SI. 48 V Mariboru, četrtek 27. IV. tečaj. 4871. Vtorek, tetftek in soboto izhaja in velja v Um iltoi u brtn jjotuljH n j a nn dom m *M leto 8 g. — k. pol i• -1 u 4 četrt |»0 p«.;«i: ta vse loto lOg. — „ pol leta *» „ — . četrt - 9 a 60 SLOVENSKI NAROD, Oznanila: Zh navnrfno tristopno vrsto m* plačuje : tj lir. i'k tiska Ikra t i ,) ii . 2krat. ■t „ .. ,, 3krnt. veče pim.ionko br pla č u jej o po proeforn Za \ .il; tinok je plačati kolek (ntempelj) za 30 kr. Vredniitvo in opravnistvo je na stolnem trgu (Domplats) hii. it. 179. Rokopisi ae ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno franknjejo Pruako-iteiii&ka ustava rad svojega Bismarkovegn mameluštva in zarad apatijo, ki jo je v nemškem državnem /boru pokazala v zaje skleueua in potrjena. Stranke brez razločka kleče dovah, ktere bi imele za-njo biti životne zadovo. Orali skačejo okolo nje, kakor uekdaj židje okolo zlatega gani to stranke pravijo, da napredovalim stranka nima teleta vesele pesmi prepevajo ; njenih napak nočejo vi- dolžuosti, o vsaki in če tudi neugodni priliki na dan deti, nli pa jih zakrivajo, kakor otroci svoje ročice hoditi s svojimi tirjatvami, ako smo upati, da bodo te stiskajo na oči, ako jih strah obletu jo. Komaj pa so tirjatvo o ugodnejši priliki zadobilo v zboru veliko ve-euo marogo zakrili z izgovorom, da jo inaroga „izrastla čino alt vsaj tako krepko manjšino, da bodo smola na nemških tleh", da jo napaka „le ud v veliki verigi računiti na vspeh. — Mogoče, da prido ta ugodna zgodovinskih tradicij" ali kaj enacega, zopet se po doba; mogoče, da tudi ne; mi vsaj si ne moromo do-trikrat priklonijo prod ustavo hvalisaje, da je ta no- mišljati, od kod bode napredovalna stranka vzela svojo čedna gotična stavba izvrstna, naravnost in nepopačeno večino ali tudi le krepko manjšino, dokler je po par-izrastena iz narave nemškega duha. Kako morajo pi- [lameotaroem vedenji najmočnejše nacijonalno-liberalne sati že ministerijalni, vojaški in reakcijonarni časniki, ako organ naroduo-liberalcev, „National-Zeituug", svojo hvnlo takole pretirava : „Nemška edinost jo dogotovljena! Ljudstvo giactlO gleda in kliče: dokončano je! Kar so mladeniči sanjali in za kar so molje delali, za kar so mladeniči in možje na bojišči umirali, to j doseženo in izpolnjeno: nemška država je gotova! Ako to veliko in srečno delo ogledujemo, ne moti nas, če kdo ustavo imenuje nepopolno; kajti ktcro človeško delo je popolno? Ali je Goethejev Faust, ali je Petrova ceikev v Rimu V In na dalje: „Da je ustava nunske države sposobna, ka se zboljša in zboljšanja potrebna, to jo prazna beseda, ki nič ne uči, nič ne pove. To smo vedeli, o tem smo bili prepričani, prodno smo jo brali. Ako jo pa beremo, uahajamo jo s korena nemško. Ima mnrnioiskih podob odličnega dela; obleka teh podob — kakor ravno iz vode poteguena — se tako osko oklepa udov, da se dade pod obleko natanko spozunti obliko človeško postave. Taka jo tudi s to ustavo, ki tako oblači živo državino telo, da se zdaujost in preteklost Nemčije z vsemi njenimi črtami blišči kroz obleko." In tako gre hvala dalje brez konca in kraja. Co pa ustavo državnem zboru in damo, ne nahajamo samo, obravnavanje v nemškem vedenje strank natančneje pogle-razlogov, ki bi tak panegvricus opravičevali. Kaj je nova prusko-uemška ustava? Neka zhloia starega z novim. Glavni oddelki, staro namreč, jo vzeto iz soverno-neinške zveze; kar so je novoga dodalo, to so pogodbe ukleneiie z južno-nemškimi drža-vami, in pa nektera formalna določila nebistvenega zadižaja, da za silo vožejo to jako različno tvari DO, O resnobnih svohodnostnih določilih, o tako imenovanih osnovnih điiavnih pravicah, kakoršno so načeloma vsaj zašle celo v našo decemhorsko ustavo, o enakosti vseh državljanov prod postavo, o prostem preseljevanji oseb ia premoŽenja, o svobodi osebni in hišni, tiskovni in verski, narodni in corkveni, o svobodi /hirati se in na-pravljati društva itd. itd. o vsem tem v hvalisani nemški ustavi ni sledu ni tem; poslanci no dobivajo za dobe zborovanja niti diet, kar pasivuo volilno pravo jemlje vsem državljanom, ki niso ob enem tudi toliko bogatini, da bi na svojo stroške mogli iz daljnih provinci j potovati v glavno mesto io tam mesece in mesecu ob svojih novcih zborovajo in hesedovajo živeti. Značajno za vso ustavo in za glavne strauko nemškega državnega /bora je, da bo toliko zauičovani ultramontanci morali poskušati v nemško ustavo vtihotapiti nekoliko svobodnih osnovnih pravic, da pa se je njih prizadevanje moralo razbiti nad uporom „liberalueu večine, ki zdaj tako rada plešo po Bismarkovi godbi. Samo ena stranka, tako imenovana : napredovalna, skuša Be zdaj — post festum sicer — izgovarjati za stranke, po jasnih besodah njenega voditelja Lasserja, In gori navedenih besedah njegovih organov gotovo, da slednja stranka ne midli na nikakoršnu opozicijo proti Bismarku in da hoče v miru uživati „krasotino" nove države. A naj so tudi stranke v svojem mnenji sučejo in /asučejo, kakor jim drago : nikdar ni pozabiti na Bismarka, sovražnika vsaki svobodi; on bode že skrbel, da svobodnjakom ne bodo bila „ugodna" ura. Oemu bi tudi njemu bilo svobodnostno osnovno pravice v njegovem carstvu? S tem, da je Bismark kraljeve, oziroma carjevo predpravice kolikor mogoče raztegni! in ljudske pravice kolikor mogočo skrčil, napravil jo po svojem mnenji Nemčijo veliko in mogočno; kaj bi ga na njegove stare dni primoralo, da bi z lastnega nagiba hotel postajati nemšk Washington ? Čakanje na ugodno dobo bode Bismarka in njegovo Bistcmo le utrdilo ; proti krepko ukoreninjenm absolutizmu pa more zmagati le nasprotnik, ki je vsaki trenutek pripravljen in oborožen boj začeti — in tega tudi najbolj napredovalna stranka o tako važni