Razne noviee. Iz sodne službe. Imenovan je pravni praktikant pri okrožnem sodiŠBu v Mia^ribloru dr. Milto Gaber avskultantom v podroBju graškega nadsodišču; Odlikovan konjiški rojak. Sveti oče je odlikoval našega rojaka ^ospoda "Jakoba Pukla, posestnika v Enzersdorfu pri Dunajju, s Bastnim križcem. * Dijaški kuhinji v Mariboru so premilostljivi gospod knez in škof zopet darovali 50 K; za mili dar se ]im prisrčno zalivaljuje — odbor, * Pogreb f dr. Jos. VoSnjaka. Bil je megleni dan dne 23. oktobra, ko se je na prijaznem gričku na Visovljah pri Sv. Vončeslu nad Slov. Bistrico zbraJa velika množica slovenskega ljudstva, da spremi k zadnjemu počitku odliBnega rodoljuba in pisatelja, dr. Josipa Vošnjaka. Slovesen je bil njegov pogreb. Dasiravno je bilo slabo vreme, vendar je prišlo veliko število rodoljubov spremljat starosto §taj. Slovencev na njegovem zadnjom potu. Pogreba se je udeležilo 10 duhovnikov, vodil ga je od hiše do Sv. VenBesla župnik in pisatelj Pankracij Gregorc. Pevski zbor je pri Vošnjakovi hiši in na grobu zapel dve žalostinki, V slovo rajnemu rodoljubu so govorili ob grobu župnik Gregorc, ki je omenjal pokojnikovo delovanje za duševni in telcsni blagor naroda, dr. IleŠiB kot zastopnik Slovenske Matice, nečak pokojnika dr. Bogumil Vošnjak in profesor Perušek iz Ljubljane. Ko so spuSftali rakev v hladni grob, je zajokalo ljudstvo, kajti z Vošnjakom je izgubilo odkritosrčnega in zvestcga svojega prijatelja. — Prijatelj pokojnikov nam poroča o zadnjih njegovih' urah sledeče: Dr. Vošnjak si je sam idoločil obleko, v kateri ga naj pokopljejo. Mirno se je pripravljal na smrt Ne dolgo pred smrtjo se je izrazil: ,,Radumrjem! Cemu šo, sploh'živim?" Mirno, brez vsakega boja je zaspal. Dan pred svojo smrtjo dne 20. oktobra je opolnofii zapisal v svoj dnevnik sledeCe zanimive besedo: „,0 vefin.i Bog, bodi miilostljiv duši moji! Ne sodi je preostro! Blagoslovi moj ubogi slovenski narod, da te) združen z drugimi Slovani dosogel vzvišeni cilj, ki si mn ga v s\ipji neskonBni modrosti doloftil v zgodovini Človeštva!" — Bodi blagemu pokojniku lalika zemljica, katero je tako Ijubil! * Lepa zmaga. V.mestu Kamniku na Kranjskem je pri občinskih volitvah v vseh treli razrcdih zmagala katoliško-narodna stranka. Navdušenje med pristaši je velikansko, ker je to prvo večje slovensko mesto, kjer bodo gospodovali katoliško-narodni občinslci očetje. Vsepovsod gremo naprej. * Iz nemške hlše. PoroBali smo že, da so si zastopniki spodnještajerskih štajercijancev, Malik, Markl in "VVastian, hudo v laseh. Markl in Wastian sta pozvala Malika pa dvoboj. Castni sod, ki se pred vsakim dvobojem posvetuje, ali napovedani dvobojevniki niso storili kedaj kaj takega, da ne smejo veB dati zadošBenja, je izrekel, da Malik nima veB pravice do dvoboja. Pustil si je že reBi, da je lažnjivec, obrekovalec, a se ni dvobojeval.. Vsled tega se dvoboj sedaj ne b.o vršil, a ,,StajerBevi" poslanci se bodo gotovo "še dalje napadali. * Ceška živlna. Opozarjamo v tej zadevi na Blanek na prvi strapi: ,,Kako se briga Kmetijska družba v Gradcu za blaginjo kmeta," * Evharističen shod (za počeoBenje presv. Re§njega Telesa) za celi svet se bo vršil prihodnje leto na Dunaju. Letos je bil na Spanskem v Madridu. Pokroviteljstvo Bez shod je prevzel naš presvitli cesar, kar je neizmerno razveselilo vse dobre katoliBane. * Zopet viaskl davek. V sobotni seji državnega zbora dne 28. oktobra je mimogrede omenil linančni minisler Mayer tudi, katere~dayBne načrte hoče predložiti. Imenoval je: davek na žganje, na pivo, vino, samodrce (avtomobile), na dedšeino, vžigalice itd. Ni Da se izrazil, ali ima v mislih samo davek na vino v steklenicaji, ali pa sploh na vino, Treba je torej, da so naši vinogradniki zopet na straži. * V Avstriji živinoreja nazaduje, ker jo vla,da premalo podpira. To nam kažejo naslednje Številke: V Avstriji je na sto ljudi 36 goved, v Nemciji pa samo 34. In vendar se na Nemškem ne potegujejo za vpeljavo argentinskega mesa, , teraveč pospe^ujejo v veliko veBji meri kot pri nas, domačo živinorejo, zato je tudi v Nemčiji blagostanje kmeta in obrtnik.a veliko boljše nego pri nas. * Naše zadružno in gospodarsko delo. V Betrtek, dne 26,. oktobra se jo vršila v Mariboru glavna skupšcina štajerskega pododbora Zadružne zveze v Ljubljani. NavzoBih' je bilo nad 60 zastopnikov spodnještajerskih zadrug. Zborovanje je otvoril predsednik pododbora, g. d r. H o h n j e c , ki je iskreno pozdravil vse navzoBe, posebej se župana g. Antona Beleca iz St. Vida pri Ljubliani, dež. poslanca Ozmeca in Novaka ter zafetopnika Kmotijske družbet župana Thalerja. Zborovanje je vodil deželni poslanec O z m e c. 'Župan^ Belec je nato predaval o strojnih zadrugali. Zanimivo predavanje se bo priobBilo v ,.Gospodarskih Novicali". Nadrevizor Pušenjak je poro6al o delovanju pododbora v letu 1910. Zadružna Zveza je zelo živalmo delovala, pomagala je slabejSim članicam, v času, ko je bilo splošno pomanjkanje denarja, je dobro izhajala, je strogo nadzorovala clanice, z okrožnimi zadružnimi shodi in tečaji je vzbujala mecl ljudstvom smisel za zadružništvo, Na novo so se ustanovile 4 zadrii;ge, k Zvezi je pristopilo osem zadrug, todpadli ste sanio dve; skupno šteje sedaj Zjadružpa Zveza na Spodnjem Štajerskem 103 Blanice, med terai ie 89 posojilnic. Včlanjenih je bilo v naši organizaciji okrog 22.000 elanov. Hranilnili vlog imajo naše posojilnice 18 milijonov kron, prometa je bilo v letu 1910 28 milijonov, Cisti dobiček ie znašal nad 65.000 kron. NaSe posojilnice so imele skupno 2 milijona odvignega denarja, in sicer v času, ko je bilo pomanjkanje denarja povsod, kar je gotovo veselo znamenje, Zadružna Zveza je priredila dva zadružna teftaja, kojih udeleženci vzorno delujejo v domačiji zavodih. Mnogoštevilni so bili okrožni zadružni shodi in gospodarska predavanja. Revizij se je izvršilo 55. Zadružna zveza deluje z vso vnemo za gospodarski napredek našega ljudstva, za živinorejo itd. NaSe stremljenje gre na to, da se ustanovi samostojna Zadružna Zveza za Spodnje štajersko, ki bo sprejemala samo štajerske zadruge. Samostojna Zadružna zveza bi bila velikega pomena za naš gospodarski razvoj, srediSce v Ljubljam pa bi se razbremenilo, toda Ljublja,na bi &e vednoostala središBe jugoslovanskegazadružništva. Samostojna Zadružna Zveza v Mariboru bi bila tudi velikega narodnega pomena. PoroBilo se je vzelo z odobravanjem na znanje. V načelništvo pododbora se je izvolil nato stari odbor. Nato se je skleilo, da smejo posojilnice v bodoče spre.jemati le take člane, ki še niso člani kake druge zadruge z neomejeno zavezo. Razprave o uosameznih točkati so se udeleženci pridno udeleževali. Prečital se je Še dopis poslanca dr. Benkoviea, v katerem naglaša, da je poslanec Pantz stavil v državnem zboru predlog, naj da država malim posojilnicam v alpskih deželah posojilo na nizke obresti, da morejo te zadruge dati po sojila kmetom, ki so v bedi. SliBno resolucijo je poslala glavna skupšBina na poljedelsko ministrstvo, ki se prosi, naj tako pridc na poraoč slabejšim posojilnicam na slovanskem jugu. Predsednik zaključi nato lopo in zanimivo zborovanje. NaSe gospodarsko in zadružno delo bo rodilo gotovo obilo dobrih sadov. * Zadružue