S -t ~rD I J3K A BIBLIOTEKA LJUPJ T ''J A {(. 123 Poštnina porafiunjena (C. C. con la pasta) V Trsta, * Četrtek, 24. mala 1928. - Lato VI. Posamezna Številka 30 cent. Uttetk UII razen ponedeljka. Naročnina: u I metec L 8.—, L 38.—, oelo leto L 75.—, * inoremctro mesečno iterilk. 30 st. — Oglasnma za I mm proctom zrn trtforak« in obrtne o^Uic L 1«—» m oamrt* ^j vabilu L i JO, o£Ulm denarnih zarodov L i—% ^OtfM na prvi »treni L 2-— EDINOST Uredništvo in upravniStvo: Trst (3), ulica S. Francesco d'Assisi 20. Te« lefon 11-57. Dopisi naj si pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, rekla« macije in denar pa upravniitvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankiiau* pisma s. ne sprejemajo. — Last. založba in tisk Tiskarne «Edinost*. Poduredniitvo vGorici: ulica Giosufe Cardtcci št 7. L n. — Telef. it 337. Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. iatmtom predstavBiitva «Gazzetta Ufficiale» je objavila v svoji številki od 21. t. m-»akon z dne 17. maja 1928, štev. 1019, ki se nanaša na reformo nacionalnega predstavništva. O razpravah, ki so se vršile v poslanski zbornici in v senatu gleda načrta o novem volilnem redu, smo svoj čas že obširno poročali. Kralj je podpisal zakonski osnutek, ki je s tem postal zakon. Zakon o reformi nacionalnegn predstavništva obsega enajst Členov, ki določajo: Čl. 1. — Število poslancev za vso kraljevino je določeno na 400. Vsa kralj 3vina tvori eno samo nacionalno volilno okrožje. Čl. 2. — Izvolitev poslancev se Izvrši: 1) na predlog bitij, navedenih v Členih 3 in 4; 2) na določitev Velikega faši-stovskega sveta; 3) z odobritvijo s strani vo-lilcev. ČL 3. — Možnost predlaganja kandidatov imajo predvsem Nacionalne konfederacije sindikatov, ki so bile zakonito priznane glasom čl. 41 kr. ukaza z dne 1. julija 1926, št. 1130. Zgoraj navedena bitja predložijo vkupno število kandidatov, enako dvakratnemu številu poslancev, ki se imajo izvoliti. Porazdelitev tega števila med posamezne konfederacije je določena z razpredelnico, ki je dodana pričujočemu zakonu. Za vsako konfederacijo predlaga kandidate njen pravilno izvoljeni generalni ali nacionalni odbor, ki se skliče na sejo glasom konfederacijskih pravil. Seje, sklicane v svrho sklepanja o predlaganju kandidatov, se vršijo v Rimu. Na podlagi glasovanja se smatrajo za predlagane one osebe, ki so dobile večie Število glasov. Kr. notar sestavi zscpisnik o seji in o glasovanju, ki se je na njej vršilo. ČL 4. — Kandidate predlagajo lahko tudi zakonito priznana moralna bitja in društva, ob-Btoječa tudi samo «de facto», ki bo nacionalnega pomena in katerih namen je, skrbeti za pro-sveto, vzgojo, pomoč ali propa- . gando. Pravica predlaganja kandidatov se prizna takim bitjem in društvom s kr. ukazom na zadevni predlog komisije 5 senatorjev in pet poslancev, ki jih imenujeta zbornici. Ukaz o priznanju je podvržen reviziji vsaka tri leta. Pravkar navedena bitja predlagajo lahko vkupno število kandidatov, enako polovici števila poslancev, ki se imajo izvoliti. Porazdelitev tega števila med posamezna priznana bitja In način njihovega izbiranja sta določena v ukazu o priznanju. ČL 5. — Rok, tekom katerega morajo bitja, navedena v členih S in 4, predložiti kandidate, je ttoločen v ukazu, ki razpisuje volitve, in ne more biti manjši nego 20 in ne večji nego 40 dni. Tajništvo Velikega sveta, ki idobi predloge, napravi en sam »»znam kandidatov po abecednem redu, zaznamujoč, poleg vsakega izmed njih, bitje, ki ga \\c predlagalo. Predlogi, ki so ttošli po preteku roka, določenega v ukazu, ki razpisuje volitve, se ne upoštevajo. Veliki svat napravi listo določenih poslancev, izbirajoč jih svobodno v seznamu kandidatov, pa tudi izven njega, kadar je to potrebno, da se v listo vključijo osebe, priznanega slovesa na polju znanosti, književnosti, umetnosti, politike in na vojaškem polju, ki niso prišle v seznam kandidatov. O sklepih Velikega sveta sestavi tajnik tega Velikega sveta zapisnik. Lista določenih poslancev, o-premljena z znakom liktor»kega svežnja, podobnega vzorcu, predpisanem za ^državni znak, se objavi brezplačno v listu «Gaz-zetta Ufficiale» in se nalepi v vseh občinah kraljevine, za kar poskrbi notranje ministrstvo. ČL 9. — Glasovanje za odobritev liste določenih poslancev se Vrši tretjo nedeljo po objavi liste v uradnem listu kraljevine (Gazzetta Ufficiale). Glasovanje Se izvrši potom Glasovnic, ooremlienih z Uktor- skim svežnjem In s formulo: «odobrujete vi listo poslancev, ki jih je določil Veliki fašistov-ski svet?» Glasovanje se izrazi pod formulo z: da in z: ne. ČL 7- Prizivno sodišče v Rimu, ki ga tvorijo prvi predsednik in štirje predsedniki sekcij, je določeno za Nacionalni volilni u-rad. V slučaju odsotnosti ali zadržka stopijo na mesto prvega predsednika in predsednikov sekcij oni sodniki, ki jih nadomeščajo glasom zakonov o sodni jski uredbi. Prizivnemu sodišču v Rimu se odpošljejo potom pretorjev zapisniki uradov posameznih sekcij, v katerih se vrši glasovanje Prizivno sodišče napravi svoto ugodnih in protivnih glasov, ki jih je dobila lista določenih kandidatov. Ce sta polovica in eden izmed veljavno oddanih glasov v prilog listi, jo prizivno sodišče proglasi za odobreno ter proglasi za izvoljene vse v njej določene poslance. Če sta polovica in eden izmed veljavno oddanih glasov nasprotna listi, jo prizivno sodišče proglasi za neodobreno. Enakost glasov se smatra za odobritev ČL 8. — Kadar se lista določenih poslancev izkaže za neodobreno, odredi prizivno sodišče v Rimu s svojim dekretom obnovitev volitev s konkurenčnimi listami in določi dan za glasovanje ne pred trideset in ne po pet in štirideset dneh po izdanju dekreta. Dekret se takoj objavi v uradnem listu in se nabije v vseh občinah kraljevine, za kar poskrbi notranje ministrstvo. Pri ponovnih volitvah smejo predložiti kandidatne liste vsa društva in organizacije, ki štejejo 5000 članov, kateri so vo-lilci, pravilno vpisani v volilnih seznamih. Kandidatne liste ne morejo obsegati več kot tri četrtine (števila) poslancev, ki se imajo izvoliti. Vsaka lista mora biti pospremljena z znakom, tudi likovnim. ČL 9. — Glede novega glasovanja se aplicirajo določbe prvega odstavka čl. 7 o osrednjem nacionalnem volilnem uradu. Kandidatne liste, pospremljene z izjavami o sprejetju kandidature in z dokumenti, ki zamorejo izpričati njihovo pravilnost, se morajo predložiti pisarni rimskega prizivnega sodišča, katero posluje kot Osrednji nacionalni urad, petnajst dni pred dnem, določenim za volitve. Sodišče verificira pravilnost list in jih pripusti za glasovanje. Po izvršenem glasovanju se odpošljejo, potom pretorjev, rimskemu prizivnemu sodišču zapisniki uradov posameznih volilnih sekcij kraljevine. Prizivno sodišče sešteje gla-sove, ki jih je dobila vsaka lista, ter proglasi izid volitev. Proglasijo se za izvoljene vsi kandidati one liste, ki je dobila največje število glasov. Mesta, ki so določeni manjšini, se porazdele med druge liste v razmerju s številom glasov, ki jih je dobila vsaka posamezna (lista). V to svrho se deli število glasov, ki so jih dobile vse liste, katere pridejo v pošte v za porazdelitev mest, rezerviranih manjšini, z vkupnim številom teh mest. Dobljeno število je manjšinski kvocient. Deli se nato vsota glasov, ki so jih dobile posamez- imenske akcije, izdane vsaj pred enim letom; b) če plačajo vsaj 100 lir letnih neposrednih davkov državi, pokrajinam in občinam, ali pa če vsaj eno leto posedujejo