dobi ni storila. Nasledki tacega hlapčevskega vedenja se že kažejo. Stari borilec za ljudsko svobodo Virchow je zgubil vse veselje sodelovati v nemškem zboru in se ne da tje voliti, in kakor se napredovalna stranka zdaj trudi, da bi Janeza Jaknhy-a, skusonega zastopnika demokratičnih načel, v BeroHou samom izvolila si za poslanca, tako jo težko in neverjetno, da bi se jej to posrečilo. Ako so voditelji na svobodo pozabili, ni pričakovati, da bi slepa množica častila in z p« t na dan in čast spravljala svoboduostna načela in njih zagovornike. Tako so je zopot na Nemškem potrdil stari uk zgodovine, da vojaški vspehi nikdar ne morejo biti pripravna podlaga, rodovitno seme resnično svobodnemu razvitku. Vsem nemškim zmagam in žrtvam kljubu bo v Nemčiji vladala korporalska palica, ua mestu pravega ustavnega žezla, in pruska krnita hode v omikano nemško meso mnogo bolj re nla, nego ruska v „barba-rično" rusko. Nesvoboda nemška pa bode nevarna tud zunanjim deželam; k:»jti med tem ko se svobodne države pečajo lo z domačim razvitkom in napredkom, bode pruski militarizem vedno agresiven proti zunanjemu svetu; in lu je posebno Avstriji treba o pravom času klicati: Cuj in pazi! — da Ti no pride „neugodna" doba, ko ti ne bodo mogel nihče več škodovati, tudi Beust ne, in tradicijonalua nemška politika ne ! i) o p i s i. — Iz Maribora 25. aprila. [Izv. dop.j (Š e enkrat Trst i d tržaške razmere.) Moj dopis v 39 št. „Slov. Nar." zadeva razmero istrskih Slavonov in obsega ua koncu „nekoliko misli občinstvu v presod postavl:onih. Tara je rečeno, da ,mesto Trst se no da v okvir „Slovenije" skladati". Tej „na presod" postavljeni misli odgovarja „Primorec" v zadnjem čislu ; ali, kakor se meni vidi, menj mirno in menj objektivno, nego bi to baš njemu pristojalo, ki ima priložnost razmere do dna pregledovati. Ker on mojo misol „otročjo" imenuje, treba se mi zdi, „Primorcu" stvar nekoliko razjasniti, k taro s'em preje Kamo kratko omenil. — Že zdaj uživa mesto Trst, kakor tudi druga imenitna tržna mesta v Evropi u. pr. Bremen, Hamburg, Liibeck . . . več samostojnosti v primeru k družin, včasih še mnogo večim mestom. Zato ima Trst s svojo okolico, ktera pa je nasproti drugim deželam jako majhna, svoj lastni politični zastop, „deželni zbor". V ta zbor pošilja mesto 48 poslancev, okolica pa samo G, ako-ravno je razmera mestnega prebivalstva k okoličnemu samo 1.65 : 1, tedaj še niti za dvakrat tolika. Ta razmera v politiškoin zastopstvu je toliko hujša, čem manjša je razlika številk postavnih volilcev (3200 mestnih: 2500 okoliških). K temu se mora pomisliti, da mora okolica ista bremena z mestom nositi. Vsled teh za okoličane jako neugodnih in nepravičnih okolnosti jo že 1. 1868 nastala pri okoličanih misel: od mesta se odločiti. „Primorčevemu" politiku bi moralo znano biti, da se jo od strani zastopnikov vso tržaške okolice posebna prošnja na visoko ministerstvo sesta-ila in dne 22. okt, 1868, od poslancev in županov okolice podpisala, v kteri je želja izrečena: „naj se tržaška okolica v občinskih zadevah loči od mesta Trsta in kakor samostojna občina s posebno občinsko gospodsko v eno telo združi." Med vzroki, ki se v tej prošnji navajajo, jo tudi ena (5), ktora tako ločen je zavoljo preziranja narodnosti slovenske tirja. Raz-pora med mestom in okolico no dela nič tako zelo, kakor ravno divja laika politika, ktera kolikor more Slovence tlači, in to narodno tlačenjo je bolj nego hudo' materijalno stiskanje okoličanov dalo povod k misli razdružonja. — Brez strašnoga divjanja si vsaj jaz ne mislim Tista v zavezi Slovenije mogoč; ako hi ga hotela ona ukrotiti, tedaj bi morala Trstu tako rekoč vojsko napovedati, morala bi mu z ono besedo vzeti samostalnost, vzeti ono priviligirano avtouomijo, kakoršno nima niti Dunaj uiti ktero drugo mesto v zapadni Avstriji. Glede tedaj na izjemno stanje Trsta, glede na odvažim laški značaj njegov, glede na neprilike, ktero bi „Sloveniji" prihajale od zveze ž njim, moram očito izpovedati, da se mi okvir Slovenije zdi premajhen in preslab za krepko vladanje Trsta ; temveč mislim, da bi Trst imol samo v ideji celo jugoslavenske „Ilirije", kakoršno jo sprožil ljubljanski program, dovolj prostora, ker Trst tudi premalo slovenskih elementov obsega, da bi si ga samo ta prisvajal, ampak ker jo Trst last v s o h južnih Slavonov in ker so tudi laški prebivalci (hote ali nehote) na jugovzhod privezani. Krepki jugoslavenski zvezi, nikakor pa no S 1 o v u u i j i sami bi moč bila dana, Trstu pustiti svojo avtonomijo, zavarovati slavonsko v njem prebivajoče živijo ter ubročati laško in lahonsko divjost. Že enkrat je Trst bil pod velikim, avtonomnim kosom bodoče „Slovenije", bil namreč pod kranjsko vlado, ali vedel bo je že pred Karolora V. cesarjem osvoboditi in svoji vrhovni vladi kljubovati. Isto hi so mu tudi v prihodnjo lehko posrečilo ; jugoslavenska zveza nam pa se vidi tako krepka moč, da so jej Trst ne bi mogel odtegniti. — Zato še vedno ponavljam, da edino rešenje za avstrijsko jugoslavanstvo leži v iz- 62 vedenji in uresničenji »ljubljanskih dogovorov" j edino na podlagi teh se dasta tržaško in istrsko vprašanje rešiti. — Sicer pa gospode „primorceve" sodelavce memogredo prosim, naj v prihodnje spodobno in stvari dostojno govore, kader bodo govorili o spisih in ljudeh, ki imajo — s „Primorčovim" prijaznim dovoljenjem — z narodnega stališča vsaj toliko dobre volje, kakor misli „Primorec", da ima višega razuma. — r.