šole Betrti teBaj se prifine dne 3. novembra t. 1. Ker so se dosedanji tečaji izvrstno obnesli in so se nauBili slufiatelji za trgovino in zadružništvo res mnogo potrebnega, so vsi hvaležni Šoli, ki jih je sprojela v pouk. V Zadružno Šolo se sprejemajo kmečki mladeniBi, ki so stari naimanj 10 fet, Be znajo dobro brati in pisati. Sola traja od Vseli svetih pa do Velike nofii prihodnjega leta, torej le zimskr 8as. Ker za to Šolo ni treba plaBati tudi nobene šolnine, priporoBamo naŠim boljSim poscstnikom, da pošljejo svoje sinove v Ljubljano v Zadružno Solo. Kdor se hoBe vpisati, naj poSlje t a k o j svoj krstni list, zadnje Solsko izpriBevalo ip 5 kron vstopnine na nar slov: Slovenska trgovska Sola y Ljnbljani, Kongresni trg štev. 2. Tam je dobiti tudi vtsa dr^ga pojasni- la! « , * Slov. kat. izobr. društvo -Kres" v Gradc«. Due 22. oktobra se je vršil ob veliki v.delfžhi in zanimanju Blanov IV. redni obBni zbor društva ,,Krcs". Iz poroBil odbora omenjamo glavne stvari: Blagajnik Iv. Gajšek poroča, da je imel ,,Kres" v minolem letu 1585 K 09 vin. dohodkov, StroSkov je bilo 15G2 K 22 vin. Tajnik poroBa, da je imel odbor v minolem letu 21 sej. Predavanj je bilo skupno s pouBnimi tečaji 49, Predavali so razni gospodje, namreB: VIB.. g. Ljubša, dr. A, Zdešar, dr. Hohiijec, dr. L Krek, poslanec GostinBar in gosp, urednik ,,Bogoljuba", J. Kalan. NajveB predavanj pa so iineli naši katoliški akademiki ,,Zarjani", kateri so vodili tudi socialni kurz, racunske vaje in pouk o zadružništvu. Na novem odru je priredil ,,Kres" že 7 igrokazov. Razun tega pa je imel še pet domaBih zabav ob raznib. prilikah,. V ,,Kresu" so se v minolem letu na novo osnovali sledeči odseki: Orel, Dekliška zveza, tamburaški zbor in fantovski pevski zbor, Vsi odseki so dobro izvrševali svojo nalogo in storili, da se je novim članom, ki jih js pristopilo od lani 161, omilil ,,Kres", kjer so našli skozi celo leto obilo poštene zabave. K temu je izborno pomoglo tudi dejstvo, da se je pi*eselil ,,Kres" dpe 1. maja v slovenske prostore v hiši druStva Sv, Marte. ,,Kres" je pa posredoval tudi glede prenoBi&B in. in služb za one Slovence, ki so se oglasili v njem. Preskrbel je delo 30. rokodelcem in jim dal prenociš5a, oziroma poskrbel stanovanja, Dopisi, ki prihajajo na ,,Kres" v tem oziru, so nam prica, da Slovenci po domovini poznajo ,,Kres" in njegovo, sicer t^ežavno, ali vendar uspešno delo. Tako naj bi bilo i nadalje. Kdor misli iti v Gradec, naj tega ne stori poprej, dokler pe vpraša za svet v ,,Kresu", ki mu drage volje odgovori. Pismu naj se vedno priloži znamka za. odgovor. Opozarjamo zlasti naša društva, Paj priporočajo ,,Kres" znancem, ki so morda že v Gradcu, a še ne vedo zanj, Izvolil se je za leto 1912 sledeči odbor: Fr. Vehovar, mizar, predsednik; Kado Kozar, slikar, podpredsednik; Fr. Kvas, krojao, tajnik; 3, Trarašek, mizar, blagajnik; Pavel Rupnik, stud. iur,, knjižničar; Al, PukšiB, zidar, gospodar; Erman, Vipotnik in Globočnik, vsi mizarji, pa za namestnike. Nato je sledilo predayanjo gospoda Puntarja, kateri nam je z živo besedo naslikal delovanje ,,Kresa" dosedaj, iz katerega paj se učimo, delati naprej. Doslej se je pokazalo, da more le društvo, katerega člani so prežeti kršcanske misli, dosezati uspehov za zapuščene graške Slovence. Burno odobravanje je bilo požrtvovalnemu socialnemu delavcu dokaz. da smo vsi do zadnjega njegovih misli. Nato je naznanil tajnik, da se danes poslavlja od ,,Kresa" naš prvi zvesti delavec Ivan Gajšek, ki otvori svojo mizarsko delavnico v Poljeanah. Clani so vrlega. tovariša živahno po zdravljali v dokaz, kako cenijo požrtvovalno delo. Nato se je zakljueil občni zbor. * ,,Zar]a", kat. akad, te.hn, druStvo v Gradcu, si je izvolilo na L rednem obcnem zboru dne 27. t. m. sledeči odbor: cand. iur. Jakob Hodžar, predsednik; stud. iur, Franc Detela, podpredsednik; stud pliil. I. Sivec, tajnik; stud, phil. Josip Gombotz, knjižničar; studv geog. France Verce, gospodar; stud, iur. 'Joško Čonk, odb. namcstnik. * SIov. Straža posreduje — sreBo! Kdo ne želi nekoB zadeti glavnega dobitka? In to ni niti tako težko. Pred vsem je treba imeti srecko, in Slov. Straža posreduje, da si tako vsakdo, ki si v upanj(u na glav ni dobitek lioče utrgati mesečno par kronic, na prav lahek način pridobi. Torej par kronic mesečno , in glavni dobitek mora biti zadet!, K-erjetedaj cela stvar tako priprosta in poceni, naj bi nikdo ne odlašal, ampak takoj pisal Slovenski Straži, da mu v obliki srečke preskrbi vstopnico v krog tistih srefinih, ki imajo upanje, da zadenejo glavni dobitek, Pri prodaji ysak.e sreBke pa Slovenska Straža zasluži, tudi nekaj kronic, katere ji bodo v prid obmejnih Slovencev gotovo dobro došle, Vsa potrebna nadaljna pojasnila da,je in naročilne listke razpošilja za Slovensko Stražo iz prijaznosti g. Valentin UrbanciB, knjigovodja Vzajemnega podpornega društva v Ljubljani, * Marijin kolek. Krasen Marijin kolek s podobo romarske cerkve na Brezjah', je v zalogi Slovenske Straže v Ljubijani. Opozarjamo na ta kolek posebno cc. župne urade in člane ter člnniee Marijinih družb, da ga vedno rabijo na svojih pismih. Posamezni kolki so po 2 vin. Narocajo se v pisarni Slov, Straže v Ljubljani. * Trgatev v Evropi. Iz vseh krajev priHajajo poroBila, da je letošnja trgatev povoljna. Italija računa na 41 milijonov hektolitrov (leta 1910 samo 29 milijonov); Francoska je pridelala 45 milijonov hektolitrov; Spaniji je veliko Skodovala letošnja vročina, vendar raBuna na 16 milijonov Jiektolitrov; na Portugalskera je naredila peronospora precej škode, vendar pa bo srednje dobra letina. Izredno dob.ro jo izpadla trgatev v NemBiji, in sicer tako, da si morajo države, ki izvažajo v NemBijo vino, poiskati drugih vinskih1 trgov. Najslab^a trgatov je pa na GrŠkem. ' V lA.vstriji je bilo splošno srednje vinsko leto. Vinorojce opozarjamo na danaSnji inserat dež. odboraj glede naročitve cepljenih trt. Ker je rok kratek <10. nov.), se mora.jo tisti, ki hočejo dobiti trte iz deželenib, nasaollov, takoj pob|rigati za nje. Vsekako &udno pa }e, da so nemSki listi že pred tednom prinesli ta inserat dež. ofcibora, Da se Slovence tako zapostavlja tudi v tem oziru, proti temu se odloBno za"Varujemo. * Vinogradnike, kmetijske podružnice opozarjamo na dana&iji oglas g. Fr. Vlogrinca, posestnika pri Sv. Andražu v Slov. gor. Na prodaj ima on mno•go kolja za vinograde in dog ter hrastovega lesa za ' • Za dliaško kuhlnio v Mariboru so darovali naslednji p. n. dobrotniM in dobrotnice: dr. Fhbas, c. kr. notar, 20 K; Fr. Bepolusk župnik, 4 K; Stamborger Jožefa, nabrala na dekliSkem shodu v VeUka Nedelji 17 K; v Slovenskem klnbu v Sarajevu nabral nadzornik Plohl in poslal dr. Preindl 8 K; okralna posoiilnica v Ormožu 20 K; Tkavc, stolni kaplan, 10 K; dr. Lemez, advokat, mesto venca na grob dr. Vošnjaka, 10 K; Franc Ogrizek, župnik, 4 K; Berdnik-Jurko, Slovenjgradec, 10 K; kmet Prelog 1 vagan krompirja, 2% kg zabelja; kmet Munda 2 vagana krompirja, 5 kg čebulja; Modrinjak Janez, kmet, 2 vacana krompirja. Vsem dobrotnikom in dobrotnicam: stotero Bog piadi i-^^spasaBi * _Danica." Slovensko katoliško akademično tehniško dru6tvo ,,Danica" si je izvolilo na prvem občnem zboru v 35. teCaju