ki to fizično zmo- remo – da namesto na volitve gre- mo na vrt, si pridelamo nekaj hra- ne, ker bomo po njenem mnenju le tako lahko preživeli. Nesmisel vseh nesmislov! Zakaj pa imamo ljudje glave, če naj bi bile dovolj že roke? Morda samo za okras? Že dobro, toda zakaj jo potem imam jaz? Me- nim, da le zato, da z njo naredim kaj koristnega. Zase le toliko, da lahko še več za druge, kajti to je nedvom- no edini smisel življenja. Vendar bomo z rokami naredili bore ma- lo, če ob tem ne bomo »zakurbla- li« tudi svoje pameti. Bog nam jo je sicer dal, toda mi smo preleni, da bi z njo »telovadili«, da bi jo upora- bili v primerih, ko je to najbolj po- membno, kaj pomembno, bistveno za obstoj vsakogar od nas, da, celo našega naroda. Človek je lahko močan, lah- ko je pripravljen garati, toda bre- zglavo ne pridemo na zeleno ve- jo. Če bomo vztrajali v svoji naiv- nosti in vedno glasovali za Milano- vega kandidata, nam zares ni po- moči. Kje na svetu pa se ljudje še tako neumno obnašajo? Zagoto- vo nikjer! Predvsem ob volitvah se namreč splača aktivirati možgane. Kdor ne more drugače, naj bi vsaj malo male možgane. Bolje malo kot nič. Tisti, ki nam neusmiljeno kradejo naše skupno ustvarjene dobrine, so neprimerno prizadev- nejši pri svojem »delu«. To bi, nav- sezadnje, že morali občutiti. A nam, Slovencem, to očitno nič ne pove, nas sploh ne premakne. Dotolkli so nas, mi pa, »brez jajc«, smo se oči- tno vdali v usodo. Zakaj vendar?! So se vdali v usodo tudi taboriščni- ki v Avšvicu? Kje neki! Zakaj se to- rej ti, državljan iks, čeprav Sloveni- ja pač še ni Avšvic? Vprašaj se, če si mevža, in pošteno si odgovori! Vsaj sebi ne laži! Več kot očitno je, da so premno- gi suhe veje na drevesu, ki se ime- nuje Slovenija. A suha veja je neko- ristna, nepotrebna, tako sama se- bi kot drevesu. Želiš biti takšen tu- di ti? Ne bodi vendar jezen na ves svet, saj je razmeroma malo tistih, zaradi katerih si tako zamorjen in apatičen. Res škoda, saj bi ti in te- HOKEJSKO DRUŠTVO LUČE Na ledu letos nepremagljivi Lučki hokejisti so tudi letos aktiv- ni na dveh »frontah«. Tekmujejo na- mreč v 2. slovenski inline ligi, kjer igrajo hokej na rolerjih. Poleg tega na ledu igrajo v hokejski ligi Vele- nje, kjer se njihova ekipa imenuje Savinjsko – Koroška. V 2. slovenski ligi inline hokeja so dva kola pred koncem rednega dela s 15 točkami trdno na petem mestu, kar jih vodi v končnico pr- venstva. Od doslej devetih odigra- nih tekmah so zmagali petkrat. Eki- pa je v podobni sestavi kot v prej- šnji sezoni, a z nekaj sprememba- mi. Med drugim imajo novo vratar- ko Tjašo Povšnar, ki je branila na eni od tekem. Med strelci v ekipi je najboljši Aljaž Krznar z deveti- mi goli, s sedmimi mu sledita Nejc Cajner in Peter Kos. V velenjski ligi pa v konkuren- ci šestih ekip lučki hokejisti nima- jo konkurence. Po šestih tekmah imajo odličen izkupiček, 12 točk, dali so 35 golov in jih prejeli 20. Drugouvrščena ekipa ima devet točk, tretja pet. Z desetimi zadetki je najboljši strelec ekipe Matic Na- votnik, osem golov je dal Jaka Bre- znik in sedem Aljaž Roger. Štefka Sem Savinjske novice št. 5, 2. februar 2018 27 Kronika, Zahvale, Oglasi IZ POLICIJSKE BELEŽNICE Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval. • NAJDEN MOBILNI TELEFON Mozirje: 22. januarja v popoldanskem času je občanka na po- licijsko postajo prinesla mobilni telefon znamke Huawei, ki ga je našla v Mozirju. Telefon se nahaja v hrambi na PP Mozirje, kjer ga lahko lastnik prevzame ob predložitvi dokumentov o lastništvu. • IZLIV VODE Mozirje: 24. januarja ob 2.30 so na