ali uživajo nominalne obveznice javnega državnega dolga ali pa nominalne obveznice pokrajinskih ali občinskih posojil, ki nosijo 500 lir rente; c) če prejemajo plačo, penzijo ali druga trajna nakazila, ki so v breme proračunu države, pokrajin, občin ali drugih bitij, podvrženih po zakonu pokroviteljstvu ali nadzorstvu države, pokrajin ali občin; d) če so člani katoliškega kle-rusa, ali pa duhovniki kakšnega drugega kulta, dovoljenega v državi. čL 11. — Vse določbe o par- lamentarnih inkompatibilitetah so odpravljene. Odpravljene so nadalje vse določbe, ki so nasprotne pričujočemu zakonu ali pa se z njim ne skladajo. Kraljevi vladi je dana možnost, da v skladu z mnenjem komisije, sestoječe iz 9 senatorjev in 9 poslancev, imenovanih od zadevnih zbornic, izpremeni volilni zakon v svrho koordinacije z določbami pričujočega zakona, da izda norme, ki so potrebne za izvršitev pričujočega zakona, ter da objavi novo besedilo zakona o političnih volitvah. Odrejamo itd. Zakonu je dodana razpredelnica o številu kandidatov, ki jih ima predložiti vsaka izmed 13 konfederacij. Delovanje poslanske zbornice Odobritev proračuna zunanje**a ministrstva - Pričetek razprave o proračuna finančnega ministrstva - V petek bo podal grof Volpi svoj ek&poze in se bo zaključilo zasedanje zbornice Otavuie zoauNsin wm povodom razprave o proračunu ministrstva za zunanje zadeve RIM, 23. Na svoji včerajšnji seji se je bavila poslanska zbornica s proračunom ministrstva za zunanje zadeve. V razpravo so posegli poleg državnega podtajnika on. Grandija štirje poslanci. Poslanec on. Pani je govoril o mednarodnopolitičnem položaju Italije. Naglašal je zasluge fašizma pri utrjevanju prijateljskih odnošajev z Anglijo, nadalje stremljenje vlade, da se s pogodbami uredijo prijateljski, gospodarski in carinski odnoša-ji s Francijo. Govoril je o tan-gerskem vprašanju in končno o izseljeniškem vprašanju. Poslanec on. Celesia se je omejil v svojem govoru na italijansko-francoske odnošaje. Po njegovem mnenju bi morali francoski politiki vplivati na francosko javno mnenje, da bi zavzelo napram Italiji bolj prijateljsko stališče. Prijateljstva s Francijo si Italijani želijo, toda radi tega se ne smejo oškodovati italijanski interesi v Tunisu in drugod. Z vprašanji mandatov in reparacij se je obširno bavil poslanec on. Fera, ki se je zavzel za revizijo mandatov vojnih odškodnin. Nemčiji, ki je sedaj članica Družbe narodov, bi se morala priznati pravica, da tudi ona nadzoruje režim mandatov. O vprašanju izseljevanja in inozemskih fašjev je govoril še posebej poslanec on. Zimolo. Državni podtajnik pri ministrstvu za zunanje zadeve on. Grandi je v imenu načelnika vlade izjavil, da bo vlada upoštevala stališča, nasvete in u-gotovitve, ki so jih podali pred-govorniki v svojih govorih. Poročevalec on. Toirre se je odrekel besedL Poslanska zbornica je nato odobrila vsa poglavja proračuna in nekatere zakonske osnutke. Njena včerajšnja seja je trajala od 16. do 18.30. Včerajšnja seli Proizvodnja tobaka - Novi kataster - Davčna politika lokalnih bitij RIM, 23. Po končnem glasovanju o proračunu ministrstva za zunanje zadeve in po odobritvi nekaterih zakonskih osnut-ne liste, s tem količnikom, in I kov je prešla poslanska zborni-—I ca na današnji seji takoj k razpravi o proračunu finanč- rezultat predstavlja Število mest, ki se imajo določiti vsaki listi. V vsaki listi se proglasijo za izvoljene oni, ki so vpisani na prvih mestih, in sicer v mejah mest, določenih listi. ČL 10. — Pravico voliti pri volitvah, predvidenih v členih 6 in 9, imajo italijanski državljani, ki so prekoračili 21. leto starosti, in oni pod 21. letom, ki so poročeni in imajo otroke, prvi in drugi tedaj, če odgovarjajo enemu izmed naslednjih pogojev: a) če plačajo sindikalni prispevek glasom zakona z dne 3. aprila 1926, štev. 563, ali pa so upravitelji ali člani društva ali bitja, ki plačuje sindikalni prispevek glasom navedenega zakona; v komanditnih akcijskih in anonimnih družbah, podelju-Jeio volilno nravico samo do- nega ministrstva za poslovno dobo 1928-29. Prvi je posegel v razpravo poslanec on. Josa, ki se je podrobno bavil z vprašanjem proizvodnje domačega tobaka in z ureditvijo Novega katastra. Glede proizvodnje domačega tobaka je svetoval govornik vladi, da bi proizvodnjo omejila, ker nad-kriljuje potrebo tobačnega mo-nopolo. Ta omejitev pa naj bi bila samo začasna in naj bi trajala le tako dolgo, dokler ne bi vedno bolj naraščajoči izvoz i-talijanskega tobaka dovolil ponovno povečanje proizvodnje tobaka. Glede ureditve novega katastra pa je izrazil govornik željo, da bi se čim bolj pospešila in to ne samo v interesu erar-ia. marveč še mno?o boli v in- teresu razvoja nacionalnega gospodarstva. Poslanec on. Celesia je opozoril vlado na davčno politiko lokalnih bitij, pokrajin in občin, kateri je treba dati enotno smer. Sedaj namreč vodijo ta bitja svojo davčno politiko docela samovoljno in zato obstoja med poedinimi pokrajinami in med posameznimi občinami včasih naravnost ogromna razlika v davčni obremenitvi državljanov. Za njim je govoril poslanec on. Genovesi. Dejal je, da tudi on priznava veliko važnost vprašanja pokrajinskih in občinskih financ, da pa ni tako črnogled, kakor njegov predgo-vornik. Vkupni deficit vseh občin v kraljevini, ki je znašal leta 1923 940 milijonov, je padel leta 1927. na 750 milijonov in se je tedaj znižal za 190 milijonov lir. Po govornikovem mnenju je docela pravilno, da se stavi občinam zahteva čim večje varčnosti glede izdatkov, toda istočasno je treba skrbeti tudi za vire dohodkov, kajti kako bodo mogle drugače občine kriti vedno bolj naraščajoče izdatke za javne službe, dela, higijeno in šolstvo. Govornika je v tem pogledu posebno zaskrbela bodočnost, če se bo zares odpravil občinski užitninski davek, ki tvori najvažnejši vir dohodkov marsikatere občinske uprave. Poslanec on. Rossi-Passavan-ti je razpravljal fo davkih, ki tako težko obremenjujejo poljedelce, in je priporočal, naj bi se v svrho olajšanja preuredbe poljedelstva davčni pritisk omilil. Ker so ostali poslanci, ki so se priglasili k besedi, odsotni, zaključuje predsednik ob 18. uri sejo. Jutri, na dan obletnice vojne napovedi, zbornica ne bo zasedala. V Rimu navzočni poslanci in senatorji bodo posetili korporativno grob neznanega vojaka, kjer bodo položili v imenu parlamenta vence. Prihodnja seja poslanske zbornice se bo vršila v petek. Takoj po otvoritvi seje bo povzel besedo finančni minister on. Volpi, ki bo podal svoj ekspozć o -finančnem položaju v državi tekom prvih deset mesecev tekoče poslovne dobe in o smernicah finančne politike, po katerih se je in se bo de nadalje ravnala italijanska vlada. Za ekspozć finančnega ministra vlada v tukajšnjih političnih in finančnih krogih veliko zanimanje. Po odobritvi proračuna finančnega ministrstva, kar se bo zgodilo v petek, se bo zasedanje poslanske zbornice zaključilo in se bodo pričele njene poletne počitnice. Predsednik vlade sprejel guvernerja Cirenaike RIM, 23. Davi je sprejel načelnik vlade guvernerja Cirenaike poslanca on. Teruzzi-ja, s katerim se je dalj časa prisrčno razgovarjal. On. Teruzzi je prišel včeraj popoldne v prestolnico in ostane v Italiji približno deset dni. Še tekom včerajšnjega dne je guvernerja sprejel minister kolonij on. Fe-derzoni, kateremu je guverner poročal o zadovoljivem položaju in vedno večjem napredku njemu v upravo poverjene kolonije. Razgovori med Rimom iti Beogradom Pred ratifikacijo nethinskih konvencij Jugoslavenski ministrski svet sklenil predložiti konvencije nemudoma narodni skupščini v odobritev - Kralj bo že jutri podpisal zadevni ukaz?