— Iz Ljubljane 24. aprila. [Izv. dop.] Včerajšnja beseda v čitalnici je bila zadnja, pa glede programa in svršetka prva. Odbor jo s to besedo pokazal, kako izborno moči so mu na razpolaganje in kolik je napredek posameznih. Čo se pomisli, da filharmo-uično društvo lo s pomočjo nemških igralcev svojim udom zamore dajati zabave, se mora ravnateljstvu čitalnico prizuavati tem veče priznanje, ker ne potrebuje ni ene tuje moči, vsi so naše gore listi. Jenkov dvo-spev „domovina" sta izvrstno pela gg. Meden in Vidic, zadnjega bi samo prosili, dn bi večkrat dal čuti svoj lepi polni bariton. Gospa Schollmeier-ova je deklamirala Cegnarjevega „graničara" tako živo in s takim občutkom, da se kaj enacega malokdaj sliši. — Dramatičnemu društvu hi se smelo čestitati, da se mu posreči, pridobiti to izvrstno moč kot učiteljico. Naj veče priznanje pa gre za ta celi večer Eleni Pesjak-ovi, ktera je pred odhodom iz Ljubjane pela zadnjikrat in sicer z gosp. Medenom arijo iz „Trovatore" in „Ave Maria" od Gounod-a. Obe kompoziciji je pela gospica tako krasno in mojsterski , dn ji je donelo vihrno priznanje, na kar je gespica iz prostega nagiba dodala šo Vilharjevo „mladost", ktero je prav srčnoljubko pred misala. Ljubeznjivi pevki želimo iz srca srečno ptft, sebi pa, da se kmalo povrne. Recitativ iz opere „Undine" za sopran, bas in mešani zbor jo dajal priliko videti, kako gotovi in izučeni so pevci in pevkinjo in kako Jih ve voditi gosp. Valenta. Lahko bo ponašamo s takim zborom. Gospica Neugebauer-ova si je pridobila svojim petjem zasluženo prizanje. Po besedi jo bil ples, kterega se je udeležil lep venec krasnega spola. — Pravila katoliško političnega društva za Kranjsko je deželna vlada potrdila. 21. t. m. je bil zbor, kterega se je udeležilo okolo 50 udov. Izvoljeni so: /a ravnatelja društva duhovni gospod dr. jur. Sterbenc. za odbornike: Monsignore Jeran, meščan Regali, učitelj Močnik, kljti-čarničar Dolhar, profesor dr. Cebašek , hišni posestnik Pirnat in duhovnik Heidrich. — TagblattofOi so se na-voličali pisati in so pisali po vrednikn, ki je baje pro-tbsor. 1 nu, naj pa bo, saj jo med nemčurji profesorjev na kupe, ezempli gratia Dominikov tast „Ehrenmann-Schmiedel." Iz tržaške okolice, 20. aprila. [Izv. dop.j Mnogo se je iti pisarilo o novih učiteljih tržaške okolice — mnogo laži, pa tudi resnice; Še noben dopisnik ni popolnem zvest ostal, tudi ne dopisnik iz tržaške okolice, 22. marca t. 1. št. 36. Ker jaz vse gg. učitelje tržaške okolico osebno prav dobro poznam, ker so mi tudi njih zmožnosti dobro znane, in ker ljubim resnico in pravico — bom povedal, kako in kaj, ter dni vsacerau, kar mu gro. Prav dobri učitelji, pa tudi izvrstni orglavci so ti-le gospodje : Drag nt in Kaligarv Križi, A n t. V a 1 e n t i č v Prošeku , M i h a U r b a n č i č v Bazovici. J. Č e n č u r v Skednu, E. M o z e t i Č v Vrdeli, J. Šlunder na Opčini, J. Jančar na Katenari in J. Mozetič v Trebiču. — Ti goBpodje so rojeni Slo-vonci, in najraji svoj materini jezik govore, ki jim pa tudi kaj gladko teče. Tudi v laškem in nemškem jeziku so popolnem izurjeni. Nph uzorno vedenjo je posebne hvale vredno. Omenim še, da gosp. Dr. Kaligar je pretečono jesen v Trstu pred izpitno komisijo sijajno zvršil izpit za učitelja v slovenskem, laškem in nemškem jeziku; pa tudi na glasbi jo izurjen, igra tudi na gosli in ume še druge muzikalno inštrumente. Tako gospode pač ne presežo noben starih učiteljev, kakor omenjeni dopisnik misli, ker — razun Piano-ta — so bili vsi Bploh — prave revce v šoli inpriorglah. Okolica je srečna, da je dobila take učitelje, in kdor resnico ljubi in ima zdravo pamet, bo z menoj tem gospodom zaklical: Gospodje vi ste za nas, ostanite pri nas do smrti. — Glasbe popolnem nezmožni so sledeči 4 gospodje, in sicer: M. Maste n v Vrdeli, J. Tora s v Barkoli, E. T a v č a r v Prošeku in J u r i B o n i n v Rojanu. Tudi ti gospodjo so Slovenci, — ali bili so do seda] vcčjidel le na laških šolah, zato jim laščiria bolj gladko teče nego slovenščina. Da ne znajo orglati in da slovenski še slabo govore — najbolj slovenščino lomita g?. Tavčer in Boniu — to vsi sami spoznajo, kakor tudi to dobro vedo, da kruh, ki ga jedo, je slovenski, pa zato vendar lo Še ostanejo vsak na svojem mestu, dokler ne bodo v mesto prestavljeni, kar se bode — tako se sliši — zgodilo. Kader se to uresniči, in kader dobimo v okolico štiri druge učitelje, enake prvim osmim . takrat bo našo veselje popolno. Od napredka prvih osmih šol, kjer so imenovani spoštovanja viodni gospodjo učitelji in zajedno tudi ravnatelji, bom govoril drugikrat; pa tudi o naših učiteljicah v okolici bom kaj povedal. Iz Zagreba 23. apr. [Izv. dop.] Mesto Zagreb voli za sabor tri zastopnike: gorenje mesto enega, dolenje enega, in Novav« s, Kaptol in Laška ulica skupaj enega. Narodna stranka jo kandidirala za I. kotar odvetnika Krestiča, za II. kotar trgovca in tiskara Jakiča, za III. kotar pa Mrazoviča. Kandidati magjaronske in pod enim vladne stranke, ki si v svojem programu ime nnarodno-ko nštituc.ijonalne" prideva, so za I. kotar: Vaknnovič, nnancijalui dt želni ravnatelj in bivši predsednik Htiuchovpga sabora, Šuhaj za II. kotar, v k tereni je bil tudi leta 1867. za zastopnika izbran, za III. kotar pa „najlepši" kanonik Pavlošič. V karakteristiko tega poslednjega kandidata memogredo samo to navajam, da se „šminka", in da kakor ženske „šnirlajblj" nosi. češ da je bolj vitkega telesa. — Kakor so prvi sestanki in dogovori volilcev kazali, je odločna večina za narodne kandidate. Narodni volilci so imeli do sedaj v vsakem volilnem kotaru po en sestanek, magjaronski pa za celo mesto komaj enega, in še ta je bil zelo mršav. V sestankih narodne stranke je vlada marsiktero grenko slišala. Če bo vendar v enem ali drugom kotaru pri volitvah narodni kandidat padel, bodo to uradniki in judje zakrivili. Do sedaj sicer še ni bilo nobenega pritiska od vladne strano na uradnike, in če vlada to sredstvo, kakor se nadjamo, ne bo