Šmihelski cesti v Mozir- ju gasilci PGD Mozirje iz sanitarij objekta upravne enote izčrpa- li manjšo količino vode. • PLANINEC ZAŠEL S POTI Solčava: 28. januarja ob 19.42 je med Škarjami in Klemenčo jamo v občini Solčava zašel planinec. Posredovali so reševalci celjske postaje Gorske reševalne zveze Slovenije, ki so planinca našli in nepoškodovanega pospremili v dolino. • REŠEVALI POŠKODOVANEGA PRI DELU V GOZDU Krnica: 29. januarja ob 12.07 so gasilci PGD Luče v Krnici po- magali reševalcem zgornjesavinjske nujne medicinske pomoči pri prenosu občana, ki se je poškodoval pri delu v gozdu. Poško- dovani je bil prepeljan na zdravljenje v Splošno bolnišnico Celje. Prazen dom je in dvorišče, oko naše zaman te išče, solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. ZAHVALA V 84. letu starosti nas je zapustil mož, oče, tast, dedi in pradedi Slavko VOLOVŠEK iz Nazarij Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem znancem in sose- dom za izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje in svete maše. Prav tako se zahvaljujemo osebju ambulante dr. Andreje Podbre- gar-Marš za nudeno pomoč ob njegovi bolezni. Zahvala tudi gasilcem PGD Nazarje, gospodu župniku in gospe Nataši Coklin za poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi bi enaki lahko spremenili Sloveni- jo. Dotolčeni bi lahko dotolkli slo- vensko mafijo. Resnično! Seveda bi morali najprej spremeniti sebe. Ne pričakujmo, da bo kdo s čarob- no palčko spremenil Slovenijo. To je iluzija. Večkrat me kdo prepriča, da ima glavo le za okras. Vse dokler ne spregovoriva o politiki, se pogo- varja povsem normalno, potem pa bi me rad prepričal, da so vsi politi- ki »glih«. Take nesmisle mi tvezejo celo študirani ljudje. Sam mimo ta- ko visokih šol nikoli nisem niti ho- dil, kot jih ima marsikdo le-teh. Pa hvala Bogu. Osel je nekako podcenjena žival. Cele samo ime živali je sopomen- ka za nekaj neumnega. Toda, zani- mivo, za osla vendarle pravimo, da gre le enkrat na led. Toliko sem neumen (ali pame- ten?), da verjamem, da bi to uteg- nilo biti kar precej res. Z osli sicer nimam prakse, toda tudi za druge živali velja, da si dobro zapomni- jo, če jo nekje huje skupijo, in tja ne bodo več, »rile«, kot pravimo. Kako pa človek, kako pa dela naš spomin? Če nas imajo živali za os- le, sem prepričan, je to povsem up- ravičeno. Naš razum, naš spomin, celo pri večini ljudi, je, priznajmo, slabši. Dokaz so volitve in referen- dumi, kjer se vedno znova in zno- va pustimo pretentati. Otročička ne moreš kar tako »nahecati«, volivca lahko vedno znova in znova. Sa- mo spomnimo se, kako smo volili v prvem krogu zadnjih predsedni- ških volitev. Če bi nam strankoštri- kar Milan nastavil oziroma pred- lagal Miki miško, bi volili pač njo. Popolnoma nevredno razumne- ga človeka. Živ dokaz, da bodo lo- povi, takšni in drugačni, še zanap- rej v miru delali to, kar edino znajo: molzti neumne ljudi. Naš Milan bi nam moral biti hvaležen (skoraj kot Mateju Toninu), a kaj ko sam pač ni neumen, in ve, da smo osli. Se- veda smo po naše toliko pametni, da se požvižgamo na volitve. Nas se to enostavno ne tiče. Spoštovana gospa Hudobrez- nikova. Ker ste me zelo razočara- li s svojim krivoverstvom, sem Vas, skorajda hote, moral tudi sam. Vse- kakor ne v smislu »milo za žajfo«. Še bolj kot jaz Vas bodo na voli- tvah razočarali kar Vaši sokraja- ni. Iz izkušenj vem, da je Bog Šmi- helčane nadpovprečno obdaril z razumom, kar dokazujejo na prav vseh volitvah in referendumih. Tu- di vas, navsezadnje. To sklepam po Vašem članku, ki mu sicer nič ne manjka, in po Vaših