dne 25. oktobra 1911 sledefii odbor: phU. Ivan Gruden, predsednik; iur. Josip Orel, podpredsednik; iur. Josip MarkočiC, tajnik; pbil. Franc Požlep, blagajnik; iur. Lovro Bogataj, gospodar; h:r. Stan>;. Majcen, I. knjižničar; iur. Ivan Kooh, II. knjižničar; vet. Franc Samec, arhivar; for. Anton Besman, zapisnikar. * -Kres" v Gradcu priredi dne 19. novembra 1911 izlet k novembra v slovenski gostilni ,,pri Andreju Hoferju", Prokopigasso 12 (vhod v Herrengasse pod kavarno ,,Evropa") Martinov večer z zanimivim vsporedom. Začetek ob štirih poboldne. K obilni udeležbi že danes vabimo člane in po njih vpeljane goste. * ,,Kres" v Gradcu priredi dne 19. novembrq 1911 izlet k »Mariji Trost", kjer se vrše slovenske litanije. Opozarjamo že danes graške Slovence na to izrednost z željo, da se prvih slovenskih litanij pri ,,Mariji Trost" obilo udeleže. * Odbor Podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaju vabi na občni zbor, ki se bo vršil dne 10. novembra 1911 ob 547. uri zvečer v odvetniški pisarni dvornega in sodnega odvetnika gospoda dr. Stanka Lapajneta na Duaaju,,!., Braunerstrasse 10, z naslednim dnevnim redom: 1. PoroCilo odborovo (tajnikovo in blagajnikovo); 2. poročilo preglednikov; 3. volitve; 4. imenovanje častnih udov; 5. slučajnosti. — Ako zbor ne bo sklepčen ob določeni uri, se bo vršil eno uro pozneje ob vsakem Stevilu navzočih udov (par. 22 dr. pr.) * Za -Slovensko Stražo"^ Na inštalaciji 8. g. župnika Iv. Sekola v Vogrčah nabrala gdC. L. Sadjak 20 K, podružnloa na Sladkigori 27 K, iz nabiralnika ^Slovenske Straže" v Celjti 10 K, Mohorjani pri Sv. Ł>uh.u pri Lučanah po 6. gospodu Jak. Boschmannu 1 K, Mohorjani v Makolah po 5. gospodu Mihaelu Lendovšekn, župniku, 10 K, Mohorjani v Zavodnjah pri Šoštanju po 8. gospodu Bozmanu 6 K, Mohorjani v Št. Jakobu v Božu po č. gospodu M. Bažunu, župniku, 1S/ K, Mohorjani v Brdu p. Smohorju po 6. gospodu Antonu Sturmu, župniku, 3 K, Mohorjani v Gotovljab po 6. gospodn Jakobu ZupanCiču, župniku, 15 K, Mo- horjani v Šmartnem na PaM po župnem nradu 15.37 K, Mohorjani v Zihpolju po župnem uradu 5 K, Mohorjani v Št. Juriju na Vinogradlh 5 K. Naprej, Slovenci in Slovenke za ,,Slovensko Stražo." * Krog 3000 obrabljenih znamk je nabrala za ,,Slovensko Stražo* Kristina Langeršek v Celju. Hvala! Mariborski okraj. m Maribor. 2e veBkrat je ,,Slovenski Gospodar" poroBal, kako mariborski okrajni zastop upošteva zahteve kmetov glede cest. Drugi okraji, n. pr. Šentlenartski, v katerem gospodarijo zavedni slovenski kmetje, skrbijo vedno, da se zidajo nove cestetam, kjer so najbolj potrebne. Kdor se n. pr. spominja, kako blatna je bila pot iz Št. Lenarta k Sv. Juriju in od tam pa vse strani. Dokler je bil tamošnji okrajni zastop v rokab. Šentlenartskih tržanov in posilinemcev, so se ceste zanemarjale. Red je napravila še-le slovenska veBina. Zelo dolgo se borijo kmetje Župnij St. Peter, Smartin in Sv. Barbara za okrajno cesto med St. Petrom in Smartinom na levi strani Drave. Ta cesta bi bila krvavo potrebpa za te kraje. Ce ]e jeseni slabo vreme, ali pa, Be se skuja duplefeki brod, pa je obširna okolica skoraj popolnoma odrezana od Maribora, kar se tiče tovornega prometa. Saj &e peš ne moreš z lahka pregaziti blata. Mariborski okra,jni zastop, ki že leta in leta pobira od nas kmetov okrajne doklade, nam mora zidati cesto med St. Petrora in Šmarlinom! To naj bo naSa zahteva. Kako v-elikega pomena bi bilo, ako bi bili letps prišli slovenski kmetje v okrajni zastop. Gotovo" bi nam bili glede te ceste bolj naklonjeni, kot posilinemški mefefcani in tisti žalostni ljudje, ki so nas izdali. ObBine, storite potrebne korake, da se vsaj v doglednem 6asu izpelje ta cesta. m Marlbor. Slovensko gledaliSBe v Narodnem Domu se otvori najbrž še-le v nedeljo, dne 1&, novembra. Igrali se bodo ^Razboi.niM". m Pesnica. Vlada je vendar ugodila ugovoru Slovencev in je razveljavila občinsko volitev I. raareda, v katerem so zraagali lansko leto vsled raznih' nepravilnosti posilinemci. Volitev II. in III. razreda, kjer so zmagali Slovenci, je potrjena. Tako bo preSla y kratkem ta važna obBina v roke slovenskih kme*o Vjin bo ^0"1.1* »oCno predstražo med Mariborom in Sndmarko. Volitev za I. razred se bo v kratkem vrfeila. * i t? ^61"88* ob Muri- Kafco- naši nasprotniki laže$o. V nemških li3tih Bitamo, da je baje na tukajSnJi Žulferajnski šoh vpisanih že nad 40 otrok. To je naravnost lažnjivo! Dosedaj je bilo v tej Soli lo nekai nad 20 otrok, kljub temn, da jih je vec kot polovico teh poslanih iz neke sirotišnice z Dunaja. Sedaj pa bo fetevilo otrok §e manjše, ker so se nekateri starši veudar spametovali. Mi KoCemo Šole, v katerih se bodb naSi otrooi vsaj kaj nauftili in ne bodo zasramovali svojega maternega jezika. Mi tudi b.očemo, da se uBijo otroci slpvenBkoga in ncm^kega Jeeika; v nemSM šoli pa se ne gmo Bpregovpriti slovenska beseda, To pa Sullerajnu gla^no p&venip, da so praenl njegtovi opi, da bi pirb^rfeka^ tnufiilniea napredovala. *'¦¦ Sv.;Airton v Slov. vgw. Dhe 28» oktobra ]« ij. mrla po dev«tletni mufini bolezoi 51 let stara zoiatn vzgledna gospodiuja Frančiška KauBiB, rojena Lovrec, posestnica v Smolincih. N. v m. p.! m Sv. Jarl] v Slov. gor. Nedeljska prireditev Dekliške zveze se je prav dobro izvrSila. Igralke so igro ,,Vestalka" prav izborpo pogodile. Globok vtis je naredila igra v rimskih oblekah ob primerni prireditvi odra za posamezne prizore. Marija Androjna je govorila o nalogah kmeBkega ženstva, Julka Rotman je deklamovala ,,Slava slovenski domovini", pevski zbor je oskrbel pevske toBke. Veliko zanimanje je vzbudil srečolov z lepimi dobitki. Cela prireditev se je vršila v znamenju veselega razpoloženja ob veliki udeležbi cenjenih gostov, domacih' in daljnih. Mladei^ ke, le vrlo naprej v smislu prave izobrazbe in poštene zabave! m Sv. Mariia v PušBavi, Sv, misijon se bo obhajal v. naši romarski cerkvi letos od 11, do 19. novembra. Vodili ga bodo BC. gg. lazaristi. m Sv. Lovrenc nad Mariborom. Tukajšnja podružnica Slovenske Straže je imela dne 29. oktobra v prostorih gospoda Oswalda svoj prvi redni obBni zbor. • Podružnica šteje dosedaj 60 udov in dobro deluje. V odbor so bili izvoljeni: Predsednik J. PeBovnik, tajnik J. PavliB, blagajnik G. Zrnko, odbornik J, Korman. m Fraau Podružnica MSlovenske Straže" priredi v nedeljo dnt 5. novembra 1911 po večernicah. v društvenih prostorih. obCnj zbor a govorom, petjem in gledališko predstavo, M jo vprizorij« domačj mladeniči. m Sv. Martln pri Vurbergu. V nedeljo dne 12. novembra obhajamo pri nas praznik farnega patrona. Pri poznem cerkvenem opravilu pridiguje gospod dr. Hohnjec^ To priliko bomo tukajšnja dekleta porabile, da si ustanovimo svojo dekliško zvezo. Ustanovni shod, na katerem bo govoril gospod dr. Hohnjec, bo takoj pa drugem sv, opravilu. Mladina, pridili Ptujski okraj. p PtuJ. Ptujsko okrajno glavarstvo je pravi sedež nemškutarjenja. Vsi dopisi na županstva so nemšk,i. Menda naj bi se župani nemški ucili samo radi par uradnikov. Vprašamo gospode, ali je ljudstvo tukaj radi uradnikov ali uradpiki radi ljudstva? Slavna županstva pa pozivamo, da naj brez stralm vraBajo nemSke dopise, zlasti tam, kjer župani nemški pe zPajo, Svetli cesar sam je podpisal par,. 