vpotrebila, potem je zmaga vseh treh narodnih kandidatov zagotovljena Volitve so za Zagreb za dotične kotare razpisane na 13., .15. in 16. dan maja. Kar so novino pisale, da bodo namreč volitva po celej deželi en in isti dan, to se do sedaj uradno še ni obistinilo. Volitveni dani, raz°n za Zagreb, še sploh niso uradno ustanovljeni, tudi se še o kandidatih za deželo malo kaj čuje. Volit-veno gibanje prvega stadija še ni prekoračilo. Odraču-najoč neka malo pomenljiva peckanja, jo javni duh še zmerom dosta miren in trezen. Upati je, da se orgije, kakoršno so bile pri volitvah pred tremi leti, letos ne bodo ponovile. Sramota bi bila zares za našo sedanjo vlado, če bi tudi ona svojo plačane „rowdies" v zbirališča volilcev kotagents provocateurs pošiljala, kakor jo to Rauch delal. K koncu ne smem pozabiti žurnalističnega mrliča „Sloge/ ki je te dni sama svoj „partecetelj" si napisala. Naročniki zgube večidelj svoje naročnine. Prav jim jo ! —m.— Na Dunaj i 23. aprila. — Včeraj sem v „Tagospressi" čital zelo važne besede nemškega učenjaka Karla Vogta, kteri od mesta do mesta po nemškem svetu potujoč v ustnih govorih zbranim poslušalcem širi Darvinov uk, da je prva mati človeškega rodu bila opi c n. Vem, da pobožna slovenska duša debelo gleda in z glavo otresa, ko čita te čudne besede; a baš ta zalo trdi uk denašnjo čase po glavi roji vsemu izobraženemu svetu. Nekteri učenjaki ga strastno zagovarjajo, drugi zopet enako strastno ometajo, in da ga duhovniki nikakor ne odobravajo, to se umejo samo ob sebi. A tukaj se ne mislimo pogrezati v preiskava nje tega zelo kočljivega, človeški ničemurnosti tako mrzkega vprašanja ; povedati hočemo samo, kako Karel Vogt, ki je velik prusk nasprotnik, o Avstriji politikuje. On tako piše : „samo kak otrok ali kak človek, kterega je divja strast oneumila in oslepila , more verjeti , da denašuja nemška država, ktera bi o razpadu habsburškega cesarstva po vrhu dobila še avstrijske nemško pokrajine, — da ta nemška država ne bi protivo vsej Evropi velikanskega boja podjela za č e š k o z e m 1 j o 1 Niti te od nekdaj ueroško-cesarske dežele, ni poti do jadranskega morja se ne moro nemška država iznebiti, ako noče biti sama sebi pogibeljna." — Te misli so bile meni često na umu, prodno sem jih čital v Karlu Vogtu, in vem, da bo bilo na umu zelo mnogim, ne Prijateljski dopisi bratu hipohondru. x. Dragi moj! Ker si lepo premoženje podedoval, si sedaj brez skrbi za vsakdanji kruh, in ne veš, kaj bi z dennrjeiu storil. Jeli bi si z denarjem kupil kupone ali pa kopune? Kuponi res no pozobljejo toliko zrnja, kakor kopuni, ali oboji so v nevarnosti. Prvini žuga volk kride, drugim tati in lisice. Vprašaš me, kaj bi storil z denarjem. Najprvo moraš vedeti, kaj jo denar. Borne nam daje sledečo definicijo: „Geld ist dns Product po-litischen Processes, vvoleher dio heterogenen Kriiftc des StaateB in eino homogene Masse venvandelt." Denar toraj ne more na kupu ostati, on mora rasti, kakor moj bob, ki sem ga še pred snegom vsejal. Ali kakor sem jaz svoj bob vsejal na „risico", in če prenaglo raste, mi ga zna mrazovje popariti, tako je z rastjo denarja. Na burzi treba židovske previdnosti, ravno tako pri barantiji. Ti nimaš sposobnosti ni za eno ni drugo, toraj si kupi zemljišče. Ali davki, družina, delavci — elementarna nesreč«, bodeš mi ugovarjal; — prav imaš, prvi so že neznosljivi v ljubi Čislaj ta ni ji, družino pa je popisal star latinski kmet s »kratkimi besedami: „sudat, qoando vorat, frigot quando laborat"; težaki to lenjaki, in toče nam prorokujejo naravoslovci vsako leto več, ker se preveč hoste spraznujejo; varnosti je tudi malo, in ljubi krščanski Bobratje zmeknejo na polji, kjer lokaj morejo. Vendar imam jaz rajši zemljiščna posestva, nego obligacije, rajši gotovo blato, nego gotovo zlato, ker s poljedelstvom pomagam „hoterogi nske moči v bomogensko maso spreinenjuti." Razumi ino prav. V državah evropskih je socijalno vprašanje do vrhunca prikipelo. Najslednji stan sicer hoče delo, pa tudi za svojo pesti veče obresti, to je polovico kapitala. Vendar nobeden socijalist noče delitve zemljišč, teninč le delitev kapitalov, ker slednjih ne treba obdelovati. Ako bi vi vsi, kteri imajo kapitale, bodi si v gotovini ali obligacijah, kupili takovšnega sveta, kakor je goli Kras, ali ogerske stepe, in podrli svoje fabrike, in potrli vsr mašine, jenjal bi na enkrat ves socijalizem. Da ga ne boš podpiral, no vlo/i denarja v bankah, no stavi kakovšne fabrike, temveč kupi si zemlje, in bodi zadovoljen s tem, da vsako leto ravno izhajaš. Skrb, trud in jeza so tudi kuj vredni, zraven tega najlepša pokora za vso storjene grehe. Veče veselje boš imel z junčki in telički, nego z Nupoleondori ; za velike praznike pa šo bode tudi masten in okusen kopun, ki bode ti bolje dišal, ker si ti sam si ga zredil, nego kupljen. Vendar me utegneš vprašati, kakovšne lastnosti mora imeti posestvo. One, na ktero gledajo kaplani in župniki, kedar za fare prosijo, in sicer ti gledajo na četiri veliko: W; kteri pomenjajo : Woin, Wald, Wiesen, Wasser. Dober vinograd, ne sposekana bosta, travniki s sladko krmo, in zdrava voda preredijo svojega moža, in če skačeš od jutra do mraka boš tudi davke zmogel. Ali bodi ves ekonom. Ne primi nobene službe ni pri srenji, ni pri cerkvi. Vsak kmetovalec je siromak, kteri zraven kmetijstva mora biti, kakor jaz, posrednik med Bogom in ljudmi, šolski svetovahe nolens volens, uradnik, in še, kar je najbolj nehvaležno, — slovenski pisatelj I Tako jaz sodim, poskusi najpoprej z malim posestvom, ako se ti no dopade, bodeš lehko je prodal. Avstrijski penzijonirani ministri in generali radi posestva kupujejo. — Glej takšno nazoro ima o denarji Tvoj brezdenarni 'i&r.jMtfpo?. samo