-Izjave dr. Marinkovića BEOGRAD, 23. V zadnjem času so se vzporedno v Beogradu in Rimu vršila pogajanja za ureditev vseh še nerešenih vprašanj med obema sosednima državama. Kakor so poučejii krogi že dalj časa zatrjevali, je stavila Italija kot enega glavnih pogojev za obnovo prijateljskega pakta, katerega odpovedni rok je bil, kot znano, podaljšan do 27. julija t. 1., predhodno ratifikacijo nettunskih konvencij. Nocoj se je povsem nenadoma sestal ministrski svet. Seja je trajala od 19. do 20. ure. Ministrsko sobo je prvi zapustil zunanji minister dr. Marinković, ki so ga takoj obkolili novinarji. Izjavil jim je, da je ministrski svet na svoji nocojšnji seji sklenil, da bo vlada nemudoma predložila narodni skupščini nettunske konvencije v ratifikacijo. Zunanji minister je bil pooblaščen, da ta sklep čim prej izvede. Dr. Marinković je pristavil, da bo že jutri odpotoval v Topolo, da predloži kralju v podpis tozadevni ukaz. Minister pravde je potrdil izjavo zunanjega ministra in pripomnil, da je ministrski svet na svoji današnji seji razpravljal izključno le o nettunskih konvencijah. Konvencije je po daljši debati sprejel. Na vprašanje novinarjev, kdaj pridejo konvencije na dnevni red narodne skupščine, je pravosodni minister dr. Vujičić izjavil: «Čimprej, ker je to potrebno.» na potu proti severnemu tečaju OSLO, 23. Pozornost vseh norveških znanstvenih krogov je posvečena novemu polarnemu poletu generala Nobileja. Sodeč po uspehu in srečni zaključit vi prvega poleta, so omenjeni krogi prepričani, da bodo tudi takrat raziskovanja polarne ekspedicije obrodila obilo u-speha. Zrakoplov «ltalia» je odletel iz King's baya davi ob 4.28 v smeri proti severnemu tečaju. Pred odhodom ga je pater Gian-franceschi blagoslovih. Poldrugo uro nato so prispela z zrakoplova prva radiobrzojavna poročila, glasom katerih je ekspedicija, čim je preletela Amsterdamski otok, naletela na močan severozapadni veter. Toda tu prevladuje prepričanje, da se vremenske prilike ne bodo toliko poslabšale, da bi ovirale ugodni zaključek poleta. Z zanimanjem se pričakuje povratek zrakoplova «Italia», katerega takratni polet se označuje kot prvi veliki polet proti severnemu tečaju z izključno znanstvenimi nameni. Pravosodni min. on. Roko odpotoval v Pariz RIM, 23. Včeraj popoldue so pričele zasedati poedine komisije, v katere se je razdelila mednarodna konferenca za kodifikacijo kazenskega prava. Konferenca je danes dopoldne nadaljevala s svojim delom. Pred pri četkom današnje seje so odšli delegatje pred oltar domovine, kjer so se poklonili spomeniku neznanega vojaka. Ob 20. uri zvečer jih je sprejel v palači Chigi načelnik vlade. Pravosodni minister on. Rocco, ki je priredil na čast udeležencev konference sinoči banket v hotelu «Excelsior», je odpotoval nocoj v Pariz, kjer se bo u-deležil kot italijanski izvedenec seje glavnega odbora zavoda za medsebojno sodelovanje intelektualcev. Ta seja se bo vršila 25. t. m. Fašisti iz MarseUle-a pri načelniku vlade RIM, 23. Ob 16.30 je danes sprejel predsednik vlade fašiste iz Marseille-a 400 po številu, ki se mudijo že nekaj dni v Rimu in si ogledujejo mestne zanimivosti. Fašiste je predstavil on. M us solini j u marseille-ski italijanski konsul poslanec on. Barduzzi. Predsednik vlade je imel na navzočne kratek nagovor, v katerem jim je predal svoje pozdrave ter pohvalil njihovo trdno nacionalno zavest. Denarni obtok V Italiji RIM, 23. Kakor poroča agencija «Volta», je bilo ob koncu aprila v prometu v kraljevini za 17 milijard in 523 milijonov lir bankovcev. Od tega zneska je izdala «Banca d'ltalia» za 17 milijard in 124 milijonov lir bankovcev, za 399 milijonov lir bankovcev pa je izdala drŽava. Iz tega sledi, da se je obtok papirnatega denarja v primeri z decembrom leta 1920, ko je bil najvišji in je znašal 22 milijard lir, skrčil za 4 milijarde in 477 milijonov lir. V primeri z isto dobo v minulem letu se je obtok zmanjšal za 1 mlijardo in 768 milijonov lir, v minulem mesecu pa se je skrčil za 232 milijonov lir. M u Italijani Mat v Suanos Eksplozija dinamitne bombe - 10 mrtvih, 20 ranjenih - Atentat še nepojasnjen - Eksplozija druga bombe BUENOS AIRES, 23. Malo pred poldnevom je eksplodirala v prostorih italijanskega kon-sulata v Buenos Airesu velika dinamitna bomba, ki je zahtevala mnogo Človeških žrtev. Kot doznavamo, je 10 ljudi izgubilo življenje, 20 jih je bilo ranjenih. Vsled eksplozije se je ]>o-rušil strop urada, v katerem se je izvršil zločinski atentat Osobje italijanskega, konsula-ta je izjavilo, da ne ve ničesar o zločincih, ki so izvršili teroristični Čin, niti o povodili tega zločina. Polcija je takoj pričela s strogo preiskavo. Nekaj ur kasneje pa je v neki lekarni sredi mesta eksplodirala druga bomba. K sreči pa ta ni zahtevala človeških žrtev niti ni povzročila kake škode. Dr. Marinković odlikovan z najvišjim belgijskim odlikovanjem BEOGRAD, 23. Danes dopoldne je posetil zunanjega ministra idr. (Marinkovića belgijski poslanik Delquoin ter mu izročil rento najvišjega belgijskega odlikovanja, reda Leopolda Velikega I. stopnje, s katerim je bil zunanji minister odlikovan. Čehoslovaški in jugoslovanski parlamentarci v Sarajevu SARAJEVO, 23. Danes so prispeli semkaj čehoslovaški in jugoslovenski parlamentarci, ki jih je meščanstvo prisrčno sprejelo. V imenu mestne občine jih je pozdravil vladni komisar. Gostje so se odpeljali v kopališče Ilidže, da se odpoči-jejo. Letalca Costes in Le 3rix v Beogradu BEOGRAD, 23. Preko Novega Sada sta prispela danes popoldne iz Bukarešte na tukajšnje letališče francoska letalca Costes in Le Brix. V Beogradu so jim oblasti in mestna občina priredile sijajen sprejem. Francoski poslanik je priredil nocoj njima na čast svečan banket. Letalca bosta v petek nadaljevala svojo pot proti Varšavi. Po katastrofi v mat&erskem rudnika 195 človeških žrtev? NEW YORK, 23. Iz matherske. ga tunika v Pennsylvaniji jq bilo rešenih komaj 13 rudarjev. Vsako upanje, da bi se rešili o-stali ponesrečenci, se je opustilo, saj bi se le stežka kdo še ohranil pri življenju od pretekle sobote brez potrebnega čistega zraka in hrane. V zasutih rovih je ostalo 128 rudarjev. Doslej se je našlo 67 Človeških trupel. V! celoti bi bila torej nesreča zahtevala 195 človeških življenj. MATHEV, 23. Iz zasutih rovov tukajšnjega premogovnika je bilo doslej izkopanih 120 človeških trupel, ki so se nahajala po večini v rudniku, v katerem je nastala prva cksploziia. IL •EDINOST* V Trstu, dne 24. maja 1S28. YUKON (Vzhod. Virginija), 23. y bližnjem premogovniku je nastala strahovita eksplozija, ki je povzročila 17 človeških žrtev. Polet New Tork-Rim se bo izvršil tokom, toga tedna? NEW YORK. 23. Letalec Ce-fcar Sabelli je napovedal, da bo pričel svoj prekooceanski polet iz New Yorka v Rim z letalom «Roma» tekom tega tedna. Mina vojna ea Itm Mu Odločilna bitka med severnimi in južnimi kitajskimi nacionalisti - Nankinška vlada podala ostavko BERLIN, 23. Listi prinašajo poročila iz Šanghaja in Tokija o odločilni bitki, ki se je vnela med južno in severno kitajsko vojsko. Poveljništvo japonske vojske na Kitajskem je sporočilo vladi v Tokiju, da je vojska nankinške vlade premagala sovražnika. Bojevali so se na fronti ob železniški progi Pao-Ting-Čang-Čan. Zmagovalci prodirajo sedaj z vso naglico