19 državnih temeljnih postav, ki pravi, da so vsi narodi v Avstriji enakopravni. Ce je paragraJ tukaj, zakaj bi ga uradniki ne izvrševali? Morajo se nanj ozirati, zato vračajte nemške dopise, Oppzariamo tudi gg. držav^ ne poslance, da malo pogledajo v pisarne raznih uradov in pridobe ljudstvu pravico, ki mu gre. p Ptuj. 'Javno vpraSapje na c. kr, okrajno glavarstvo v Ptuju. V neki župniji ptujskega okraja smo kupili fantje smodnik, da bi streljali ob godu farnega patrona. TopiBi so bili že nabiti, vse je bilo pripravljeno, da bi se sprožilo. Naenkrat pa pride mož postave, orožnik, pa prepove, da se nabiti topiBi niso smeli izstreliti. Omenim naj Še, da so možje, ki so hoteli streljati, bili tega popolnoma vajeni.. Ob Basu branja v vinogradih' pa so streljali vsepovsodi, in sicer tudi mali lantje in drugi neveŠBi ljudje, a nikdar nismo slišali, da bi prišel mož postave in bi streljanie prepovedal. ZJato vpraSamo c. kr. ptujsko okrajno glavarstvo, ali je ista postava zoper streljanje pri cerkvah in v vinogradih? In Be je, zakaj na eni strani taka strogost, na drugi pa popustljivost ? p Središče. Orli so zbraJi v svoje vrste cvet slovenske mladine. Ko je Sokol sladko spal, so Orli neutrudno delali; kar je bilo poštenih fantov še nezavednih in neorganižiranih, zbrali, potem pa lastne vrste oBistili in gledali, da ne zraste med pšenico ljulika in nobeno strupeno zeli&Be. S tem je zbudil Orel Sokola, Podrgnil si je Sokol od narodnih maškarad krmežljave oBi, se stegoval in najprej samega sebe ogledal, kako je oskuben. Ker mu je ptica-roparica tovarišica ,,Syobodna Misel" posadila nekaj novega perja, je sfrfotal in odletel na lov za fanti. Toda Sokol je preveB zamudil. NiB ni pomagalo, da si je poposkubil gosposko perje ter ga nadomestil z ,,demokratiBnim", ljudstvo ga noBe poznati, pošteni fantje pa so se združili v okrilju Orla. Sokoli so sklicali sestanek, katerega se jih je udeležilo 7, Sokolom ne preostaja niB drugega,. kakor vse te ljudi pobrati kakor oni kraJj, o katerem sveto pismo — seveda v drugaBnem smislu — pravi, da je povabil k sebi vse, ki so jih naSli na potih in na stezab.. Svetopiseraski kralj pa je imel mo6, da je te ljudi organiziral in discipliniral, pa tudi, da so imeli kaj vživati.. Sokol pa nima niB, kar b< dal tem sViOjim povabljencem. Zato bodo gotovo lovili v naših vrstah. Toda mi stojimo trdno in se bomo pred vscmi »apadi branili skupno kot bratje. — Na zdar! Ljutomerski 1 LJntomer. Požari v okolici Ljutomera in soaodBjih župnijahsozadnja leta vednonadnevnem redu, Dne 26. oktobra so zgorela poslopja g. Puconja na Cvenu. Baje je nekdo zažgal iz hudobnega nanjena. 1 Sv. Krlž na Murskem polju, PreBastiti gosp. dekan in vitez Franc Josipovega reda, Martin Jurkovi6 v Ljutomeru, so nam letos na aninsko nedeljo tako lep« in ganljivo pridigovali, da si Stejemo v, dolžnost, izreBi jim na tem mestu za njih trud Javno znhvalo. Pozno se sicer spomnimo svoje dolžnosti, a nadejamo se, da nam blagovolijo to zakasnelost blago^ dušno oprostiti. Taki nauki In napotki k pravema krSčanskemu Življenju so — naravnost re8ena:( nepozabljivi. Vesellmo se Se »op«t na pril«odp|d prldij^ p^:; gospoda dekajoa*.'•-< Paaraab , ^ ," i ? ^, 1 It-lAMdelJav T nedrfjo dn« 5.inov^mbr^a lJMJ- i*9i.. vrfl} toororan}« kmotijsk« podrutnloe, na laterem gori»ri g. Skrlac ta VManec. K obUnl n<W««>l v_M odbor. i okr*M s Slovenil Gradee. Sekira poka hudo zadnja leta po gozdovih v slovenjegraškem okraju. Gozdovi so bili že od nekdaj ponos in glavni vir naših kmetov. 2alostni pogled je na gola rebra, tam, kjer je bil nekdaj lep košat gozd. Tujec se bogati z našimi gorskimi zakladi.. Kmetje, polagajmo malo več važnosti na gozdove in lesorejo. PriSli bodo še hujši Basi kot so sedaj in tedaj vam bodo gozdovi prav priSli. s SoštanJ. Naše Bralno dru&tvo je priredilo v nedeljo, dne 29. oktobra pri RajŠterju veselico s petjem, deklamacijo in igro ,,'Jeza nad petelinom in kes". Udeležba je bila jah.o obilna in sodelujoči so refeili svoje vloge prav, povoljno. Pri igri so nastopile: Jožola Ravljen, Neža Stanovšek, Ana Hrastnik, Ana Golob in Marija Kot. Po igri se je vršil sreBolov s prav zapimivimi dobitki. s Na Muti se je obnesla veselica dne 22* oktob- ra na korist ubogim otrokom slovenslče gole prav povoljno. Dasi se domacini niso udeležili v tako velikera številu kakor drugokrat, ker so bili deloma zadržani, nekateri pa so se zbali vremepa, vendar je bil še lep obisk. PaŁ pa so prihiteli zavedni slovepski fantie iz 3—4 ure oddaJjenega Rem&nika v kaj lepem Številu, kakor tudi vrla dekleta iz Marenberga. Ta mladina na skrajni jezikovni meji je pa6 lahko vzgled marsikakim mlaSnežem po naši domovini, ki ne poseBajo narodnih prireditev, Bepray jih imajo Bisto pred nosom, ampak rajši zapravljajo Bas ip denar na drugi način, ki je Besto Škodljiv duši in telesu. Sosednji Vuzeničani tudi topot niso izostali. Dekleta so igrala »,CaŠico kave", moški pa ,,Prepirljiva soseda". Igralk ip igralcev ni potreba hvaliti, saj so že stari znanci na odru in vsak reši svojo vlogo prav dobro. Da se je dosegel primeroma še lep Bisti dobiBek za uboge otroke, gre zaJhvala v prvi vrsti našina vrlim dekletom in fantom,, potem pa seveda tudi ob^instvu in ljubim gostom. Se posebej pa se moramo zahValiti gospodu Priveršeku, trgovcu na Muti, ki je v ta namen podaril sodBek vina. s Prl Sv. Primožu nad Muto kmetje prav pridno prirejajo love, k€r so dobili letos lov v svoje roke, dasi je bil od nekdaj v najemu nemSke gospode. Tudi letos se je zanj potegoval protestantovski doktor Mrai lag iz Maribora., a slovenski kmetie ga niso hoteli piistiti. s Marenberg. Tukajšnja dekliška zveza uprizori v nodel;o dne 5. novembra 1911 v trgu ,,Pri stari pošti" gledaliSko igro ,,Z viharja v zavetje" in BDve klepetulji." Na vsporedu je tudi nekaj peemi in deklamacij. Ob enem nam bo izpregovoril naš državni poslaneo gospod dr. Karol Verstovšek nekaj bodrilnib. besed. ZaCetek ob y<3. uri popoldne. K obilni udeležbi se vabijovsi domaCi, bližnji in daljnl sosedi. Konjiški okraj. k Konjice. Zaupniki KmeBke zveze se naproŠajo, da se ozro po svojili Betah, da s primerno mirno in modro agitacijo zgoste svoje vrste; naj ga ne bo boljšega posestnika, ki bi ne stopil v krog boriteljev in delavcev za kmeBke koristi, Pri tem se vas vabi, vrli kmetje, na naročbo stanovskega lista ,,S1. Gospodar" s prilogo ,,Gosp. Novice". Vsak njegov ^rijatelj naj si naroBi svojega in Še pridobi vsaj po enega naročnika. Naroeeval se bo pod skupnim zavitkom v trgu Konjioe hiš. štev. 103. k Konjice. Podružnica ,,SIovenske Straže" sklicuje sroj I. redni občni zbor na Martinovo nedeljo dne 12. novembra 1911, po večemicah v prostorih bralnega društva v kaplaniji. Zbor ieli vzbuditi v ljudsMh slojih zanimanie za nStražino" nalogo in d»lo, srca vneti za rodno grudo, domači jezik, vtrditi zvestobo do narodnega svojstva. Ljubezen do domovine naj zbere dne 12. novembra može in žene, mladeniče in dekleta, v svetem navduženju za ohranitev svojega imena za bodočnost. Pri tej priliki se zopet opozarja na zbirko narodnega blaga, ki smo jo že opetovano priporočali zavednemu občinstvu. k Konjlce. Citatoica v Konjicah priredi v nedeljo dne 5. listopada 