meni. Vpraša se, ali je mej temi zelo mnogimi tudi kteri Ceh? Ali Čehi sami vedo, kaj iu kam upravo nameravajo ali ne ? Da se potezajo za svoje pravice, tega jim nikdo ne oponaša; da so v tem boji hrabri in stanovitni, to jim je na veliko slavo : a vendar je tudi njim že najti kak positiven pot in odsloviti samo negativno protivljenje. Treba je, hitro je treba, da se Avstrija v notranjem zopet umiri in okrepča.. Vsem državljanom je dolžnost k temu po svoje pomagati, če hočemo, da cesarstvo ne propade. In nko bi propadlo, potem bi tako brez milosti bili izgubljeni Čehi kakor mi Slovenci, kterim bi nemško žrelo odtrgalo koroško, gorenjsko in štirsko zemljo, da bi se torej otela sama dolenjska stran pod Ljubljano. A kar bi Prus pogoltne, to jo m vse veke izgubljeno; Prus je vajen samo je mati, — dajati ali vračevati ne zna! L Zadnja doba je da se prestane brezsrčno poskušati, ktero zdravilo b imelo več moči do bolnega avstrijskega telesa, ker sicer nam utegne to bolno telo umreti mej poskušnjami^ In te smrti se nam ni veseliti kakor niti Čehom ne. [Po-vedirao si resnico na vsa usta, ker jo čas in treba, da si jo povemo ! Slaveni še zdaj nismo ter nikoli ne bo demo enoten narod, dokler nimamo enotnega pisme nega jezika; a tega jezika poprijeti se, brani Slavenom duševna in telesna lenoba poleg čudovite slepote. Ne kteri naši bratje so celo tako omamljeni, da se tej misli zlobno rognjo. Koliko torej more perišče malega češ kega plemena opraviti protivo vsem Nemcem? Križem roke držati in povzdajati se na edinega severnega strijca kteri morebiti na Čehe tako malo kdaj zmisli, kakor na Slovence, to je sam v svojo smrt hiteti, kakor me tulj v prižgano svečo.JJ Nismo se motili, da je ljubljanski dopisnik v no vinah .Neuo freie Presseu zategadelj tako grmel velikonočni dogodbi Mejvodkmi, ker se je bal, da ne bili pomiloščeni JanjČani, kar se je vendar zgodilo ako tudi je bila stvar žo tako neugodno zasuknena da so je bilo to cesarske milosti malo nadejati, ker so bile prvo obsodbo potrdilo vse tri stopinje. Ljubljanski dopisnik namreč denes v „Neue freie Presseu tega po miloščenja nikakor no odobrava. Tem ljudem ni do volj, da imajo nedolžno Rodetovo kri na vesti LA A sicer so ne moremo baŠ o tej priliki res kaj da nebi odločno in strogo pograjali — grozne surovost ktera se mej neizobraženimi, posebno kranjskimi Slo venci tako često in tako žalostno kaže pri tepežih. Pred nami leži list ljubljanskega uradnega časopisa, v kterera čitamo te končne razprave c. kr. deželnega ljubljan skega sodišča oznanjene: „19. aprila pridejo na vrsto Valentin Videč in Ivan Seljan za delj težkega te lesnega udarca; Lovrenec Pance za delj j a v n sile; Valentin Košir in dva tovariša za delj tatvine _ 20. aprila Matej Mandljic in dva tovariša za de težkega telesnega udarca; Mihael Prelesui za delj težkega telesnega udarca; Franc Pe trič za delj javne silo; — 21. aprila Franc Gor" sčak za delj težkega telesnega udarca Jožef Stebljaj za delj težkega telesnega udarca Franc Pogačuik iu dva tovariša za delj težkega te lesnega udarca." — Izmej devet razprav jo torej samo ena za delj tatvine, dve za delj javno sile, a vseh ostalih šest za delj težkih ran. J Lepo je, da Slovom ni tat, a grozovito je, da tako rad in tako po živinski tepe, da jo nam vsem na sramoto po statistikah kranjsk deželo čitati vedno mej tistimi deželami avstrijskega cesarstva, koder je m.jveč pobojev. To je žalostno zna menje divje zarobljenoati. Novinara je dolžnost tako rane, če so tudi svoje, brez milosti odkrivati, da so za celijo, a celiti jih je dolžnost duhovnikom in učitelji-v cerkvi in učilnici. Na Kranjskom no bi smela no bei a propoved (pridiga), noben Šobki uk miniti, da ne hi živo opominjalo, kako je to nečloveško, kako sramotuo, ne sarao tistemu, kdor kaj tacega stori, nego sramotno zaradi njega tudi vsem ostalim njegovim dolžnim rojakom, sramotno vsej deželi ! Dokler teh su rovostt ne odpravimo, no moremo reči, da kranjska zemlja v omiki napreduje. Duhovniki in učitelji I ne pozabite svoje dolžnosti. Politični razgled. Razne stvari. V torek je minister Hohenvvart državnemu boru predložil oanovo postave o razširjeni postavo-daini inicijativi deželnih zborov. Pri tej priliki je Hohen-wart rekel, da se je že naprej o tej postavi v novinah v državnem zboru toliko govorilo, ka je postava do-ila višo veljavo, nego jej jo vlada pripisuje. Sprava državopravno opozicijo je delo, ki se ne da kar tako kratka dovršiti. Naj bi bil vladni predlog kakoršen koli, ne mogel bi po lOletnem razporu doseči zaželenega cilja. Vlada je že v svojem programu naznačila pot, ki pelje do tega cilja: dosledna, nestrastna, brezpogojno postave se držeča vladna delavnost, ki si pošteno prizadeva vsem narodnostim državo brez razločka biti pravična, vseh ugodne materijalne koristi enako skrbno gojiti, zlasti pa osnovne postave ne le po besedi, ampak tudi po njih duhu popolnem izvrševati , to bode preje peljalo do splošne zadovoljnosti, nego še tako bistro izmišljen postavio predlog. Po teh mislih je izdelana tudi izročena osnova. V ustavi je važna pravica de želnih zborov načeloma priznava, a ne praktično izpe Ijana, namreč pravica, posvetovati se in sklepati o vpljivu, ki ga imajo splošno proglašene postave in na redbe na deželno blagostanje. Ta pravica mora pred vsem brez prikrajševanja veljavo dobiti. Na dalje pa je treba želno zbore osvoboditi iz poniževalnega položaja, vsled kterega se ujih sklepi na višem mestu le onda uvažujejo, ako jim je vlada dobrohotna, ali pa ako se posamezni državni poslanci šo posebej za-njo pagaajsjo. Tej po manjkljivosti hoče izročena osuova priti v okom. Vlada se pri njoj ni vprašala, kteri deželi ali kteremu narodu bodo take napravo v prvi vrsti koristile, ampak je le na to mislila, da bi vsem enakomorno v prid prišla hramba ujih koristi, ktero bode nova osnova dajala Hoheovvart h koncu pravi, da bodo pri posvetovanji zagovarjal posamezne točke svojo osnove. Osnova sama pa bistveno določuje : Dežolni zbori imajo pravico v vseh zadevah, ki so po §. 