proti P e-kingu in Tientsinu. «Berliner Tageblatt» poroča, da so zapustili Peking osobje japonskega poslaništva ter japonske žene in otroci, ki so bivali v mestu. Medtem japonska vojska utrjuje svoje garnizije v Mugde-nu in okolici. Po zatrdilu lista bo padla končna odločitev vojne med kitajskim severom in jugom ob progi Peking-Hankov. PARIZ, 23. Iz Šanghaja poročajo, da je nankinška vlada, kot je bilo pričakovati, podala ostavko. Njeni nasprotniki so ji očitali, da je bila preveč popustljiva napram Amerikancem in Japoncem. BEOGRAD, 23. Notranje ministrstvo je izdalo naredbo, glasom katere se za dobo letne tuj-sko-prometne sezone ukine potni vizum med Jugoslavijo in Čehoslovaško. Grobnica čeških Kraljev Praga, 18. maja* V cerkvi Sw Vida na Hradčanih v Pragi je grobnica, v kateri počivajo zemski ostanki Čeških kraljev. Nad 75 let že ni stopila človeška noga v to zgodovinsko grobnico, in ker čuti svobodni češki narod dolžnost, spominjat! se svojih slavnih mož in Čuvati njihove zemske ostanke, je bila grobnica te dni odprta, da jo popravijo in preurede. Od vladanja cesarja Karla IV. je bila grobnica že večkrat odprta in trupla kraljev pregledana. Karel IV. je postavil blizu glavnega oltarja malo grobnico za svoje prednike in potomce, toda ta grobnica je bilo premajhna, in zato je bila za časa Maksimilja-na II. zgrajena večja grobnica, nad katero je bil postavljen mavzolej, delo Nizozemca Aleksandra Collina. Okrog leta 1589. so prenesli zemsko ostanke čeških kraljev v novo grobnico. Drugič je bila grobnica čeških kraljev odprta po smrti Rudolfa II., tretjič leta 1U77., četrtič leta 1804., petič 1824. in zadnjič leta 1851. Ko jo arhitekt Hilbert nedavno odkril pod tlakom cerkver Sv. Vida ostanke rotundo sv. Vaclava in Spytihnevano bazilike, je uvidel, da je treba zidarye popraviti. Praški knezoškof je dovolil odpreti grobnico; zgodilo se je to 29. aprila t. 1. Začetkom maja so strokovnjaki pregledali vse zemske ostanke čeških kraljev in ukrenili vse potrebno, da grobnico preurede. Največje zanimanje vzbuja sedem lesenih krst. V prvi so našli kosti dvoletnega sinčka Karla IV«. Vaclava in ostanke njegove krste iz časa Rudolfa II. Lesena krsta je že razpadla. V drugi krsti počiva 16-Ietna hčerka Maksimilijana II. Eleono-ra, ki je bila telesno slabo razvita. Lobanje se še sedaj drže lasje. Svi-'ena obleka je še dobro ohranjena, ako da se pozna do najmanjših podrobnosti kroj takratnih časov. V tretji krsti so našli zemske ostanke 18-letnega kralja Ladislava Po-hrobka. Truplo je še dobro ohranjeno. Kralj je imel zelo slabe zobe, pokopali so ga v krasni obleki, narejeni iz cerkvenih oblačiL Na prsa so mu položili umetniško izdelan križ. Obleko so vzeli iz krste in jo posušili na solncu. Največje zanimanje je vladalo med strokovnjaki za krsto, v kateri počiva Karel IV. Ko so dvignili pokrov, je škof dr. Podlaha vzkliknil: «Oče, oče!» Pri pogledu na zemske ostanke očeta domovine Karla IV. so se Škofu zalesketale solze v očeh. Krsto so previdno dvignili iz grobnice in očistili kosti. Vseučiliški profesor dr. Mati-jegka je ugotovil, da je kraljeva lobanja močna in da je imel Karel IV. izredno razvite možgane. Njegovo truplo je bilo zavito v dragocena cerkvena oblačila. Prsni koš in rebra so bila spfetno prevezana, ker so kralju po smrti izrezali srce. V eni krsti so našli 8 lobanj, med katerimi so štiri ženske. Strokovnjaki domnevajo, da so to lobanje žen Karla IV. V tej krsti je bil pokopan tudi Vaclav IV. Odprli so tudi krsto, v kateri počivajo zemski ostanki neznanih članov kraljeve rodbine. Končno so pregledali grob cesarja Rudolfa II. Njegovo truplo počiva v kovinasti krsti, ki jo je pa zob časa močno razjedel. Ob truplu leže grbi 17 držav, ki jim je vladal Rudolf II. V leseni krsti male grobnice so našli oblečeno kraljevo truplo. Obleka, nogavice plašč so dobro ohranjeni. Na glavi se pozna, da so kralju po smrti izrezali možgane. Lobanje se še vedno drže lasje in brki. Nedotaknjene ostanejo krste Ferdinanda I., Ane In Maksimfljana II. v Callinovem mavzoleju. Krste so položili v knezoškofijsko grobnico in zdaj izdelujejo nove, v katere polože zemske ostanke kraljev. Rudolf II. ostane v svoji obnovljeni krsti, zemske ostanke Karla IV. in Jurija Podebradskega polože v krasno bronasto krsto, trupla drugih kraljev pa v svinčene krste. Dragocenosti, ki so jih našli v grobnici, pridejo v cerkveni muzej. Grobnica bo v bodoče dostopna občinstvu, ki" doslej ni nikoli videlo krst, v katerih počivajo zemski ostanki slavnih čeških kraljev. Politične beležke Obravnava proti donješkim zarotnikom V eni poslednjih štev. našega lista smo poročali, da se ima v kratkem pričeti obravnava proti donješkim zarotnikom, med katerimi je, kot znano, tudi več inozemcev — Nemcev. Proces se je pričel pred nekaj dnevi in je sedaj v polnem teku. Obtožnica navaja • celo vrsto dokazil, da so inozemci, ki so bili zapleteni v ta proces, dobivali ogromne denarne podpore DNEVNE VESTI PrazDongt tf etiki vstopa Kalije v vojno Danes se praznuje po vsej kraljevini trinajstva obletnica vstopa Italije v vojno proti Avstriji. Ob tej priliki se bodo tudi v našem mestu vršile razne slavnosti. Ob 8. uri zjutraj se bo vršila na pokopališču pri Sv. Ani sv. maša zadušnica za v vojni padle vojake, kateri bodo prisostvovali vsi bivši bojevniki, bivajoči v našem mestu, vojni invalidi ter matere in vdove padlih vojakov. Po tej službi božji bo položen lovorjev venec na spomenik tržaških prostovoljcev, ki so padli v vojni. Zvečer ob 20.45 se bo vršila v gledališču «Teatro del-la Commedia» prireditev, ki jo bo o tvoril bivši bojevnik s čitanjem mobilizacijskega ukaza z dne 24. maja 1915 in poročila o zmagi. Zjutraj ob 10. uri bo v navzočnosti zastopnikov oblasti odkrita na pročelju hiše št. 6 v ulici Paduina spominka plošča na čast tržaškima prostovoljcema Fabiju in Av-reliju Nordio, ki sta padla v vojni. Popoldne ob 10. uri se bodo vršile na vežbalisču vojašnice Vittorio Emanuele III. v ulici Rossetti vojaške vaje, katerim bodo laliko prisostvovali vsi rezervni Častniki in častniki državne milice. Zvečer ob 19.30 bo prirejen članom udruženja alpincev vojaški obed v restavraciji «Bonavia». Ob 20. uri se bo pričel na trgu Unita koncert, ki ga bo izvajaJa godba škedenjskega ri-kreatoria «Lege Nazionale». Obenem se bo danes proslavljal v našem mestu kolonijalni dan. Ob 12. uri bo novinar Fran Coppola govoril v dvorani Littorio o italijanskih kolonijah in o pravicah Italije kot kolonizacijske vlasti. in navodila, kako škodovati sovjetskemu gospodarstvu v do-njeških rudnikih, ki so bili nekdaj last francoskih kapitalistov. Zanimive so izpovedi, ki jih je pri zasliševanju podal obtoženi inženir Matov. Neki bivši 3olastnik rudnikov ga je pozval potom inženirja Šadluna, naj mu poroča o stanju- rudnikov. Pozivu se je inženir Matov odzval in zato je dobival denarne nagrade, ki so jih prinašali s seboj nemški inženirji, ko so prihajali v don ješke rudnike montirat nove stroje. Korupcija se je očitovala v znatni meri baš v pogledu strojev. Nemške tvrdke so pošiljale v Rusijo stare, deloma pokvarjene stroje in predsednik komisije za sprejemanje strojev inženir Kuzma jih je proti nagradi 2500 rubljev tudi sprejemal. Pro-tirevolucionarna organizacija v donjeških rudnikih je prejela v dobi od 1924. go 1927. L 700.000 rubljev podpore iz inozemstva. Matov je izjavil, da ne ve, ali so denar pošiljali inozemski kapitalisti ali francoska vlada. Obtoženci, ki