1911, ob 4. uri popoldne, v čitaLnični dvorani v Narodnem domu gledališko pred,stavo. Igrala se bo priljubljena žaloigra ,,Mlinar in njegova hči." Celjski okraj. c Celie. Nekatere obBine celjskega okrajnega glavarstva Se vedno niso vposlale poizvedovalnih pol za pomožno akcijo po suSi, tako, da glavarstvo ne more skleniti aktov, Neobhodno potrebno je torej, da se obgine požurijo. c Celje. Na tukajšnji pošti je zapostavljanje slovenŠBine že postalo — železpa srajca. Slovenci se pritožujejo, da Še mnogokrat dvojeziBnih tiskovin m dobijo. Bo treba napraviti red. c Celjie. V Spodnii Hudinji je v petek, dne 27. oktobra izbruhnil požar pri tesarju Palirju. Poiar so omejili, da se ni razširil Ha sosednjo hišo. c Celje, Kakor se nam od verodostojne strajii poroBa, so obBinske volitve na Teparjiti potrjene. Kakor znano, so posllinemci pri teh volitvah na zelo Cuden naBin zmagali, a kljub temu se na slovensko pritožbo ni oziralo. Izžpebanje porotnlkov. Za Betrto in zadnje tetošnje porotno zasedanje pri tukajšnjem okrožnem sodišču so bili izžrebani kot glavni pprotniki: Mihael Sevnik, posestnik v Zupelevcib.1; Jiirij DrobtinSek, posestnik pri Sv. TomaŽu; Rajmund Bratanič, trgovec v LiiBah;'' Alojz Podmenik, užitninski uradnik v Berniči; Antop Debelak, mlinar v Prelaski; dr. Ipa. Georg,¦¦cMJvethik v Smarju; I. Ma6ek, ndinar v I*siBiiem;¦'"Antph Klavzer, jnesar v Brežioaji; iosip krpbath, hiSni pošesthik v Čelju'; Anton PoBivalšfck, gostilpiBaif, v Ix>ki pH 'Zldaneta mostu; Fran P^kl mj., Kranilniani u^adnik1 V Žalou'; AloJziJ Teirglscf, pos&ataik in d©*> posL v O. GniSovlJah; I> PuSalk, buL po* sestnik v Konjicali; Karol Schwentner, trgovec v Vranskem; Josip Stožir, posestnik v Trnovliah; Al. GoriSar, knjigovodja v Libiji; MartinVeBaj, posestnife v Lokah; Fran Cetin, posestpik, Sele pri Brežicab.; Simon Vidmar, posestnik v Spodnjih ZreBah; Valentin Ušen, posestnik v Spodnjin Grušovljah;) Ivan Skaberne, fclepar v Celju; Josip Radej, gpstilničar v Rajhenburgu; Franc Korun, trgovec v Št. Petru v Savinjski dolini; Josip Span, posestnik v Doropolju pri Sevnici; Alfred Pungeršck, knjigovez v Celju; Ivan Korber, klepar v Celju; Anton Eller, krojaB v Vojniku; Fran Cernovšek, gostilniBar v St. Jurju ob južni železnici; Frap Hasepbiichel, posestnik v Oplotnici; Ivan Pungaršek, trgovec v Slov. Gradcu; Vinko Jamnik, posestnik umetnega mlina v Otišnem vrhu pri Slovenjem Gradcu; dr. P'ritz Zangger, odvetnik v Celju; Fran Loger, gostilniBar v Studencu pri Trboljah; Anton Koren, župan v PetrovBah; Andrej Stegenšek, posestnik v Tevčah pri LaŽkem. — Kot nadomestni porotniki: lvan Rebek, kljuBavniBar; Peter Drganc, raestni ekonom; Viktor Svab, tovarnar; dr. Edvard GoliB, mestni zdravnik"; Jos* Farmer, lesni trgovec; 'Jakob Videmšek, posestnik; dr. Janko Sernec, zdravnik; Josip MaliB, trgovec; Julij Jicha, gostilniftar; vsi v Celju. c St. Jurij ob južni železpici. Kako postopajo graški Nemci s spodnještajerskimi Slovenci, nam kaže zopet sledeči zanimiv sluBaj: VeB tukajšnjih kmetov je imelo naprodaj lepo pitane vole, za katere pa se tukaj ni dalo dobiti kupcev. Osrednja zadruga v Mariboru je graŠki Zvezi gospodarskih zadrug priporoBala, naj oskrbi kupce za to živino. DoloBilo se je, da se priglaSena živina v ponedeljek, dne 30, oktobra dopoldne odpošlje neki mestni klavnici v Istro. Kraetje so ob doloBenem Basu prignali živino, železniški vozovi so bili pripravljeni, živinozdravnik je Ba^ kal, a onega gospoda iz Gradca, ki bi naj vodil nakladanje živine in izplaBeval denar, ni bilo od nikoder. Sprevideli smo zopet, kako nas ljubijo nemški sodeželani. Kmetijska družba v Gradcu, v k.ateri odloBujejo neraSki graščaki in meščapi, se je glede nakupa Beške živine postavila proti nam, sedaj pa se iipBe fee nekako iz nas norBevati tudi Zveza gospodarskjh zadrug v Gradcu. Prav imajo naši deželni poslanci, da se tako odloBno bojujejo z ibbstrukcijo za naše pravice. c Vransko. Liberalci so prijatelji kmeta, tako so ob času zadnjik volitev razliBni agitatorji venomer vpili. Pa se vidi, da imajo malo smisla za ljudski blagor; kajti pi Še od volitev dolgo Basa in že so se pokazali v pravi luBi. Letos je bila kakor povsod, tudi tukaj huda, suša, tako, da so ljudje po hribib! ko' maj toliko pridel.ali, da imajo za sebe, za prodati pa nimajo nifiesar, Po ravpini so pa veBinoma hmelj naprej prodali, tako, da so tudi zelo malo dobili za njega. Sedaj pa pride znani Cizej iz Prekope, ki je precej znaii iz dr, KoroŠBevih shodov, kjer je delal svoje medklice in zahteva, da morajo larani bernjo odkupiti. Vsak ranogo lažje da tako svojo bernjo, kakor da bi moral zdaj toliko kapitala vplaBati. Po prayici vlada veliko ogorBenje po lari. Ljudstvo enoglasno pravi: Sedaj smo spoznali liberalce, kaki prijatelji kmeta so! c Vransko. K nam se je prenesla slinovka pri živini iz gornjegrajskega okraja, tako, da je že skoraj polovico živine v trgu okužene. Ker nek posestpik, pri katerem se je najprvo opazila, tega ni naznanil, se razSirja vedno dalje, Proti dotičnemu posestniku se je uvedla preiskava. c Mozirje. Od naše c. kr. politiBne ekspoziture je prestavljen tajnik g. 'J. Žolgar na isto mesto v Ljutomer. c Mozirie. Okrajni zastop gorpjegrajski je prišel na dobro misel, da bi bilo treba našemu okraju merosodnega urada za siode (Aichamt), kakor ga imajo tudi v So&tanju. Odbor je dobil nalog, vse potrebne predpriprave izvršiti in tozadevne predloge predložiti skupščini v potrjenje. To se pa do danes Š6 ni zgodilo, paB pa se je takoj dalo postaviti na Lipoldovem dvorišču uto brez vodovoda za ta prepotrebni urad, ali bolje reBeno nepotrebni urad, ako se okolišBine in posledioe upoštevajo, kakor se je cela naprava izvršila. Stroški bodo znašali Brez 4000 kron, jn kar še najbolj peBe, je to, da se bo morala posestniku plaBevati veBna vsakoletna visoka najemnina, katero sme on s Basom zvišati, kakor se mu bo ljubilo. Na.ša nikdar polna okrajna blagajna bode na ta naBin izpostavljena veBnim napadonk NaŽi odborniki so prekoračili svoj delokrog s tem, zraBnim podjetiem in se naj pokliBejo na odgovor, zakaj tako drago delo izvrSijo na megleni podlagi brez vknjižeae lastninske pra\nce. Upamo, da bo okrajna skup&Bina na svojem mestu in uvaževala stari pregovor, da kdor naroBa pijaBo, naj jo tudi plaBa, Gospodje pri okrajnem odboru v Gornjera Gradu, roke na prsi, povesite oBi in izrofeite kljuBe, ker je vaša ura že prišla, in jalovi prizivi proti okrajnim volitvam v tržki skupini bodo minuli. Na odgovor vas zove 70% okrajnih doklad, 300 tisoč okrajnega dolga in davkoplaBevalci, ki so zopet z eno bridko izkušnjo iznenadeni. c Lepft njiva pri Mozirju. Novo veselje nam ]e napravil naš vrli gosp. p#slaneo dr. Karol Verstovjšek, Obljubil nam je namreB, da pride dne 12. novembra (na zahvalpo nedeljo) tudi v naS oddaljeni kraj. Por#Bal nam bode o delovapju poslancev KmeBke zveze v prid kraetij. Ravno sedaj je za kmeta nevaren ftaa, ker grožijo socialni demokraije že celo s streli v držftvni zbornici, '&& bi se naj odprlo tso meje za uvoa tuje Živine in seveda tucU kuge. Posvetovalo ae bo tudi o uatanovitvi podružnioe zadruge za razpefla?anle «iviue, ki je sedaj zelo potr^biMu Shod bo ta- koj po sv. opravilu ,,pri