11 državnih osnovnih postav o državnem zastopu prihranjeno državnemu zboru in ki niso s to nnsvetovano poBtavo posebej izvzete — i/.delavati osnove postav. To osnove zadobijo dotično deželo veljavo postav, ako jih je državni zbor pritrdil in jih ceBar potrdil Državni zbor, kte-remu take osnove postav vlada izročuje, nima glede ujih druzega nego preiskavati, ali se dade nasvetovane postave strinjati z državno koristjo ali ne, in smo po tem postavo potrditi ali ne, spreminjati pak je ne sme. Deželni zbori ue smejo snovati deželnih postav v za-deveh, ki so omenjene pod oddelki a, o, e §. 11- drž. oan. post. o drž. zastopu, potem ne o zadevah glede urejenja in dolgosti vojuo dolžnosti, o številu novakov, o denarnih bankah, o eolskih, kupčijskih, telegrafijskih, poštnih, in železniških zadevali, o postavodaji glede državljanskih pravic, o postavnih določilih glede izvrševanja drž. osu. postav, ki so pridržane državni soduiji ali pa delegacijam. — Tako izdelana postava, se sme le potem državno postavodaje deti ob moč. N. fr. Presae" piše o tej osnovi : „Vsa osnova kaže federalistično temeljno črteže in razvidno je iz nje, kako so bodo kompetencija državnega zbora v kasneji prihodnosti deželnim zborom na korist zmanjševala." Ako se bode popravil volni red in še nektere druge pomanjkljivosti, utegne biti nasvetovana postava koristna, sama za-se jo mrtvo rojene dete — to je naše mnenje. 74 injov državnega zbora je nasvetovalo, naj se izdela postava o neposrednjih volitvah, po kterih Nemci tako neusmiljeno kličejo. O gor s ki državni zbor se bode 17. maja končal, 19. maja pa zopet sežel, da voli uovo delegacijo. Iz Francoskega je zazuamovati važna novica, da se je po noči mod 23. in 24. t. m. sklenilo med Parizom in Versailles začasno pomirje na 12 ur. Večega pomirja Thiers ni hotel dovoliti. Svet sodi, da pomirje nima samo namena pokopati mrliče, nego da je predhodnik posrednjim ali neposrednjim dogovorom, ki bi imoli državljansko vojsko končati. Na kteri podlagi se bode dogovarjalo, o tem se še nič ne domneva. *(Katoliško-politično društvo) v Ce-geluici pri Slovenski Bistrici je imelo 23. t. m. svojo 19. sejo, ktere se je udeležilo posobno obilo posestnikov. Govorilo in razpravljalo se je zlasti o predsodkih narodnem in verskem oziru. Isto velja o mariborskem društvu, kjer se je skazal g. spiritual Bohince jako popularnega govornika, ki stvari sega do jedra, torej tudi poslušalcu do srca. * (Kočevski tabor.) V „Laib. Tagbl." beremo da bodo nemški Kočevarji sklicali tabor, v kterem se bodo posvetovali, kako bi se najbolje dalo v okom priti nevarnostim, ki bi utegnile vsled sklepov slovenskega taborja v Lescah nastati politični in narodni samostalnosti kočevski. Zarad tega „Tagbl." imenuje Ko-čevarje „ungemein riihrig inWnhrung ihres Volksthums, deutscher Bildung und deutscher Sitte." Koliko nemške omike je na Kočevskem, tega ne vemo; preveč je ne bode ; to pa vemo, da bode „Tagbl." slovenske shode ravno tako imenoval „Taborschvviudel", kakor zdaj Hočevarje hvali. To je neraškutarska doslednost in pravičnost. * (Zadnji dve slovenski predstavi) v deželnem gledališči ljubljanskem bodete v četrtek 27. t. m., v n e d e 1 j o 30. t. m. Prva bode na korist gospodičine Albine Brusove in g. J. Šušteršiča, druga na korist g. Medena. V četrtek so bode predstavljalo: „Odkrila je srce", veseloigra v 1 dejanji", „Beli Othelo", veseloigra v 1 dejanji in „Živomrtva zakonska", burka v 1 dejanji. V prvi igri ima poBebno krasno nalogo g. Brusova, v burki jo g. Šušteršič že znan. V nedeljo pa se bode predstavljal finale za tenor in zbor iz opere „Lucija" in krasni veliki zbor j et ni kov iz opere „Fidelio", zraven pa še novi igri „Diamant" iu „Suknjo doli." Nadejati se je, da bode občinstvo zaslužno delovanje vseh treh beneficijantov priznavalo b prav obilnim obiskom, tomveč ker so konča s tem doba letošnjih slovenskih predstav. * (Dežmanova) volitev za župana ljubljanskega je dobila najviše potrjenje. Ali bi bila vlada tako izrečenega voditelja narodne stranke cesarju s tako naglostjo v potrjenje priporočila, kakor je priporočila nemškutar-skega kolovodjo, to je vprašanje, kterega bi mi ne hoteli pozitivno reševati. * (Odbor „Soče") se je avoji časti odpovedal; v prihodnji seji se bo volil nov odbov. Žalostno, ako se bode pri nas zdaj nesloga začela, ko nam bo sloge najbolj treba, in narodno prokletstvo bode ga zadelo, kdor slogo kali — bodi si tu, bodi si tam. * (Tegethoffov s p o m i n e k.) Maribor hoče kot rojstno mesto pokojnemu admiralu Tegethoffu postaviti sporaiuok. Te dni je bila mariborska deputacija pri cesarju in ga je prosila, naj bi prevzel protektorat nad odborom, ki so je sestavi), da postavi spominek. Cesar je protektorat prevzel in odbor je že izdal doti-čen oklic. * (Konfiskacija.) Zadnjo številko nemškega šaljivega lista „Figaro" je policija, predao je bil izdan, konfiskovala v tiskarnici. * (Uradniška spovednica.) Iz Metlike bo nam piše o ondotnih uradnikih in njih jezikovih zmožnostih : C. k. okrajna sodnija : Predstojnik G. E 1 s n e r govori za silo kašljaje in jecljaje slovenski, pisati ne zna; sodniški pristav R. Ullepitach p). Krainfela govori in tudi piše šo precej dobro slovenski, upati je, da so bo kmalo popolnem naučil ; vodja zemljiških knjig E. Gratzer govori za silo slovenski, piše prav slabo — tudi samo za silo in je trd nomškutar ; kan-celist