jih je 53 in med katerimi so tudi trije Nemci, so razdeljeni v 3 skupine. Protire-volucionarna organizacija se je osnovala L 1923. in je zelo vneto delovala. Po izpovedih inženirja Bi atanovskega, so jo podpirali bivši ruski, francoski in poljski lastniki rudnikov, pa tudi nemške tvrdke, ki so zalagale rudnike s stroji. Centralni odbor ruske zveze tekstilnih delavcev je predložil višjemu svetu narodnega gospodarstva, naj takoj odstavi vse inženirje tehnične uprave kalu-škega tekstilnega trusta. Svojo prošnjo je odbor utemeljil z obtožbo onih inženirjev, češ da so po večini bivši lastniki teh tovarn. Radi tega pa je rusko tekstilno gospodarstvo po mnenju omenjenega odbora v nevarnosti, da ne postane žrtev skritih protirevolucionarnih elementov. Kot vse kaže, bo ta zahteva povzročila nov proces, sličen onemu proti donješkim zarotnikom. Drobne vesti Žensko gibanje v Siriji. Zadnje dneve aprila t. L se je vršilo zborovanje v Beirutu, ki so se ga udeležile ženske iz Beiruta, Damaska, Aleppa, Homsa in Hame. Na dnevnem redu te nenavadne skupščine so bile sledeče točke: reforma zakonskega prava, izpre-memba tradicionalnih običajev in šeg, zakonska lastnina, gospodinjstvo, program dekliških šol, skrb za otroke in dojenčke. Moškim je bila udeležba pri zborovanju zabranjena. Ta prepoved je veljala za zastopnike časopisja. Samo ena časnikarica je bila navzočna. Pred začetkom zborovanja so šle udeleženke v libanonsko nacionalno knjižnico, v kateri vise slike vseh libanonskih pisateljev in pesnikov, in so pritrdile podobo znano libanonske pisateljice Varde el Jasidši poleg že visečih moških zastopnikov lepih umetnosti Milijonarji na Čehoslovašlcem Na čehoslovaškem je 308 milijonarjev. Od teh je 113 veleposestnikov, 139 jih je tovarnarjev, 22 jih je trgovcev in finančnikov, 24 jih pa pride na ostale poklic* _ I Stalna Minister za nacionalno gospodarstvo je razposlal prefektom kraljevine že pred par dnevi napovedano okrožnico o stalnih cenah. Minister navaja v tej okrožnici prizadevanja stranke in vlade, da se uvedejo stalne cene za vse ono konsumno blago; ki ni navedeno v občinskih cenikih. Uvedba stalnih cen, naznačenih na blaga, pa naj se nahaja v izložbenem oknu ali pa v -prodajalni, ima namen, ščititi večino konsumentov s tem, da se odpravi takozvano «glihanje», v katerem nt vsak nakupovalec tako spreten kakor prodajalec. Za stalno in edino ceno treba razumeti ceno, ki se nanaša na določeno blago in ki je trgovec ne sme ne višati ne nižati. Minister nagla-ša, da se bo na podlagi stalnih cenr razvila živahnejša svobodna konkurenca, kar bo v prid valorizaciji trgovine in nacionalnemu gospodarstvu. Nadalje opozarja minister prefekte, da se morajo trgovci, ki bi prekršili določbe o stalnih cenah, strogo kaznovati, in sicer na podlagi kr. ukaza z dne 11. jan. 1927, ki predvideva po 500 do 2000 lis, v slučaju ponovnega prestopka pa tudi do 1000 lir globe. Zanikrni grešniki pa se lahko kaznujejo tudi z od vzet jem dovoljenja in z zaplembo trgovinske kavcije. Vsekakor bodo prefekti na podlagi te okrožnice gotovo izdali po-drc»bnej<še odredbe, katerih se bodo morali trgovci držati. Senator Segrč Sartozio imenovan predsednikom goriške zveze fašistovskih poljedelcev Iz Rima nam poročajo: V svoji včerajšnji številki je prinesla «Gazzetla Ufficiale» med drugim tudi kr. ukaz od 19. maja 1928., s katerim se odo-bruje imenovanje senatorja grofa Segre Sar tori j a predsednikom pokrajinske zveze fašistovskih poljedelcev v oorici. cGoriSka Straža» zaplenjena Včerajšnja številka a do sobote vsak dan zjutraj >o maši ob 7. uri. ffekaj podrobnosti o zagonetni smrti pekovskega pomočnika Čufra v Baci pri Podbrdu Italijanski list «Gazzettino», u se tiska v Benetkah, je prinesel v svoji včerajšnji številki iz goriškega poduredništva nekaj podrobnosti o zagonetni smrtni nesreči pekovskega pomočnika Alojza Čufra, ki se je zgodila v 3ači nad Podbrdom, v vasici, ki eži v bližini" državne meje. Kot smo včeraj poročali, je Čufer kmalu potem, ko je bil prepeljan v goriško bolnišnico, radi £a-dobljene rane, ki mu jo je povzročil strel iz puške, umrl. Po mnenju omenjenega lista je pripisati nesrečo tragični pomoti. Čufer je kot navadno nosil na svojih plečih kruh iz Podbrda v >oldrugo uro oddaljeno vasico 3ača, in sicer v finančno stražnico. To je storil tudi v ponde-jek popoldne. Ko je opravil to svoje delo. in že odhajal iz vojašnice — piše omenjeni list e neki stražnik, za katerega ime še še ne ve in ki je ravno nameraval Čistiti svojo puiko, misleč, da je puška prazna, za šalo pomeril tnn pufra in »prožil. In ^uška je izstrelila in smrtonos-no zadela Čufra. Oblasti so uvedle preiskavo. ■ratna hranil« fra n razstavo in obnove tavh Benečija Predsedstva mestne hranilnic*- v odboru za razstavo «razrušitve in obnove», ki so bo vršila prihodnji mesec v Podgori. Tudi za ptičja gnezda ckontraveifc* cijon.» Orožniki so naložili «kontraven-cijon» nekemu Jožefu Rijavcu in Francu Siroku fz Grgarja, ker so ju zalotili, da sta pobirali ptičja gnezda. Prav tako! Goriški izvozni trg dre 23. maja Glavno obiležje današnjega trga je tvoril grah, katerega so pripo-Ijali goriški kmetje v veliki množini na trg. Bilo ga jo okoli 100 kvintalov. Velika količina mu je sicer potisnila ceno na L 1.60, kar je pa še vedno dovolj ugodno- — Je pa goriški grah priznano dobre kakovosti, in se z njim n. pr. istrski nikakor ne more meriti in ima zato na tržaškem trgu dosti nižjo ceno kot pa goriški grah. Goriški grah odlikuje lepa zunanjost ter dolgotrajna vztrajnost v svežem stanju, ki ga vsposablja za dolge transporte. Brici so se oprijeli z vnemo saditve graha, zlasti v nizkih legah okoli Vipolž; razširil se je tudi zelo v goriški okolici, v Šempetru, Vrtojjbi in drugod. Kot rečeno, vsposabljajo odlične lastnosti goriški grah za tuje tržišča in je le priporočati, da se vneto sadi in neguje. Crešenj je prišla na trg enaka količina kot prejšnji dan, le cene se jim je radi povpraševanja iz Dunaja še bolj dvignila na L Z-2.20. Želeti je povratka dobrega vremena, da bi ne popokal sad. —. Močen današnji dež jim ni zaenkrat škodoval, ker ni posijalo na sadje solnce. — Sparglji se drže še nadalje na ugodni višini, ker hladno vreme zakasnjuje konku* renco severnih dežel. Izared sod ^a Robert Blažič iz Kostanjevice p*{ Kanalu, kl je ^oneveril v Zagrebe 365.355 Din, in njegova žena pred gorifikimi sodniki Kakor je našim Čitateljem gotovo znano, je Robert Blazič iz Kostanjevice pri Kanalu, star 33 let, ki je bil uslužben kot poduradnik pri znani zagrebški tvrdki Mauthner, 25. oktobra 1. 