mežnarju". Kmetje, pridite v obilnem številu! Tudi SmihelBani naj ne pozabijo priti! c Požar. V torek, dne 24. oktobra 1911 je pogorel kbzolec gosp, Franc Rakuna, p. d. KovaBa v St. Janžu, občina ReBioa. Hipno je neizprosni sovražnik upepelil vse, kar je dosegel. UniBepe je nad 100 meterslnh stotov krme, ajda, koruza, 2 voza itd. ter se Skoda gotovo lahko ceni do 500 kron, katera je še obButnejša^ da se je nesreBa zgodila ravno sedaj v Barsu, ko že neizprosna zima trka ga vrata shramb, ki bi morale biti pripravljene na preživlianje živine. Na licu mesta se je kot prva pojavila brizgalnica iz Pobrežja, za katero oskrbovanje gre vsa Bast posestnikoma gg. Petrinu in TomaŽinu, Nadalje se je uspešno udeležila gasitve ognja tudi prostovoljna požarna bramba na ReBici s svojo parno brizgalno, ki je že mpogokrat pokazala svojo uporabnost, Poslopje je bilo zavarovano pri zavarovalni družbi ,,Donau" in krma za 200 kron pri VzajenHii zavarovalpici v Ljubljani, vendar ta odškodnina ne bo zadostovala za nastalo Skodo. Vrlemu našemu somišljeniku gospodu Fr. Rakunu naše iskreno soButje. c Iz Zadrečke doline. Kakor Bujemo, nameravajo naši liberalci tekom zime prireditiveB predavanj, katerih prireditelji bodo nekateri nagi naprednjaki Mladenič Cermevšek bo baje predaval o alkoholizmu, drugi o škodljivosti kvartanja, tretji o vzgoji liberalnih mladepičev. Bo zaniinivol c Jurklošter. Nenavadne razmere. Pred kratkira so se vršile volitve za obBinski odbor za 1. razred. Da se pokaže volilcem Iz drugih dveb. razredov slika njih vrednosti, voldi so — ker sami niso bili poprej izvoljepi — naše najskromnejše, pohlevne, pa pri svoji pameti zdrave starBke s 70» leti v odbor, BeŠ, mi hoBemo vam pokazati, koliko §te vsi vredni. — Cudno je tako postopanje. Kdor iz siromakov norce brije, naj poprej jako previdno poskrbi, da sam siromak ne postane, posebno pa tam, kjer siromak od mladega do starosti v snažni obliki hodi po svetu. Pri obBinskih volitvah je merodajno, da se dobro gospodaru Se dovolj dobriji mož imamo v odboru. Mi resni volilci pa zelo obžalujemo nespametno pofietje nekaterih volilcev prvega razreda, mi jih ne smatsmatramo, da bi bili zmožni pretresovati naše težnje. Že trikrat se vrše volitve, pa ne pridemo do sklepa; volitve stanejo veliko denarja, ki se mora vzeti iz obBinske blagajne; prihodnji Jupan bo prisiljen, si izposojevati, delati dolgove, ker bo moral plaBevati, vi se mu bodete posmebiovali in rekli: slab župan. Kdo pa je kriv? Vi, ki uganjate burke z obBino in nimate smisla za resno, pametno gospodarstvo. Mi hočemo pa imeti pametno obBinsko vodstvo, ki razume paše težnje in pri oblastih vsled svojega ugleda kaj doseže. c Cebelarska podružnlca za Savinjsko dolino je zakljuBila v nedeljo, dne 22, oktobra svoje letošnje eebelarske shode. Priredila je ob 3, uri popoldne pri g. Radišku v Kaplji svoje sedmo in obenem zadnje toletno pouBno predavanje. Kljub neugodnemu vremenu je bila udeležba prav povoljna. Predavatelja gg. Cernej in Pikl sta prednašala o splo$ni urani Bebelore]i, in sicer zgolj le pa stavljena vprašanja. Ta način smo nalašB vpeljali na naŠih shodih, ker smo prepriBani, da tako najboljše ustrežemo vsem, ki žele kake koristi od predavanj. Predavatelja sta vzbudila splošno zapimanje in navdušenje za umno Bebelorejo, Pridobila sta tudi 9 noviH Blanov k naSi podružnici. o BrasIOTČe. Zelo dobre in blagodejne so naprave, ki Imajo namen podpirati šolsko mladino; med take ustanove spadajo tudi šolarske kuhinje, ki preskrbujeja otrokom toplo kosilo In jim prinašajo mnogo koristi. ne le v telesnem, marveč tudi v duSevnem oziru, Otrok, ki ne dobiva dovolj teCne hrane, se ne more razvijati telesno, pa tudi duševne moči zaostajajo. Te okolnosti ne pridejo toltko v poštev, kjer je majhen šolshd okoliš in ugodna pota, tam gredo otroci opoldne domov h kosilu in se okrepčajo za popoldanski pouk. Povsem drugaoe pa je, kjer morajo otroci opoldne ostajati v šoli in ne morejo domov zaradi prevelike oddaljenosti. Tak otrok zaužije zjutraj kaj malega, potem presedi v šoli skoraj oel dan brez tople hrane in še le zvečer dobi kako prestano jed. Umevno je, da pri taki hranitvi ne morejo otroci primerno uspevati. Mnogo je pa tudi družin, ki opoldne nimajo toplega kosila; 5emn naj hodijo taM otroci opoldne domov! Vsem tem je šolarska knhinja neprecenljive vrednosti in zasluži vsestranske podpore. Pa tudi tistim, ki so v bližlnl, nudi ta naprava marsikatere ngodnosti. Ko pride otrok opoldne domov, dostikrat ni kosilo pripravljeno, otrok mora Cakati in v zadnjem trenutkn zanžije v nagllcl j«d in zdirja v šolo. Umevno je, da taka jed ne koristi mnogo, feer želodec deluje le takrat prlfiierno, 5e ima potreben mir. Dostikrat pa zabranjujejo slaba pota in vremenske neprlllke prihajanje b. kosilu; takim zaprekam priti okom, je nadaljni namen SolarskUi kuhinj. UpoStevajoč okolnosti, ustanovila se je že pred leti tudi v Braslovčah Solarska kuhinja, ki je delovala do sedaj prav nspeSno. Bes je, da so s lem zvezane velike težave, neprilike in mnogo poslov, kajtl vsl donesM se morajo zbirati leto na leto pri ialadinoljubih, kar gotovo nl prijetno delo. Kako sreCne so pafi Sole, ki Imajo v. ta namen posebno glavnico, tanj učiteljstv« na pozna težkod, kl ]lh povzroči vzdrževanje te prekoristne naprave vsako leto! Toda zavest, da stori človek dobro delo in požrtvovalnost stalnih dobrotnikov Solske mladezi daja pogtun k novemu delovanju. Ka«o je v pretečenem 4etu delovala šolarska knhiiija, je razvldno lz slede^ih podatkov: Kuhati s« je pričelo meseca novembra 1910 in nadaljevalo do marca t. 1. Vsega sknpaj se je razdelilo v 59 dneh nad 8000 kosilc, Vsi stroŠki z vrednostjo jedil so znašali 278 K, dohodM pa 250 K, tako da je bilo primanjkljaJa 28 K. Poročilo o delovanju šolarske knhinje s podrobnimi raCuni o porabi priskevkov se je v seji sl. otrajnega fiolskega sveta vranskega z dne 27. aprila 1911, -žter. 189, odobrllo in se je šolskemu vodstvn naročik), naj v imemu Iste korporacije IzreC« vsem podpornikom zahvalo in priznanje. Prav prijetna dollnost ml je torej, da na tem mestu omenjam vs« VTle dobrotnike, kl so s svojiml prispevM omogočili vzdrzevanje Solarske kuhinje. V krvi vrstt je blagorodni gospod baron' B. Cnobloch, grajččak in delolnl poelanec v 2ovneku, ki vsako Wt« prlspeva izdatno svoto; potem fl, gospod dakan Hribernik, ii goepod katehe( Vogrinec, 6. gospod kanonik Bobinc; nadall«: «. Pauer, gospod sodnl na4syetnik dr. VovSek, gospod dr. V» C«rvlnka, gospod pl. Blen, tvrdka Zotter, gospod KreD, alasp pa ft» huM gosrpod Flor. Bak, kl je pol*g adatae d«iarne podpbre pi4•peval ta41 r aatnrali}»h;. po goepoia V. lUrOVtn > ttsti, praJ^lS nesek neke poravnaT«. Draga teta j« podjetj« prejelo zdatn« podpore od gledaližkih iger, ki so se v to prirejale, letos jih ni bilo. Kei 80 pa stroškl presegaH dohodke, obrnil se je podplsaai na elavno posojilnico v Braslovčah s prošnjo za podporo, ki ni bila brez vspeha. Od čistega dobička je prejela šolarska kuhiuja lep prlspevek. Slavni krajni šolski svet pod načelniStvom gospoda J. OmladiCa je podplral podjetje s tem, da je prepustil kurivo in izročil polovico šolskib. glob v ta namen. Posebej Se moram omeniti, da ao nekateri