Vekoslav Megušar govori in piše dobro slovenski; kancelist J. Šoklič govori sicer kranjski, pišo pa slabo — slovenščine učiti se mu več ne ljubi — »je že prestnr" ; pisar L. G a n g 1 govori in piše dobro slovenski; pisar J. Lakner — kočevske rodo-vine - govori kranjski v kočevskem dialektu, piše po-mankljivo sloveimki. C. k. davkarska uradnija: davkar J. S ko la govori, piše pa le za silo slovenski; proti-paznik Bratoljub Staampfl govori slovenski, piše slabo ; oficijal K a d i u n i g govori za silo kranjski, piše prav slabo. Pisar J. H a b i a n govori rajši nemški » nego slovenski, pa žalibože eno in drugo prav slabo, piše jako pomankljivo. Uradnija grada Komende nemško- vitežkega reda : Janez K a poli a govori in piše dobro slovcuski ; Miroslav G a n g I govori iu piš» slovenski dobro, 10 živ mlad Slovenec — nusprotuiki mu pravijo „ultrau. Glasovi izmed občinstva« (Za zadržaj iu obliko tega predela ne prejemamo nobeno odgovornosti.) „Kilovi iu pretrgani naj bero med inserati naznanilo G. Sturzenegger-a.* Listnica vredulštva. G. —p. Oboje hvaležno sprejeli iu kakor vidite, eno tudi že natisnili; drugo bomo natisnili pri priliki, (j. xrg. na Kr.: Prosimo Vas, berite našo zadnjo vredniško listnico ; dokažite bvojo nedolžnost kakor bočeto ; zarad nas rerite. da domnevanje proti temu govori, ka bi bili Vi pisali v slov. novino in pokažite svojemu predstojniku eu slovensk koncept: s tem ga ure pričate, da niti slov. pisati ne znate. Će hočete, poslužimo Vam z Vašim lastnim pismom. Dunajska borsa 26, aprila. Enotni drž. dolg v bankovcih . - . 58 U 8li kr. Srebro...........122 fl 36 k. Napol............ 9 „ 95 „ Za kilove in pretrgane. Mazilo za kile od <_». irilurxeii«ts« * i ■ 1 v II orisu u u v Švici si je vsled posobuega vspeha zoper kile, trut ali matruico iu zlato žilo pridobilo mnogostran-sko hvalo. Veliko spričeval potrjuje p • polno ozdravljanje celo pri /..-istni-ariili slučajih. Na frankovana vprašanja so pošlje navod za rabo zastonj. — Uobi ae v lončkih po 3 gld. '20 kr. a. v., ali pri iznajdniku samem, ali pri gosp. .los. Wols>s-u, Mobrenapothek« Tuch-lauben Nr. '27 ua IDuimjI. d) 3 8 Vse predmete, ki se naznanjajo po raznih časnikih, naj spadajo v eno ali drugo struko, poskrbi >f. Glattau-a Bazar za 10 % ceneje, kakor jih dotične firme naznanjajo. —- Popolni cenik o več nego 1B.OOO predmetih zastonj in franko. Po naslednjih čudovito nizkih cenah prodaja in razpošilja v krouovine N. Glattau-a prvi parižki bazar za Avstrijo na Dunaji, Stadt, vcrlangerte Karntnerstrasse, Nr. 51, v Todesco-vi palači. darila za gospode, g-ospe in otroke: Blago iz dunajskega usnja, zuano kot najbolji fabrikat na svetu. Hotne torbice /.a lanska z jeklenim obročem, ena prav velika gld. 1.20, 1.50; iz najfinejega šagren-usnja s pozlačeno ključavnico in okvirom, eua po gld. 1.80, 2.50; velike gld. 8, 3.40 ; prav velike gld. 8.80, 4 ; I predtorbico za 1 gld. več. IVakticni porleniouiial«. za gospe, gospode in otroke, e pozlačenimi zapornicami ali gumi-trakom po kraje. 35, 50, 85; fini gld. 1, 1.30, 1.70; prav rini gld. 1, 2.50, 3, 3.50. Praktični toki za smodke po kraje. 40 30, 40, 50, C0; s prav lepo slikarijo kr. 40,1 1.50, 1.00; Alpaka-dežnik gold. 2.80, 3.50 ; Žepni trniometri v etui po samo 25 kr. G0,80,gld. 1,1.20,1.40; najkrasneje oprav- Dežnik iz ponarejeno svile (Zanella) gld. VT ■ ... , . , .1 • • Uma gl. 1.80, 3, 2.50, 2.80, 8.20, 4.80, 5 ; 8.20, 8.60, 4; iz težko bonske svile po gld. Nainoven nes.seni v podobi zlatih jajc. Bouquet cvetlic s znotraj skrito pahljo, 5, 5.50, 0, ti.50, 7, 7.50. ktera po volji izgine, po kr.rfO, gld. f, 1.50; Solnem ki. Pomladni solnčnik najfineje po gl. 2.50, 8, 3.50 Na)bol)i glavniki U trdega kavčuka. 1 česalni glavnik kraje. 16, 20, 25, 30, 35; 1 gost glavnik kr. 20, 25, 30; 1 glavnik z ročajem kr. 25, 80, 85 ; 1 vtokljivi glavnik kr. 30, 40, 50; 1 žepni glavnik kr. 10, 15, 20; 1 obvodni glavnik za otroke kr. 10,20, 25, 30 ; 1 žepni glavnik s zrcalom in krtačo kr. 25, 30, 40, 50 iz bonske v kterih je tul poln šivank, dvojni konci in naprstnik iz kinužkega srebra, veljajo le kr. 30. 60, 80; rini gld. 1,1.20, 1.50; najfineji gld.jNajboljše, po uovem načinu napravljene 2, 2.50, 3, 3.60, 4, 4.50 1'iMiun- in deiianio»r s praktičnimi predeli po kraje. 60, 80, gld. 1. ; fine gld. 1.80, 1.50, 1.80 ; najfineje gld. 2, 2.40, 2.80, 3.20, 4. Z11 mu 11«- knjižice (notiz) kraje. 10, 15, 20, 25, 80; najfineje v UBnji vezane kraje. 40, 50, G0, 80 gld. 1 krtače, kakoršne se le tu dobe. 1 krtača za glavo kr. 30, 40, 50; fine kr. 05, S5, gl. 1; najfineje gl. 1.50; 1 krtača za obleko svilo gld. 1.00, 2.20; s svilno podlogo gld. 2.80, 3; iz navadnega blaga kr. 60, 80; ve- Dalekogledi (Perspective) z najboljčim ste- lik solnčnik iz tkanine kr. dO, gld. 1, 1.20; klom, ki daleč dobro kažejo po kr. 60, 80, iz težke svile gld. 2, 2.40, 2.80 ; b svilno gld. 1. r. 50, 60, 80, gl. 1, 1.20; najfineje gld 1.50, 1.80, 2: 1 prav fina krtača za zobe kr. 15, 20,36,80.85,40; 1 krtačn za nohte kr. 25, 30, 85, 40, 50, 60, 80. 7orno'^^o7ora;'r-/ro,u'aao, v~*»«j?'»° •»«<• **-a podlogo gld. 3.20, 3.80, 4, 4.50; senčniki jlđ, 1 .80, 2.50, 3. Tovarniška zaloga najboljših preramnic, za ktere so daje poroštvo. Dvojo iz angleških koncev kr. 45, 60, 80; svilnatih kr. 85, 05, gld. 1.10, 1.60. Imenitni peresniki in noži iz bessemer-jekla, znani kot najboljši na svetu, po ki'. 20, 30, 40, 60, 80, gld. 1, 1.20, 1.60. Imenitne žlice iz bessemer-jekla, dobro počinjene, kakor srebrne nikdar barvo ne spremene. Dvanajstorka jedilnih žlic kr. 85, linij i b gold. 1.20 ; dvanajstorka žličic za kavo kr. 45. V^oor-popotni kovcegi, ^ktično; 85 gLlMiJffgMg -et.ičnega Potne Hkleaice s kupico in usnjem prevle- sadJa kl" vse druge baze. čene po gld 1.20, 1.50, 1.80, 2.10, 2.40. 