1927. poneveril 365 tisoč 355 Din ter z njimi in s svojo mlado, komaj 25-letno ženo zbežal. Čez mejo v Italijo, v svoj rojstni V Trstu, dne 24. maj« 192*. c EDINOST* kraj, kjer ga je tukajdnja policija, Obveščena od jugoslovanske, tesle-kUla ln ga z ženo vred aretirala. Ob Cilki aretacije »o policisti pri sa- acih naSli Se 220.000 Din, ker jih ftakonca fio nista imela časa za- Baviti. Znano je tudi naftim Čita- [jem, kako dramatično, naravnost filmsko sta bila zakonca na |>egu zasledovana od Jugosloven-akih oblasti, ki so jima sledile celo tez mejo pri Reki v Opatija Zakonca sta potovala v avtomobilu tn se po hotelih, kjer sta prenočevala, podpisovala on z imenom Robert Blau, ona pa s svojim rojstnim imenom Zivković. Napram svojim upnikom v Zagrebu sta bila toliko lojalna, da sta pustila v svoji spalnici pod vzglavjem 10.000 Din, na mizi pa listek, naslovljen na gospodinjo, češ naj z onimi 10 tisoči Din plača dolgove, ki jih puščata v Zagrebu. Včeraj dopoldne sta se zakonca Blažič morala zagovarjati pred goriškimi sodniki na deželnem sodišču. Blažič je močan dečko, z ostrimi potezami na svojem obrazu, žena je vitka in precej nižja od njega. Oba na pravi jata vtis — kot bi so prav nič ne kesala svojega dejanja —• in da jima je žal le, ker denarja nista porabila, preden je prišel policiji v roke. Predsednik sodišča Thermes zasliši najprej Blažiča, ki hladnokrvno priznava dejanje. Bil je zaposlen kot poduradnik pri tvrdki Mauthner, ki ima milijonski promet. S poneverjenim denarjem je zbežal v Italijo, katere podanik je. Prizna tudi, da je ženi šele pozneje, ko sta že bežala povedal, da je denar ukraden. To izjavo tembolj potrdi žena Rezika Živković, ki pove, da je izvedela za ukradeni denar šele v avtomobilu, ko sta se z možem vozila v Italijo. Živkovićeva je doma iz Satnice pri Zagrebu in je torej po rodu Hrvatica. Priča se ne zasliši nobena. Predsednik le prečita iz zapisnika izpovedi nekaterih zaslišancev. Državni pravdnik Leoni je predlagal, naj sodišče obsodi Roberta Blažiča na 4 leta in 2 meseca ječe in na 5000 lir globe, Reziko Živković pa na 1 leto, 6 mesecev ječe ln 1000 lir globe. Blažiča je branfl odv. Mašera. Sodišče jo nato po kratkem posvetovanju določilo sledeče kazni, spoznavši oba obtoženca za kriva: Roberta Blažiča je kaznovalo na 2 leti in 6 mesecev ječe in na 5000 lir denarne globe; Reziko Živković, por. Blažič, pa na 10 mesecev zapora in na 500 lir globe. Vrh tega Še oba na poplačitev sodnih stroškov in na povrnitev stroškov zastopnika oškodovane stranke družbe Mauibner, ki znašajo 500 lir. Obtoženca, ki sta morala v predsobi sodižta čakati 6e celo dopoldne, sta se tam — po več mesečni odsotnosti v zaporih — prav do-brotljivo pogovarjala — in na zunaj je izgledalo to kot prava tiha zakonska idila, če pozabimo pač, da so ob «srečnem» paru stali —• orožniki. Posledice krvavega pretepa iz Robedišča pri Breginja Pet jih je sedelo na zatožni klopi. Vsi so bili iz Robidišča pri Bre-ginjui- So sledeči: Anton Cenčič, etar 36 let, Ivan Cenčič, 45 let, Jožef Pavšin, star 22 let, Anton Cenčič, star 2G let, in Marija Ternikar, gostilničarka. Obtoženi so deloma, da so se u-deležili pretepa, kateri bi bil kmalu zahteval mlado življenje Jožefa Pavšina, ki jo bil smrtno ranjen. Še posebej je obtožen, da je Pavšina ranil Anton Cenčič starejši. Marija Ternikar pa se mora zagovarjati. ker je pijanim fantom dajala piti ot> prepovedani uri. Pretep se je vršil 5. decembra lanskega leta v gostilni Marije Ternikar. Fantje in možje so se tisti večer precej močno opili. Ko je hotela krčmarica ob 10. zvečer zapreti lokal, ji tega niso pustili in so zahtevali še vina Ko jim je krčmarica odnesla luč, so jo s silo dobili nazaj in pričeli igrati «moro». Zdi se pa, da je med igro padlo nekaj žaljivih besed, kar jo bil tudi vzrok in povod krvavemu pretepu, ki je nastal 3n v katerem so bili trije ranjeni. In sicer najbolj Jožef Pavšin, ki se je moral cel mesec zdraviti in bil tudi takoj spočetka v smrtni nevarnosti. Dobil je več sunkov z nožem v telo. Ostal je tudi lažje ranjen Anton Cenčič starejši, ki je najbolj osumljen, da je ranil Pavlina. Izkupil jo je tudi le priletni Lenard Cenčič, stric Antona Cenčiča, ki je bil tudi osumljen, da ga je on ranil. Pred sodiščem trdijo obtoženci deloma, da so se res tepli tisti večer, toda bree nožev. Marija Ternikar pa pravi, da pijancev nI mogla vreči na cesto. In ko jih je jela s pomočjo drugih metati čez prag, so lezli kar nazaj v gostilno. Zaslišani sta tudi priči CenHČ Lenard, ki na sodnikovo vprašanje, kdaj jih je krčmarica zapodila iz hifie, odgovori, da takrat, ko so petelini že tretjič zapeli — in Vin-cenc Cenčič. Pavšina in Antona Cenčiča mlajšega brani odv. Tonkli. Ostale tri pa odv. Blessig. Po govoru državnega pravd nik a in zagovornikov otbsodi sodišče obtožence na sledeče kazni: Antona Cenčiča na 13 mesecev ječe in 50 lir kazni, Ivana Cenčiča oprosti radi pomanjkanja dokazov, Jožefa Pavšina obsodi na 6 mesecev in 22 dni zapora in na 50 lir globe, Antona Cenčiča mlajšega na 5 mesecev zapora in na 50 lir globe, Marijo Ternikar na 50 lir globe. _ SELO PRI ČRNIČAH Tudi pri nas kakor drugod pojde v najkrajšem času lov na dražbo. Občina ima iz tega naslova lep dohodek. Doslej smo imeli mi malo dobička iz te postavke, kajti lov se je bil oddal pred osmimi leti kar tako pod roko brez dražbe za 350 L. Prepričani smo, da se to sedaj ne ponovi in da dobi občina za lov najmanj toliko, kolikor se dobi za sosednje love, saj je lov v naši občini vsekakor boljši kakor drugod, ker je lovišče' bogatejše z divjačino. Najmanj se pa ceni naš lov na 1600 L. Takih prilik, kakršna je dražba lova, ne smemo zamujati in podcenjevati to pa v edinem interesu občinske blagajne. VRTOJBA' " Himen Te dni se poroči bivši dolgoletni predsednik «Čitalnice» g. Izidor Mermolja z gdč. Apolonl-jo Bagon. Novemu zakonskemu paru želimo prav obilo sreče 1 Izseljevanje 22. t. m. so se zopet izselile tri osebe v južno Ameriko in Še več jih. namerava v kratkem oditi. BOVEO Obrtno-nadaljevalna dola v Bovcu zaključi svoje šolsko leto 1927-1928 dne 28. maja t. 1. z razstavo vseh risarskih in pismenih, kakor tudi obrtnih izdelkov posameznih vajencev. Razstava bo občinstvu odprta od 11. do 19. ure, » Vodstvo. —• te AJDOVŠČINA ^ Start semnji. Ajdovci s svojimi semnji nimamo posebne sreče. Po navadi dežuje, tako da je dež prišel v pregovor: cePada kakor na ajdovski semela. Mogoče mi bo kdo očita! ! veliko natančnost ali pa nemuno kaprico, če povem, da so dog»:a!i izvedenci, da se pri rabi žage p.-i podiranju lesa izgubi *A%, žage in sekire i%%t in samo sekiro 4 do ? odstotkov celega debla v trske. Po malomarnosti se pri sekanju les?, pustijo štori neprimerno visoki. Pied leti sem opazil na poti na Sv. Višarje smrekove štore, vi-Foke do en meter. Na moje začudenje mi jo povedal domačin -spremljevalec, da puščajo tako visoke štore radi tega, ker les največ sekajo le v zimskem ča>u, ko je zasneženo, in ne morejo priii do nižjega debla. V hribih, namreč v strminah, je prav, da so šiori ne sekajo preveč pri tleh, ker zabra-ii j u jejo plazove in varujejo zemljo pred usadi. V ravninah pa so seka les pri tleh, kar je tudi potrebno, ker bi štori sicer ovirali dilo v gozdu, in kolikor toliko tudi zabrunjevali porast naraščaja. Dražji los, kot na pr. hrastov, se mnogokrat ne seka, ampak so deblo kar izkoplje, in sicer se deblo obkoplje, korenine se mu presekajo ter poderejo. S tem se pridobi več lesa. Potratnejšo kakor s stavbenim lesom pa je običajno ravnanje z drvmi za kurjavo. Glavna lastnost drv naj bo, da so suha, ker sirovih se porabi približno polovica več kot suhih, zakaj sirova porabijo polovico gorkote samo za to, da izpulite količine vode, ki se v njih nahajajo; ta gorkota se na ta način izgubi. Pa jo mnogo takih, ki trdijo, da so sirova drva boljša ker počasneje gorijo! Skrb posestnikova naj bo, da ima najmanj pol leta pred zimo pripravljena drva, katera naj bodo razložena v skladovnice, da se tako do časa uporabe primerno posuše. Navadno so pripravljajo drva za kurjavo v zimi ali pomladi za prihodnjo zimo, in tako se pri boljših, izobraženejših kmetih tudi dela. Mnogo posestnikov pa je pri nas, ki nimajo prej skrbi za drva, dokler ne pride zima, in ti potem vozijo, atkorekoč vsako poleno posebej domov in jih sirova uporabljajo. Kam pripelje taka