letih. Le ško- da, da ste nekaj talentov, ki vam jih je dal Gospodar, zavestno zakopali. A niste izjema. Prej sem to jaz. Kam smo prišli?! Janez Mavrič Attemsov trg 8 Gornji Grad Savinjske novice št. 5, 2. februar 2018 28 Za razvedrilo ŠE VROČA SLIKA Ondan so v gostišču Prodnik v Juvanju prire- dili kulinarični istrski večer, nas pa je zanimalo, kdo je pripravil morske in specialitete iz Istre tu, na sončni strani Terskih peči. Pa se je prismeja- la prijazna gostinka Fanika Jurjevec s polnim pekačem pečenih morskih listov in škampov. Gospa, a lahko fotografiramo? »Ja, lahko, če si takoj, še vroč pratfon rib naročite in še kaj povrh popijte …« In smo! Oboje. Točneje, vse troje. TUDI V CVETKAH OBUJAMO SPOMINE Savinjske novice so leta 1980 ob smrti Josipa Broza Tita objavile tole pesem Janeza Mavriča: POVSOD LEPO, SPLOH TAM, KJER JE KOT DOMA Jože Mermal (desno), predsednik uprave BTC: »Poslušaj, Lojz, zakaj je današnja avstrij- ska zmagovalka Daniela Iraschko-Stolz izjavila, da se na Ljubnem počuti kot doma?« Alojz Murko, predsednik SSK Ljubno BTC: »Nič čudnega, saj je zmagala na snegu, ki smo ga na skakalnico navozili domala iz Avstrije.« (Foto: FA) (Foto: JM) Savinjske novice št. 5, 2. februar 2018 29 Petek, 2. februar ob 20.00. Športna dvorana Mozirje Odbojkarska tekma – Mozirje : ŽOK Ljutomer Sobota, 3. februar ob 9.00. Športna dvorana Mozirje Turnir v dvoranskem nogometu za mlajše kategorije ob 9.00.Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma – Nazarje Input : Borut Besedič-Čiro (kadeti) ob 17 .00. Telovadnica OŠ Luče Namiznoteniška tekma – NTK Savinja : NTK Arrigoni Izola ob 17 .00. Katedrala v Gornjem Gradu Zahvalno srečanje za razstavljalce jaslic ob 18.00. OŠ Ljubno ob Savinji Odbojkarska tekma – KLS Ljubno : Korvolley A ob 19.00. Večnamenska dvorana v Lepi Njivi Kmečka burka Našli so se (premiera) Nedelja, 4. februar ob 9.00. Športna dvorana Mozirje Turnir v dvoranskem nogometu za mlajše kategorije ob 14.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma – Nazarje Input : Elektra Šoštanj (mladinci) KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 6. številki SN 2018 Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): Križanka, Napovednik Nadaljevanje Napovednika dogodkov na strani 30. Napovednik dogodkov Savinjske novice št. 5, 2. februar 2018 30 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Nadaljevanje Napovednika dogodkov s strani 29. ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravi- la (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje. ◊ Naročila in montaža vseh TELEMACH in TOTAL TV paketov! gsm: 041/688-094. Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ◊ HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za upora- bo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila ... Gsm 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji. ◊ AVTOVLEKA BIDER Nudimo prevoze karamboliranih, pokvarjenih in izrablje- nih vozil, traktorjev in kmetijskih strojev ter gradbene me- hanizacije; gsm 041/689-504. Bider Matej s.p. Nizka 2, 3332 Rečica ob Savinji. Nedelja, 4. februar ob 15.00. Večnamenska dvorana v Lepi Njivi Kmečka burka Našli so se (ponovitev) ob 15.00. Kulturni dom Bočna Pokaži kaj znaš nedelja, ob 17 .00. Kulturni dom Rečica ob Savinji Komedija Sreča na kredit Ponedeljek, 5. februar ob 9.00. Zavod Savinja na Ljubnem ob Savinji Predstavitev 2. Javnega poziva LAS ZSŠD ob 18.