otroci dobivali kosilo v župnišču, pri gospej Pauerjevi in pri gospodu Plaskanu. Vsem tem vrlim dobrotnikom naj bo na tem mestu izreCena, prisrfina zahvala z željo, da tudi v prihodnje ostanejo zvesti podporniki Solske mladlne. Hvala gre pa tudi onim, ki so kaj prispevali v jedillh, ker brea njih pomoči bi ne moglo vspevati podjetje. Ob tej priliki se obračam zopet na splošno javnost s prošnjo, da vsak po svoji moči blagovoli podpirati to podjetje. Zlasti letos, ko je bila bolj slaba letina in bo marsikomu hudo predlo, naj bi premožnejši sloji kaj ve<5 storili v ta namen. Bes je, da je bilo manj pridelkov, pa z dobro voljo se vendar da dosefii marsikaj in vsak še tako majhen prispevek se sprejme s hvaležnostjo. — Solsko vodstvo v Bra8lov6ab!, dna 24. oktobra 1911. c Dramlje. V nedeljo dne 5. novembra se bo izpolnila želja, ki smo jo tukajšnja dekleta že dolgo gojila; ustanovila se nam. bo dekliška zveza. Na ustanovitveno slovesnost pride gospod dr. Hohnjec, ki bo pridigoval pri poznem cerkvenem opravilu ter bo tudi govoril na ustanovnem; zborovanja takoj. po pozni sv. nviši. Mladina uljudno povabljena! c Mozirie. Izobraževalno društvo priredi v nedeljo dne 5. novembra 1911, popoldne ob 3. uri, v prostorih gospoda Vasleta v Mozirju gledališko predstavo ^Mlinar in. njegova hči." Baznn te predstave je še javo zanimiv vspored. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. Brežiški okraj. b Brežice. Mladepiški shod v Brežicah' je liberalno diišo vznemiril. V ,,Nar. Listu" poroBa, da ni vredno o njem govoriti, potem pa, nakopiBi eelo vrsto 1 a ž i o njem in njega govornikih, kakor da so hoteli breškega Sokola kar ubiti, da se je nek fant o njiji zaniBljivo izrazil itd. Iz srca privoščimo vam, liberalci, take fante, ki ,,svojemu dekletuvse obljubijo, ne izpolnijo pa niB", in ki so z vami vred naSi nasprotniki; s takimi boste vi Slovenijo prerodili! Gliha vkup Štriha! Kdor pa je gledal te fante, ki so bili na shodu, In njih plameneBe poglede, ki so govorili o notranji moei volje in o stremljenju po izobrazbi in napredJcu, in je slišal njihovega mladega govornika, podpredsednika shoda, ta pomiluje liberalne zabavljaBe in gleda z radostjo v bodoCnost, v Bas, ko se bodo vrste zavedne mladine še zgostile in ko se bodov ljudskem napredku zaBeli kaaati sadovi trudapolnega dela! b Dobova. Mnogo pomilovalnega smeha vzbuja brezimni dopisniki v ,,Nar, Listu" iz Dobove, ker pozvan od podpisanega, naj stopi s svojim pravim imenom na dan, da dobi za svoja obrekovanja in drzna podtikanja zasluženo plačilo pred sodiŠBem, se je ustrašil riBeta in rajši pogumno pogoltnil oBitanje podlega lažnika, grdega obrekovalca in sramotnega strahopetneža. Dober tek! Ima paB vsak svoj okus. In v resnici obžalovanja vredno je, ako kak ,,visokou6eni" gospod nima poguma to, kar piše, potrditi tudi s svojim pravim podpisom, temveft se skriva kakor ščene za plotom, ki oblaja mimogredoBe, potem pa se zopet skrije za plot. Vsak izraed dobro misleBih in razsodnitf župljanov naj sam sodi, kaj je misliti o takem zahrbtnera ravnanju. Kdor sam sebi javno pritisne peBat lažnika, obrekovalca 111 strahopetneža, nikakor ne more veB razžaliti in torej tudi ne zasluži nobenega odgovora, Ko bo pa mera polna, bo pa dobil odgovor nekje drugje! — I. CebaŠek. VestnLk mlad. organizacij e. Sv. Lovrenc na Dravskem polju. V nedeljo, dne 29. t. m. je tudi naša mladina stopila y krog organizirane slovenske kršžanske mladine, ki si je ustanovila MladeniSko in Dekliško zvezo. DruStvena d\orana je bila natlaBeno polna, obiskali so nas tudi mladeniBi in mladenke iz sosednjih krajev, zlasti iz Cirkovc, Hajdine in Crne gore, tajnica Zveze sloyenskih deklet, gdB. Razlag in zastopnice ptujske Dekliške zveze. Ko predsednik Bralnega drultva, <%. kaplan Sagaj otvori zborovanje, povzame besedo preB. gosp. dr. H o h n j e c ter v enournem govoru krasno razpravlja o namenih mladinske orgapizacije, ki ni niB drugega, ko ustvariti miadini Basno in veBno sreBo. Zato hofie poraagati do gospodarske izobrazbe, ki je pri nas skoro popolnoma zanemarjena. Za dobrega feospodarja pa Je treba, da je varBen in vstrajen. Naloga. mladinske organizacije je tudi, vzgojiti mladino za dobre kristjane, odkrite, poštene značaje, ki bo vedno kviškii dvigala in s Bastjo nosila katoliško aastavo. Taka mladina bode tudi vedno narodna. Gosp. govornik priporofta k sklepu mladini pridno delo za izobrazbo, zlasti sodelovapje pri Slovenski Straži, ustanbvitev dekanijskega odbora, mladeniBe pa vzpodbuja, da si nai kmalu ustanovijo telovadni odsek, Orla. Na predlog gosp. župnika se izvoli za Mladeni^co zvezo sledefci odbor: Finžgar Rudolf, voditeljf; Rogai Antoa, ToditeljeT namestBiki; Crnko Anton, tajniki; Kaiiftevift Lovro, tajnikov namestnifc; Jan&z Planingek, kniižnifear; Beranifc Franc, blagajnik, Za Dekliško 'zvezo:. Perfeub Marija, Planingek Neža, Planinftek jera, Mlakar Marjeta, PiS^k Terezija, Mlakar Marya in PiSek Cečilija. O pom«nu in potrebi sodelovanja Žea in deklet prj versko-narodnem delu Js govorila PlapinBek Jpra in povdar]ala, da je to iadi dolžnosi vsake mladenke kot.MariJine hierfce, kot kjneike ln slov«nst» ipladeAka. Prisrfeen poatirav ptujafce Dekliške ?ve>e aau ]e izpočila A» KovsjM ter želela v«t«ajaDs(tl 4n »eiunorBega *lovaojai. »al tepo je pokazala korist Dekliške zveze za vsako mladenko v svojera go\'oru Peršub. Marija. Gosp. organist P. PotoBnik je z živimi besedami slikal, kako potrebuje domovina delavnih. in požrtvovalnih moBi v sedanjih hudih časih in kako potrebna je zato izobrazba. Vmes je vrli pevski zbor pod vodstvom gosp. organista krasno proizvajal veB pesmi. Predsednik zahvali vse govornike in govornice ter drage sosede za obisk, želi novoustanovljenima Zvezama uspešno delovanje in božjega blagoslova, NaŠa mladina je pokazala veliko zanimanje, kar je priBala velika udeležba na shodu in veliko število Blanov in Blanic Mladeniška zveza šteje že sedaj okrog 60 Blanov, Dekliška pa 108.. To je dokaz, da se zavedaio svojih dolžnosti, da se ttočejo resno pripravljati in izobraževati za poznejSe življenje. Bister um, vedro Belo, veselo srce, k temu vam, mladenici in mladenke, hoBe pomagati in to vam oliraniti Mladeniška in Dekliška zveza vam v Sasni in vočni blagor. Zatorej le složno in ystrajno naprej za, tem _iljem! ,,Krsčanski vojak" se imenuje knjiga, ki je iz6la v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Spisai ]o je c. kr. vojaški kur.at Rozman v Gradcu. MladeniBem knjigo toplo priporočamo. Radi pomanjkanja prostora priobčimo oceno priliodnjič, Knjiga se naroBa v Cirilovi tiskarni v Mariboru in stane 1 komad 80 vip., po pošti 10 vin. ve<5* s Marenberg, \ Za zastavo naše Marijine družbe so razun domačinov darovali naslednji velikodušni dobrotniki: gospa Jakobina dr. Zitnikova 10 K, gospa Pahernik 10 K, kn.