malomarnost, o tem je živa-mrtva priča marsi-kak gozd na Krasu, kjer brije v zimskem času daleč znana «kra-ševka». In v prejšnjih letih se je istotam dogodilo, da je burja za-medla pota v gozd. In v takem slučaju so bili posestniki prisiljeni, posekati sadno drevje za drva, ker niso imeli pri rokah drugega kuriva, čeprav gozd ni bil oddaljen. Večkrat so bili primorani, da so posekali bližnji, še ne zrel les, in radi snega so ostali do en meter visoki štori. V Istri jo nekdanje nainestništvo v Trstu zabranilo pod kaznijo tako ravnanje z lesom, z dekretom iz leta 1887, in pripustilo, da so bili štori lahko visoki do II palcev, kar bi se ujemalo z nagimi tridesetimi centimetri. Istotam je nekaj popolnoma navadnega. da gospodarji pozimi po-kurijo razne lesene ograje, ne radi toga, ker je gozd preoddaijen, ampak iz same nemarnosti, in jih na spomlad zopet vzpostavljajo, in jim tako postopanje da mnogo dela, pa tudi na času izgubijo. To se pa dela ravno tam, kjer je kamenja na preostajanje, zelo lahko bi se enkrat za vedno postavilo kamenite ograje, ali pa mesto teh bi se zasadile žive meje. Tudi tako idilične peči v Gorah in ognjišča na Krasu stanejo mnogo lesa in drv. Velika potrata drv so gorske peči s tako vabljivimi zapečki. Odprta kraška in deloma tudi vipavska ognjišča zahtevajo mnogo drv. Skrajno nehigijenične so pa sajaste in zakajene kuhinje, poleti pregorke, pozimi premrzle; prav z odpravo teh ognjišč, katere bi nadomestili bolj .praktični štedilniki, bi se prihranilo mnogo drv in bi bile tudi kuhinje lepše, Čedneiše in bolj zdrave. . Vel iki so tudi nedostatki pri prodaji lesa. Koliko lepih, mnogo obetajočih mladih gozdov v najlepši rasli, so pokonča, samo da se proda les za majhen denar trgovcu, ki zalaga tovarno. Nekaka kužna bolezen je postala pri nas trgovina z lesom; vsak zgrešen poklic se prilagodi tej privlačujoči misli in postane «lesni trgovec», misleč; «Bo že šlo!» Obstojajo stare, domače tvrdke, ki so poštene in vsega zaupanja vredne, teh naj se poslužuje gospodar, če že ima po bo prodaje lesa. Seveda naj jim odda samo oni les, katerega pridobi, ko redči gozd; vsa lepša, nedorasla debla bo pustil Dri miru. da dorastejo; doraščona in zrela bodo prodana ali porabljena z večjim odbičkom, ko nezrela in slaba. V teh vrstah sem podal in orisal potrebo in važnost, ki jo gozdovi imajo in jo nudijo posamezniku in splošnostL Opisal sem vzroke deloma zelo žalostniii, skoraj obupnih razmer v naših krajih, začrtal v glavnih potezah možnosti in sredstva, kako se temu ogniti ali vsaj omejiti. Odprava teh nedo-statkov je seveda vprašanje časa, vendar bi se podani nasveti lahko pri vsaki priliki uvaževali, da se porabijo vsi pripomočki za dosego vsaj zadovoljivega gmotnega stanja, in da bo mogoče vztrajati v tem jako hudem boju za gospodarski in kulturni obstanek. Kajti kultura ni samo v umetnosti in knjigah, ampak tudi v naravi. Kako človek naravo izrablja in obnavlja, v tem se spozna pravi smisel in pomen kulture in kulturna vrednost plemena. Vsakdo naj si šteje v prvo in sveto dolžnost, varovati in ohraniti si gozd kot velik zaklad, kateri naj mu donaša obresti. Ohraniti ga pa mora sebi in potomcem vsaj v takem stanju kot ga je prejel od prejšnjega lastnika. Sklepam svoja izvajanja z željo, ia bi ta pripomogla do prepričanja, kakšne vrednosti je gozd. V Irugih Člankih bom opisal načela vzgoje, izkoriščanja in varstva gozdov z edinim namenom, da bodo : aši kmetje spoznali resnico Finž-garjevega stavka: < Grunt ima korenine do pekia.» SueškS prekop ii. (Dalje.) Ko se je pozneje politično življenje zopet umirilo, so stopila gospodarska in posebno prometna vprašanja spet v ospredje. Tudi orijen-lalsko vprašanje je postalo ak-tuelno; tamošnja prometna sred-siva niso več zadostovala. Pošta i/. Indijo je prihajala iz Sueza v Kairo po po Mehmei Aliju zgrajeni 1V3 km doigi cesti. Mesio Trst se je zaman trudilo, da bi obrnilo indijsko pošto preko Trsta. L. 1850 je otvoril tržaški Lioyd direktno morsko zvezo z Aleksandrijo, a tudi s tem se ni dala odvrniti pcštt->d Marseille-a, prti;-o katerega je šla tudi na Dunaj, da, ce-lo v Trst. Vprašanje Sueškega prekopa jo spalo, zbudil ga jo šele glas o prizadevanju Amerike, zgraditi Panamski prekop. Nositelji ideje Sueškega prekopa so bili v tean ćasu samo še Enfantin, Dufour in Negrelli. Talabot je imel preveč posla s slabim finančnim stanjem francoskih železnic. Stephenson pa jo dvignil mnogo prahu s svojim samostojnim potovanjem v iigipt, ne da bi obvestil svoje tovariše o namenu in uspehu tega potovanja. Angleški časopisi so s tom v zvezi poročali v dolgih člankih o gradbi železnice v Sueški ožini, h kateri naj bi bil dal egiptovski paša baje žo dovoljenje. U-mevno, da je vzbudilo to mnogo vznemirjenja, ki se je pa kmalu poleglo, posebno še, ko je umrl Mehmed Ali in je njegovo mesto zavzel Abba Paša, kateri je bil vsakemu evropskemu predlogu odločno nasproten. Abba Paša ni živel dolgo. Po njegovi nenadni smrti je prevzel vlado Said Paša, mož visoke evropske omike. Upalo se je, da bo ta mnogo več dostopen _evropskim načrtom, toda preden je študijska komisija to prednost izkoristila, se je pojavil pri Enfantinu znanec izza časa njegovega potovanja v Egipt, Ferdinand de Lesseps, in ta je obrnil sueško zadevo v povsem drugo smer. Lesseps se je zglasil po smrti Abba Paše pri Enfantinu s predlogom, da bi se* on osebno podal v imenu študijske komisije k Said Paši in bi, ker je z njim že več časa v prijateljskih stikih, skušal doseči za študijsko komisijo dovoljenje za gradbo prekopa. Njegov predlog je bil sprejet, čudno pri tem pa je, da je postopal v tem pogledu francoski oddelek povsem samostojno, ne da bi obvestil svoje angleške in nemške tovariše. Na vsak način je moralo biti zaupanje v Lessepsa brezpogojno, ker so mu bili izročeni vsi načrti in važne listine, med temi tudi ona, vsebujoča imena vseh Članov, ki so prispevali h kapitalu. Zaupanje v Lessepsa je bilo celo tako veliko, da je dobil za potovanje predujem 6000 frankov. L. 1854 je odpotoval Lesseps v Egipt ter se tudi sestal s Said Pašo in mu predal neko spomenico v zadevi Sueškega prekopa, v spomenici pa niti omenil ni študijske komisije. Po temu je sklepati, da je imel Lesseps že takrat namen, potisniti komisijo ob stran ter delovati na lastno roko, akoravno ni kazal očitno tega, ko se je moral še oslanjati na načrte študijske komisije, na podlagi katerih jo dobil 19. maja 1854 v turškem jeziku izdan ferman, ki ga pooblašča. da sestavi in vodi družbo v s vrh o prereza Sueške ožine. Lesseps je poročal o uspehu voditeljem francoskega oddelka, pripominjajoč, da je dobil koncesijo on osebno le radi dejstva, ker je Turkom anonimna družba zelo ne-simpatičen pojm. To vest je sprejela komisija kljub vsemu z velikim veseljem, le Dufour v Lipskem je sumil, da tukaj ni vse v redu. Enfantin je delal že na to, da se sestavi mednarodna Drek o p na družba, v katere upravi bi imele Francija, Anglija in Avstrija po 12, a Orijent 6 članov. Na čelu uprave bi bili «častni predsedniki«, glede katerih se je mislilo za Francijo na kakega princa cesarske rodbine, za Avstrijo in Nemčijo na nadvojvodo Ma-ksimiljana, poznejšega meksikan-skega cesarja, za Anglijo na nadvojvodo Northumberland-skega, a za Orijent na Said Pašo, odnosno Edhem Pašo, zunanjega ministra Egipta. Enfantin je bil 4. januarja 1855 tozadevno tudi v avdijenci pri Napoleonu III., kjer je bil zelo ugodno sprejet. Teh misli pa ni bil