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Predavanje Bitcoin in druge kriptovalute ter prihodnost financ Torek, 6. februar ob 9.00. Pri Domu kulture v Nazarjah Pohod DU Nazarje Lovska koča-Žovnek ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka ob 18.00. Galerija Mozirje Predavanje Adriane Dolinar Škripljete? Kako poskrbeti za vitalnost sklepov? Sreda, 7 . februar ob 9.00. Vrtec Mozirje Stopinjice preteklosti ob 10.20. Športna dvorana Mozirje Šolska predstava Kje si, Uršika zala ob 11.00. Dom kulture Nazarje Šolska prireditev ob kulturnem prazniku ob 12.00. Kulturni dom Ljubno ob Savinji Šolska proslava ob kulturnem prazniku ob 12.00. OŠ Gornji Grad Prireditev Zapleši s Prešernom ob 17 .00. Medgen borza Rečica ob Savinji Ura pravljic z ustvarjalno delavnico ob 18.00. Dom kulture Nazarje Otvoritvena slovesnost 42. let praznovanj meseca kulture in medobčinska slavnostna akademija ob kulturnem prazniku s podelitvijo območnih priznanj za leto 2017 ob 18.00. OŠ Luče Računalniška delavnica prepletena z uporabo pametnih telefonov ob 18.05. Posebna soba gostišča Bohač v Nazarjah Planinski večeri – Med vodami in gorami ob 19.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Predstavitev knjige Tonike Zupan Ne predamo se! Z voljo do neskončnosti Četrtek, 8. februar ob 9.00. Atelje v župnišču Solčava Dan odprtih vrat ateljeja s prikazom polstenja ob 17 .00. Mozirje Podelitev trških pravic Pusta Mozirskega ob 18.00. Center Rinka Solčava Izmišljena in resnična zgodba o Romeu in Juliji ob 20.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Meditirajmo skupaj DRUGO – PRODAM Zelo ugodna in kvalitetna nova jesenova klada za sekanje mesa za 150 euro, pro- dam; gsm 031/800-852. Prodam dve harmoniki, klavirsko in dia- tonično, cena po dogovoru; gsm 031/764- 072. Silažne bale prodam, 40 eur kom, možna dostava; gsm: 041/372-040. Prodam osem komadov pocinkanih hlevskih rešetk, rabljenih; gsm: 031/295- 331. Drva v paleti prodamo; gsm 031/648- 1 1 7. Elektro motor 15 kW, 1.430 obratov, ugo- dno prodam; gsm 040/362-591. DRUGO – KUPIM Kupim traktor univerzal, štore, zetor, lah- ko tudi v slabem stanju, dobro plačilo; gsm 030/419-790. ŽIVALI – PRODAM Prodam dve telički LS/LIM, težki 300 in 400 kg; gsm 041/226-251. Prodam teličko, čb pasme, staro 10 dni; gsm 041/519-507 . Prodam pse, bernske planšarske mladi- če; gsm 051/714-880. Prodam brejo kravo (8 mesecev) in bikce CK pasme; gsm 031/501-250. Prodam bikca simentalca, starega 10 dni; gsm 041/324-438. Prodam prašiče, od 30 do 150 kg, nad 100 kg cena zelo ugodna, možna dostava; gsm 031/509-061. Prodam 2 bikca, stara 10 in 12 tednov, pa- sme ČB-LS; gsm 031/800-046. Prodam teličko simentalko, križano, staro 10 dni; gsm 041/716-210. Prodam kanarčke; gsm 031/724-945. Prodam 10 tednov starega bikca simen- talca; gsm 031/214-997 . Prodam teleta, 160 kg, in telico, 200 kg, mesni tip; gsm 041/428-837 . Prodam dve raci in racmana, črnobele, cena za vse tri je 22 eur; gsm 041/216-481. Prodam bikca rj-lim, težkega 170 kg; gsm 041/324-383. Prodam bikca ls, 270 kg, in rj/lim, 180 kg; gsm 031/296-012. Prodam brejo koziko; gsm 070/325-079. ŽIVALI – PODARIM Podarim dva mlada racmana (nema, črno bela), zelo lepa; gsm 041/724-603. ŽIVALI – KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopitanje in teličke nad 100 kg; gsm 031/533-745. NEPREMIČNINE Oddam stanovanje v najem, popolnoma opremljeno; gsm 070/870-415. Lepo opremljeno stanovanje – okolica Mozirja, osebi ali dvema oddam; gsm 051/230-764. Oddam sobe v najem; gsm: 041/423-152. OSEBNI STIKI Rad bi poročil zvesto dekle 38-50 let; gsm 041/240-403. Savinjske novice št. 5, 2. februar 2018 31 Oglasi Savinjske novice št. 5, 2. februar 2018 32 Ljudje in dogodki, Oglasi