Potovanje v London k šolsko - higieniškemn kongresn in razstavi. PoroSa L. J e 1 e n e. V vseh eiviliziranih državah so začel v zadnjih letih v širokera obsegu veliko pažnjo obračati higienskemu vprašanju. Povsod so prišli do prepričanja, da je podlaga čilemu meščau3kemu stanu trdno zdravje nežne mladine in šolskega življenja. Na Angleškem so napravili revizijo vsega šolstva glede na napredek higiene in ga izboljšali v tem pogledu. Kraljeve komisije so se temeljito pečale z vprašanjem, tičočim se duševnega razpoloženja in zmožnosti; parlamentarne ankete in vladne kornisije, ki so se pečale z vprašanjem telesne degeneracije, mnogobrojaa društva, ki so se pečala z otroškim bistvoin, z dolžnostmi staršev do otrok, s higieno in z drugimi tusem epadajočirni vprašanji, so bile v minulih letih marljivo na delu. Slifino gibanje opazujemo tudi v drugih državah. Povsod so edini v tem, da je treba pouk spraviti v tesno soglasje s higieno in da je pri pouku treba uporabljati znanstvene učne metode, posebno pri pouku mlajših otrok. Možgani se ne smeji> preveč napenjati; slabotne telesne konstitucije' se morajo krepiti s sisteraatiškirai telesnimi vajami. Splošno prevladuje preprifatnje, da je uspešno prospevaDje, obči napredek slehrnega naroda le mogoč, če se obrača otroškemu zdravju v šolski dobi največja pozornost. Jasno je pa tudi, da je to mogoče doseči le s skupnim in občim delom vseh merodajnih krogov. V skupnem in vza jemnem delu se kaže moč tudi tu. V ta Damen se je ustanovil mednarodni komite. ki prireja vsako 3. leto mednarodne šolskohigieniške kongrese. Prvi kongres je zboroval v Norimberku 1. 1904., kjer so bile zastopane civilizirane države vsega sveta. Ta kongres je sklenil, da se priredi II. kongres 1. 1907. v Londonu, v priznanje, da je Angležka na vrhuncu v pospeševanju šolske higiene. Komite je pa tudi želel, da bi II., angleški kongres dosegel popolen uspeh. Zato je naprosil vlade vseh kulturnih držav, da bi pospeševale delo in delale na to, da se ustanove povsod krajevni in deželni komiteji, ki naj skrbe za obilno udeležbo na kongresu, za primerne referate, za dobre referente in primerne predmete, ki naj se pošiljajo na razstavo, ki se priredi ob kongresu. Na željo deželne vlade se je ustanovil tudi pri nas za Kranjsko deželni komite. Predsedaik mu je bil župan Iv. Hribar, zapisuikar pa jaz. Komite je takoj v začetku svojih posvetovanj sklenil, da se ne udeleži razstave, ker nam majhnemu narodu ni mogoče pokazati ničesar, česar ne bi imeli drugi, na visoki stopnji kulture stoječi narodi, pač pa je izjavil g. župan Iv. Hribar, da bo mesto Ljubljana žrtvovalo toliko, da se udeleži eu ljubljanski užitelj kongresa in obišče razstaro, če prispeva tudi vlada toliko, da gresta v Loudon še dva učitelja s kmetov. Vlada ni dala za učiteljstvo nič, poslala pa je v London primarija dr. Boka; občinski svet Ijubljanski je dal meni podporo, da grem h kongresu; škofovi zavodi 7 Št. Vidu so poslali duhovnika Vladimira Prijatlja, ki študira na Dunaju modroslovje. V Londoa! Nekako tesno mi je bilo pri srcu, ko sem začel premišljevati o dol- gem potovanju v to velikansko, največje mesto sveta. Nevešč jezika, tujec, čisto sam, kam naj se obrnem, ko pridem v London? Vendar, pogum velja! Začel sem s pripravami Kranjski deželni komite sporoči v London, kateri trije gospodje bodo zastopali našo ožjo domovino na kongresu. Pošljem centralnemu komiteju 1 funt sterling, t. j. 24'06 K, kar je moral storiti vsak udeleženec, če je hotel biti deležen vseh prireditev, poučnih izletov in zabav, ki so jih napravili za kongresa, in če je hotel dobiti vse publikacije, ki jih je izdal pred kongresom in po njem centralni komite. Potem napravim načrt za potovanje v London in nazaj, ga pošljem tvrdki Oook, ki prireja potovanja po vseh delih sveta in izdaja vozne listke posameznikom, ter zahtevam vozai listek Eundreise-Billet, za označeno progo. NaSrt pa je bil ta-le: Ljubljana-Trbiž-BeljakToblach-Franzensfeste-Innsbruck-Kufstein-Monakovo-Ansbach-Ntirnberg-Wiirzburg-GemuadenDarmstadt- Mainz- Koblenz-Briigge-Ostende-Dover-London; nazaj pa: London-Dover-CalaisAmiens-Paris-Troyes-Basel-ZUrich-Landeck-Lindau ob Bodenskem jezeru-Innsbruck-Franzensfeste - Toblach - Beljak-Trbiž in zopet domov. Vozni listek je veljal 28020 K za brzovlake v II. razredu, na parnikih pa v I. razredu. Zvedel sena bil pa tudi, da tvrdka Oook preskrbi kjerkoli hotel ia vso oskrbo v njem. Hitro pišem, naj mi preskrbijo vse to v Londonu. A bilo je prepozno, dotičnih kuponov bi mi tvrdka ne bila mogla več dostaviti pred mojim odhodom od doma. Pač pa mi je poslala potrdilo, da sem pri nji kupil vozni listek, in naročila, naj ae zglasira s tem potrdilom v ujeuem glavnem bureau v Londonu; tam mi preskrbe vse, česar bom želel. Da si nisem prej preskrbel hotela, to mi je prizadjalo v Londonu nekaj bridkih ur. Toda o tem pozneje. Dne 28. julija v nedeljo zjutraj ob 7-05 se odpeljem z gorenjskim vlakom iz Ljubljane. Ne bom opisoval vseh pokrajin, po katerih sem se vozil, ne omenjal mičnih bivališfi in cvetočih mest, mimo katerih je drdral vlak, rečem le, da je ena najdivnejših pokrajin, po katerih sem se vozil, Pusterska dolina. Vtisk, ki ga narede ti divni kraji na potujofiega človeka, ostanejo neizbrisljivi. Kako krasen je Toblach! Koliko prirodne krasote je nakupičene v tej lepi dolini! Zato je pa tudi poleri tod okrog vse preplavljeno s tujci. Rad bi bil izstopil v tem ali onem kraju in si ogledal njegove znamenitosti in prirodne krasote, a potnega načrta nisem hotel in smel prav nič izpremeniti. V tem pa je stalo, da izstopim prvič v Inomostu in ogledam to mesto. Ob Vs 9- uri zvečer pridrdra vlak na glavni kolodvor. Sroj kovčeg oddam v hotel nZur Post", ki je blizu kolodvora, grem po ulicah, da si vsaj navzunaj ogledam nekatere dele mesta. Nič posebnega: ozke ulice, starodavna, začrnela poslopja, majhni trgi, malo javnih nasadov in izprehajališfi je karakteristika tega starodavnega mesta. Drugi dan si ogledam znamenito dvorno cerkev, v kateri je grobni spomenik cesarja Maksimilijana I. Večji del cerkve zavzema ta spomenik. Vtisk tega velikanskega dela umetniške plastike je tolik in tako globok, da se človeku zavedno vtisne v spomin. Spomenik ima dva dela: središče je sarkofag, ki pa ne krije cesarjevih zemeljskih ostankov — pokopan je namreč v dvovni cerkvi v Dunajskem Novem mestu — ob obeh straneh sarkofaga pa stoji kot častna straža 28 iz koviae vlitih kipov cesarjevih pradedov in onih junakov, ki jih je Maksimilijan posebno čislal. Vsi kipi so v naravni velikosti. Na podstavku imajo napis v latinskem jeziku. Na desni strani sarkofaga so uvrščeni ti kipi: 1. Klodvig, kralj Prankov (481—511), 2. Filip Lepi, kralj španski (f J1506), sin Maksa in Marije Burgundske; cesar Rudolf Habsbnrški (1273—1291); 4. Albreht II. Modri (f 1358) praded M. 5. Teodorik, kralj Vzhodnih Gotov, glavni junak v BNibelungi"; 6. Ernest Železni, vojvoda avstrijski, ded M. (f 1424); 7. Teodebert, vojvoda Burgundski — znamenit junak v nNibelungi"; 8. Artur, kralj angleški, znan iz nGralsage"; 9. nadrojvoda Žiga, grof tirolski; 10. Blanka Maria Sforka, druga žena M.; 11. Margarets, hči M.; 12. Cimburgis von Massovien, Ernesta Želez. lepa žena; 13. Karl der Kiihne, tast M.; 14. Filip Dobri, oče Karla Predrznega; 15. Ferdinand Katoliški, kralj aragonski; 16. Ivana Blazna, žena kralja Filipa I.; 17. Kunigunda hči Friderika III., žena Albrehta IV. Bavarskega in sestra Maksa; 18. Eleonora Portugalska, mati Maksa; 19. Marija Burgundska, prva žena Maksa; 20. Elizabeta Ogrska, žena cesarja Albrehta II.; 21. Gotfried Boulonski, kralj Jeruzalemski; cesar Albrecht I.; 23. Friderik IV. s praznim žepom; 24. Leopold III., vojvoda avstrijski; 25. Grof Rudolf Habsburški, ded kralja Rudolfa L; 26. Leopold Sveti, mejni grof avstrijski; 27. Oesar Friderik III., oče Maksa; 28. Oesar Albreht II. (Ualje.)