-šk. plsarna 50 K, preč. gg. Jožef JurCič 20 K, Frano Sinko 10 K,; Anton Podvinski 10 K, Mirko Volčič 5 K, Andrej Fišer 4 K, F. Hirti 3 K, Pinter Jožei 2 K, Janez Ev. Kociper 2 K, Adoli Gril 3 K, A. Hecl 10 K, Jožef Panič 5 K, Franc gkof 20 K, Vsem blagim dobrotnikom: Bog povrni! Zastava je, stala 402 K. Ker še imamo na njej 80 K dolga, se blagim dobrotaikom prav lepo prlporočamo za prispevke, ki se naj pošiljajo na riaslov: Terezija Kolar, predseduica Marijine družbe, Marenberg, Sv. Janez. Sv« Pavel pri Preboldu. Dne 12. novembra 1911 popoldaa ima odsek braslovškega dekanijskega odbora dekliškili zvez na Gomilskem v društveni sobi tamošnjega bralnega društva svoj shiod. Dekleta pridite! Ptuj. Prihodnjo nedeljo dne 5. novembra 1911, dopoldne ob %9. uri, ima telovadni odsek Orel svoj prvi občni zbor. Mladeni5i Orli udeležite se polnoštevilno važnega zborovanja v prostorib. Kmečke posojilnice v minoritskem samostanu v Ptuju. Vabljeni so tudi drugi mladeniči, katerim je kaj za trezno, versko Sivljenje. Zakaj ravno pri nas je veliki sovražnik smrdljivi alkohol in slabo časopisje! Torej je skrajni fias za resno in trezno združenje. Vabljeni ste vsi! Iz celega sveta, Velikanski požar v Carigradu. Ni Še dolgo Basa od tega, ko je uniBil v Carigradu požar cel del mesta. Zopet je zafielo goreti dne 21. oktobra v carigrajskem mestnem delu Sultan Bajezid in istočasno v grskem delu mesta Kump-Kapu, Požar se je radi pomanjkanja vode tako hitro razširil, da je zgorelo veB sto biš. Gorelo je do 23. oktobra do 2. ure po polnoBi. V pogorelem mestnem delu so bivali vecinoma premožnejši Turki. Skodo cenijo na 10 milijonov kron. Strahovit umor. Pri Hodonili na Moravskem so naSli v ponedeljek na polju grozno razmesarjeno truplo 30 do 35 let starega raoža. Iz raznih znakov se je dalo sklepati, da je umorjenec uslužbenec kneza Salma, neki Ladislav Toman. Sum, kdo ]e umoril Tomapa, je padel na nekega agenta, o katerem se je trdilo, da je vedel, da je imel Toman pri seb.i 65.000 kron in se je liotel polastiti tega denarja, Umorjenčevo truplo je bilo strahovito razmesarjeno. OBi so bile iztaknjene, nos odrezan, roke vse razsekane in Creva potegnicna iz trupla ter raztresena po poliu. Seveda se je takoj uvedla natančnejša preiskava in ta konBno dognala oudpo dejstvo, da truplo ni Tomanovo, dasiravno je bilo oblečeno v Tomanovo Šofersko obleko, in so našli v žepih vcB na Tomana naslovljenih pisem. Preiskava je namreč dognala, da je umorjenčevo truplo za 2 cm manjše od Tomana. Sedaj pa se je pokazal naenkrat Buden obrat v celi stva.ri. Doznali so namreč, da umorjenec ni Toraan, temveB nek' njegov pajdas, k.i ga je Toman umoril, ga oblekel v svojo obleko in vtaknil svoja pisma v žep. Toman se le namreB pred kratkim zavaroval za 83.000 K. Da m njegovi potegnili zavarovalnino, je umoril svojega pajdaša in ga našemil s syojo obleko. Tomana Še piso dobili. Pri tatvini ga je zadela kap. Ko je prisla pred nekaj dnevi neka dunajska hišnica domov, je dobila vrata svojega stanovanja vlomljena. V sobi je dobila mladega moža, ki je ravnokar vlomil v omaro ter se pripravljal, da jo izprazni. Žena je zacela klicati na poraoč. V tem trenotku se je pa mož mrtcv zgrudil. Najbrže ga je zadela kap. IzkljuBeno pa tudi ni, da se je zastrupil. Najinaiijšo armade sveta. Navadno se piše, koliko Steje vojska te ali one velesile, redko se pa sliši, koliko štejejo armade malih držav, Izmed državic je najmoonejša republik.a San Marino. Nje vojska sestoji iz celih devet kompanij, to je 38 Castnikov in 950 mož. Na drugem mestu stoji arraada nadvojvodine Luksomburg. V miru razpolaga z dvema Bastnikoma in 145 možmi, Be je pa sila, pa ima pod orožjem 323 mož. Na tretjem mestu stoji Monako. Ta kneževina iraa 4 oficirje in 82 mož, ki jo branijo. Najnovejse. Mlnlstrstvo Gaač odstopilo — novo ministrstvo. V torek, dne 31.oktobra je ministrski predsedn.ik GauB naznanil cesatrju, da, odstopi s celim ministrstvom. GauB "'•* odstopilj ker so mu pri pogajanjih glede vlad- ne veBine v državnem zboru nagajali nemSki nacionalisti in radi tega ni mogel strniti moBnejše stranke v vladno veBino. CJesar je vzel Gautschevo o&tavko na zpanje in je naroBil grofu Stiirgkliu, naj sestavi ministrstvo, Novo ministrstvo bo baje sestavljeno iz samih uradnikov. Imenujejo se mnogoštevilna imena. Ali bo grof Stiirgkh v stanu, potegniti vladni in državnozborski voz naprej, bo pokazala bodoBnost. Političen shod v Ptnju. V nedeljo, dne &. nov. po rani sv. maši se vrši v Narodnem Domu v Ptuju politiBen sliod. Poslanec BrenBič bo poroBal o delovanju v državnem zboru. Volilci ptujske okolice in sosednjih far, udeležite se polnoštevilno tega shoda, da slišite svojega poslanca, kako vas zastopa. Braslovče. V nedeljo, dne 12. novembra ob 6. uri zveBer se uprizori v nrid pevskemu in bralnemu društvu na Legantu gledališko predstavo ,,Krivoprisežnik", narodna igra s petjem v treh dejanjih, St. Ilj pri Turjaku. KatoliSko bralno društvo bode v nedeljo, , dne 5. novembra t. 1. ob 4. uri popoldne v restavraciji pri železniški postaji (Douže) uprizorilo igrokaz: ,,Svojeglavna Minka" in še drugo miBne in pouBljive toBke. Prijatelji nedolžnega veselja so uljudno vabljeni. V Cadramu bo imelo Katoliško politično društ\ro ,,Sloga" v nedeljo, dne 3. novembra po litanijah zborovanje za Slov. Stražo, m so vsi udje ip tudi neudje povabljeni, priti v mnogobrojnern Stevilu. V LjuMjani je pri nadomestni deželnozborski vqlitvi dne 31. oktobra zmagal liberalec Adolf Ribnikar s 1719 glasovi; naš kan/lidat Anton Rojina je dobil 770 glasov. Poročiio o setmii go^«te Ł'>*me 7 Grs^ea dne 26. oktobra 1911. Prignalo se je 194 volov, 110 bikov, 165 krav, — telet. Cene za 100 kg žive teže: Lepi pitani voli 98 do 104 K, srednje debeli 16 do 96, euhi 80 do 84, bild 72 *o 00, lepe pitane krave 76 do 84, srednje debele 53 do 75, sub.6 50 io 56. Tendenca: Pripeljalo ee ]• na ta tn na kontmnačni sejem 111 komadov manj, kot prejštaji teden. Cent nazadujejo. Promet miren. Na avinJBki semeni se je pripeljalo 2527 svinj; cenft za 100 lcg mrtve teže 120 do 134 K. Cene nazadujejo. VpraSanja \n penudbe. Kče se: 2 mladi molzni kravi za mariborski okraj. Ponudba sprejema Osrednja zadruga v Mariboru. Trafela Jernej, posestnilt, Eodni Vrh Stev. 48, pošta Podlehnik, želi kupiti Cistokrvn» plemensko telico pincgavske pasme. C. gospod Peter Zadravec, župnik, Sv. Lenart pri VeliM Nedelji^ želi kupiti eno kravo in %• letno teličko« N» prodaii Dve leti starega merjasca, iz Waldegg-hleva, lma Friderik Kukovič, župnik, Dobrna. — Dva vola, 4 leta stara, Krajšek Jernej, Prožinska vaa, pošta Store. — Več lepe 4ivine na prodaj v Vičancih pri Veliki Nedelji. Pojasnila daje ViCanski Škrlec. — Ivan Supanič, veleposestnik v Jarenini, ima na prodaj 1 kravo na novi dojvi, na dan da 14—16 1 mleka. Proda tudi en par težkih. volov. — Jožef Trstenjak, posestnik v Obrežju štev. 5, ima na prodaj telico pincgavske pasme, staro 1% leta. — Karl Novak, veleposestnik, Ho6e: en par volov, težkJb 12 meterskih stotov. — Janez Jurič: 1 par volov, težkih 16 meterskah stotov. — Jožef Boškar, posestnik ,,Jakobshof, St. Jakob v Slov. goricah, 1 brejo telico. — Jožef Kolman, posestnik v Slivnicl pri Mariboru, lepo vzraščeno telico 1% leta staro, pinogavske t>asme. — Jožef Horvat, posestnik v Bagoznici štev. 12, župnija Sv. Bupert v Solov. goricah, poSta Sv. Barbara pri Mariboru, ima na prodaj 1 vola, star 4 leta, srednje reje, težek 500 kg. — Opomba: Vprašanja in ponudbe enega in istega posestnika bomo odslej priobčili po trikrat zaporedoma, če ne bo dotični druga6e želel. Osrednja zadruga.