1 piana garnitura, obsezajoča loo najtine- jih listov papirja s povoljnimi črkami iu JKrUMIli albuilli imeni, 100 najfiuejih zavitkov in 100 pe- ... . . . , •.- ______.„„.„tnnLt; čatnih znamk. Vse to vkup za gld. 1 ; še! ™ r„Tj« srsrssti safjfe1*' * -H naitiuejo okinčan gld. 1.20, 1.50, 1.80, 2,L J* ' ' . . . j 2.50; za 50 podob kr. 65, 90, gld. 1.20,4000 pneatmh znamk, pozlačeno tiskanih! 1.50 ; najfineje okinčan s podobami itd. gl. «a nov patentiran način gumiranib, s po-1.80, 2, 2.50, 3, 3.50, 4; album za 100 po-; voljno firmo, grbom itd., velja le gl. 1.60;( dob gl. 3, 3.50, 4, 5 do gl. 12; za 200 po-; 500, gld. 1.25. dob gl. 4, 4.50, 5, 5.50, 6, 7 do gl. 18,lNajpoirebnej«! na poiova- slednji v najnoveji krasotni obliki. Angležke škarje najbolje baze: škarje za izrezljavanje kr. 15, 20, 25, 80; 1 škarje za vrezavanjo kr. 25, 30, 85, 40, največe kr. 60, 60, 70 ; krojaške škarje kr. 45, 65, 80, gld. 1, 1.20; 1 škarje za luč za svetil-niče b smrdljivcem kr. 85; 1 verižica za škarje kr. 20. Žepne svetilnice a tako priljubljenimi sledilnimi šipami po kr. 60, 70, 80 ; b 4 krat-nim slepilom gld. 1, 1.20; v podobi knjige za vkup zložiti gld. 2.50; svetilnim za bez-rokavčni žep kr. 80. Okviri zn fotografije po kr. 4, 6, 10, 15; fini kr. 20, 80, 40 ; najfineji kr. 60, 80; v kabinetni obliki kr. 50,60, 80, gld. 1, 1.20. Izvrstne angležko britve (za vsako se daje poroštvo na dva leta) 1 Glada tono Kazor kr. 80; 1 Prince of VVales Razor gld. 1.20; 1 prav fina General Na-pier Razor gld. 1.60; 1 najfineja Admiral Razor gld. 2; 1 Model nazor, najboljša britev na svetu gld. 3, 3.50. Vse britve v nožnicah. Nožnice i dvema britvama najboljše baze gld. 1.80; Milo za briti kr. 16,20; 1 jermen'na vijak kr. 45, brez vijaka kr. 25; pasta za jermen mazati kr. 25. ll j i je dober befaucheux-revolver, s kto-. b večni kov gld. 4, 4.90, 5.85, 6.30, 7.25. boljši kot navadno kinežko srebro, ker se predmeti iz kinežkega srebra prevlečejo z močno srebrno ploščo, bo prodajajo le v podpisanem buzurji. Poroštvo za kinežko srebro s srebrnimi ploščami se daje na 10 let. 12 žlic le gl. 16.50, žliek-e za kavo gld. 9.20; dvanujstorku nožev in vilic gld. 26.50, 28 ; žlica za BOĆlvj« gl. 3.90, 4.60; 12 nožev za dcMrtcrt gld. 9.80, 12; 1 so I n i t-a najelegantuuja obliku gld. 2.40, 2.85,3; istupnica (za poper) gld. 1.45, 1.90; razMipavcc za sladkor gld. 1.90, 2.10; 1 velika žlica za mleko gld. 2.75, 3.40; 1 velika žlica za juho gld. 5.40, 6.40, , 7; Slo njaki za nože v novi jako ele-j V BftOemU gOSpodll neobhodno guntui obliki gld. 3.25; 1 par miz ni b gld. 14, 10. V obliki 7, OBinerke — ,., - > -----» *» uu, g d. 1/JU; za mleko Kr. -la, uo. -, ,8 ',- • ,, '.'•> 1,1 te na 12 milimetrov «ld. 19, patrone gl. 4.50. fl ' * . ' ni ravno tako upravljeni gld. 11, 12, 14, lb, r«.viilvcrii 5" dol.ri no »lil s r.O Iravo pipico za smodke iz morske pene i?; i^r1^" V °b,iki ČetVOrka gld- U' Tmtrone 3J.8.50? ' P 8 ' lepo zrćzljane po kr. 50, 80, gld. 1; kra- lb, 18, JO, 24. n u." j„ budilnom 1 v n • sotvori po gl. 1.50, 1.80, 2, 2.50; po ravno Pisno mape. vsaka l zaporom, jako praktične Ke3,.a »>^''da kadilcem ! Neredko se pn-, ^ ^ ao tudi gladke pipico z ustnikom n i i nn , -.. I J, • * . ., • peti, ka po slabem papirji za cigarete o- • 1 i 9 gld. 1, 1.20, 1.50, 2; s popolnim pisiln.m Jg^ J ^ ^ 0gJ Jškoaijlv%,lravj°u^ jutara v zalogi. Temu seje prišlo v okom, ker se tamore ka- ««»inriep fitaiaraki in unglttžki nozi in diti turški tabak brez papirj>i prav prijetno. vilice, dvanajstorka z lesenim ročajem gld. 1 steklena cev, v ktero se nabašo tabak.! 21 --40. 8? z bivolo-koščenun ročajem gld ktera nadomesti papir in prihrani vso mujo 4-50. 5. 5-5u> G > najfineji gld. 7, 8, 9; dva-, io, 15, 20, «0, 40 r. 25. najstorka za dessert gld. *-', 2.50, 3, 8.50,| „ .. • potrebno. Ziibo)ček za briti in toaleto, fin, s ključnico, z velikim zrcalom iu naslednjimi potrebnimi rečmi: 1 fina angležka britev, 1 milo za briti, 1 škatlja iz kovine, 1 kamen za brusiti in poostriti, 1 glavnik, 1 krta-čica za zobe, 1 fina pasta za zobe, 1 kos voščene poinads, 1 kos mila za roke, 1 skle-nica fino pomade, 1 durmi francoskega olja za lase. Vso to vkup le gld. 2.80. Jeklena peresa: fcikatljica s 144 najboljših teres kr. 30; Kuhn-ova peresa 1 karton r. 60, 80, gld. 1; angleika kr. 80, gld. 1, 1.20; dvanajstorka peresnih ročajev kr. 5, orodjem gld. 2, 2.20, 2.50, 3, S.50, 4, 4.50 Neseserp najokusneje izdelani z vsemi šivalnimi potrebščinami po kraje. 45, 60, 60, gld. 1; veliki gld. 1.50, 1.80, 2 itd.; prav veliki, najfineji gld. 2.50, 3, 3.50 4, 4.50, vei;a \ti kr 5; krasotvori za darila gld. 6, 7, 8, 10, Koloaalna rarorodaia JSiOritnireB, elegantno pobrani kovčeki, ■ pj 14 ZkOloaaina. razproaaja » predali, v njih: peresni ročaj, svinčnik, gumi ' ... , > J od več na kant prišbh fabnk za marele iu Alpaka-svecniki, zbuhujeni, iirizuaui kot za iabrisuti 12 ieklenih peres 9 kosa raJtlje Za plese lil Šetanje solnčnike. najboljši: visokoBt 4« 5« 6" 7" 8« 9« 10" flIluga pečatnega voska le 35 kr.' v najeei zberki. Ena priprosta, lepa, kraje. Dežniki (marele). Velika lepa marela gld. ■ po kr. 40,50,60,70,80, 90, gl. lil Čestiti prebivalci po deželi, ki bi iz Dunaja kar koli radi imeli, lahko vso broz izjouika dobe iz N. Glattau-a pariškega bazara. Tudi najmanjše naročilo se strogo, solidno in vestno izvrši. N. Glattau-a prvi pariški bazar za Avstrijo na Dunaji Stadt, verliingerte Kilrntnerstrasse Nr. 51, Eck der Wallfiscbgašse v Xode«o-vi palači. SHF* NE*. Prodajalcem poseben r*at»at. Izdati-lj in odgovorni vrednik Martin Jclovack Lastnik : Dr. Joie Voinjak In drutfi. Tiskar Kdaard J anschltE. 17