Lesseps; zanj ni imelo vprašanje Sueškega prekopa mednarodnega pomena; hotel je zastaviti v izvedbo tega na-:rta ves svoj trud, a si zato zago- toviti tudi svojo bodočnost, kot se je izrazil v pismu na svojo materi. Njegovo delovanje je ftlo za sedaj za tem, da dobi za od Said Paše izdani ferman pripoznanje iz Carigrada, brez katerega se delo ni moglo začeti. V dosego tega je bila največja zapreka Anglija, ki je i-mela velik vpliv v Carigradu. Angleškega konzula v Kairu je zaman skušal pridobiti za stvar, a tudi drugod spočetka ni imel uspeha Tudi je postajalo vedno bolj jasno, da se misli Lesseps popolnoma otresti študijske komisije. O tem je bila komisija prepričana, ko je prispel Lesseps v Pariz, kjer se je popolnoma izogibal svojih biv3ih «kolegov» ter se študijske komisije kratkomalo otresel. (Slodi.) Razne zanimivosti Uečno tfenečl siisovl Nov izum ameriških inženirjev o dal učenemu Pappu, s čigar članki se je tudi «Edinost» že bavila, povod, da je na tej podlagi zgradil zanimivo stavbo morebitnih posledic tega izuma. Po njegovi nad vse zanimivi razpravi (posnemamo sledeče misli. Nov izum Te dneve so priobčili veliki ameriški listi kratko vest, ki so jo pa bravci po večini mirno prezrli. Po tej vesti se je inženirjem newyor-ke radio-postaje po mnogih neuspelih poskusih posrečilo, da so u-jeli s svojimi aparati glasbeno točko, ki je bila po radiu poslana iz Londona. Zvoki te glasbene točke bili na perutih eterskih valov napravili že dvakrat pot okoli zem-\je. Kes, nekam amerikanska se dozdeva ta vest. Zvočni valovi torej, ki so napravili že dvakrat pot okoti debelega trupla našega planeta, ;o bili vkljub temu še dovolj močni .n jaki, da so zamogili v mikrofonu n.meriških inženirjev polno zado-neti. In zakaj bi se ta vest ne ujemala z resnico? Ce se pa sklada z lejstvi potem se odpira očarujoča perspektiva nepojmljivih možnosti v bodočnosti. Nekaj o zvočnih valovih. Zvočni valovi, ki ustvarjajo melodijo godbe ali zvok človeškega ^lasu v naših ušesih, so zelo počasni tovariši. V sekundi napravijo -;amo 330 metrov, kar je v resnici po polževo», ako primerjamo njihovo hitrost z brzino drugih naravnih dogodkov posebno z bliskovito naglico svetlobnih žarkov, ki -prelete v enakem času razdaljo veh sto tisoč kilometrov. Že • navadni izstrelek iz puške, ki brzi s l.itrostjo šestih sto metrov v sekundi, preteče zvok. Celo neko živo bitje poznamo, ki prekosi v hitrosti zvok, in to bitje je svetla žu-:Dlka zaphenomia, mala, v gorskih višinah živeCa mušica, ki leti s litrostjo tisoč treh sto kilometrov na uro, kakor so ugotovili angle--ki zoologi. Ta mala, rumeno ža-.eča muha, ki prekosi skoraj trikrat vse doslej dosežene letalne rekorde, poseče tudi zvočne valove, \i zamorejo napraviti v eni uri le približno tisoč dve sto kilometrov. Čudno se nam morda 'zdeti, da o-staja, medtem ko hiti muha po ;:raku, šumenje njenih malih pe-utnic za njo, ker je hitrejša kakor njen lastni šum. DrugI nedostatek zvoka Počasnosti zvočnih valov se v praktičnem življenju ne zavedamo, ker izgubi zvok človeškega glasu ali pa glas godbe — če ga ne vodi dalje elektrika, kar se dogaja pri telefonu in radiu —na prostem že pri mali razdalji toliko na svoji jako&ti, da se večkrat porazgubi za človeško uho. Če bi temu ne bilo tako, bi lahko čuvaj na zvoniku sv. Štefana na Dunaju zavpii svojemu tovarišu v Sidney-u v Avstraliji lep pozdrav, toda njegovo prisrčno «dobro jutro!» bi prišlo v Avstralijo komaj sedemnajst ur pozneje, torej po dunajskem času okoli polnoči. Ce bi se mogli zvočni valovi širiti tudi po forezzračnam vse-mirju bi prišle melodije koncerta, ki bi ga recimo priredil pravljični kovač na luni, komaj ▼ Štirinajstih dneh do naše zemlje, od solnca bi pa rabili ti valovi celih petnajst let. Prednost zvočnih valov Ta počasnost in vezanost zvočnih valov na ozračje naše zemlje jim -zagotavlja gotovo prednost pred svetlobnimi žarki, ki se zalete s skoraj neskončno brzino v vsemir-ja Zvok je ujetnik zemlje. CepraV bi ga že davno ne mogli več Čuti s svojim okornim slušnim aparatom t. j. z ušesom, bi ga še vedno lahko ujeli s svojimi mikrofoni in ga oživeli. Ako so uspeli ameriški inženirji, da so ojačili zvočne valove, ki so bili že dvakrat napravili pot okoli na£e zemlje, tako. da jih je zopet Culo Človeško uho, se bo mogoče kedaj posrečilo ujeti evoke in glasove, ki so pred leti, desetletji, celo pred stoletji odzveneli, ki pa še vedno valovć v ozračju naše zemlje, čeprav fantastično Šibko, in te ujete zvoke nato oživiti in ojačitt. Mikrofoni, ki so omogočili Američanom uvodoma omenjeno mojstrsko delo, pojačujejo zvok devet sto tisočkrat. Ce se posreči, napraviti aparate, ki bodo desetkrat, stokrat ali celo tisočkrat občutljivejši od o-nega ultramikrofona v Ameriki, potem se približuje daljni sen u-resničenju. Carusov glas (bo zopet zadonel, ~ i( marveč njegov pravi glas, ki je nekoč razveseljeval stotisoč človeških src. Napoleonov glas, gromeč na waterlooškem bojišču razna povelja, zopet oživi. Lahko bomo poslušali predavanje filozofa Kanta. Cicero bo zopet plamteče napadal zarotnika Catilino in Sokrat na atenskem trgu — slišen našim ušesom — bo slavil neumrjočnost duše ne, neumrjočnost zvočnih valov. Požar petrolejskih vrelcev v Romuniji Preteklo soboto je blizu Ploe-šta pet delavcev skušalo navr-tati nov petrolejski vrelec. Pri takem delu se rabi v svrho večje varnosti voda. Takrat pa je voda nad svedri nenadoma udarila navzgor in se razlila. To je vedno znak preteče nevarnosti, zato so delavci tudi takoj nehali z delom. Že čez nekoliko minut je zagnalo iz zemlje vse svedre in stroje. Leseni hlodi so zleteli v zrak. Silni pritisk od spodaj jih je zagnal s stroji vred več sto metrov daleč. Ob udarcu kamna ob železno ogrodje je nastala iskra in nenadoma se je vžgal plin, ki je uhajal z veliko silo iz ozkega navrtanega rova. Požar se je naglo širil in prej ko je minilo četrt ure, je bilo 16 bližnjih vrelcev v plamenu. Radi eksplozije sta takoj izgubila življenji neki mehanik in* en delavec, ki se je iz same radovednosti približal gorečim vrelcem na 200 m. Plini in petrolej še vedno gorijo. 100 metrov visoki in 20 m široki plamen se dviga ob mirnem zraku ravno proti nebu, če pa zapiha veter, se njegov vrh naklanja v smer vetra. Plamen je bele barve vse do tja, kamor seže goreči plin. Ogenj povzroča šumenje, kot velik vodopad, tako, da v daljavi 1 km od požara človek še samega sebe ne čuje Vročina je izredno velika. Fotograf, ki je slikal požar iz daljave 4000 m, se je moral obleči v azbestovo obleko in si nadeti masko na obraz. Gozdič, ki; se je nahajal prej čisto blizu vrelcev, se je docela izsušil in deloma zgorel, tako da je bilo treba o-stali del dreves posekati. V okolici požara se je radi velike svetlobe, ki jo Širi' plamen, noč Bpremenila v dan. Opaziti ga je celo iz Ploešta, ki je oddaljen? 35 km odi gorečih vrelcev.Okrog požara se dan in noč zbira okoliško prebivalstvo, tako da ima orožništvo mnogo posla, da se ohrani red. Ugotovljeno je, da more plin goreti nekaj mesecev, ker so ga pod zemeljsko površino še velike količine. Pritisk plina izpod zemeljske površine se z ozirom na visokost plamena ceni na 144 atmosfer. Strokovnjaki so se .sporazumeli v tem, da se bo dal požar pogasiti, če bi se od strani izkopal rov do onegti ozkega irora, iz katerega uhaja goreči plin. Radi vročine se bo ta rov načel 300 m daleč vstran od požara. Izkopan bo tekom treh tednov. Do sedaj povzročena škoda se ceni na 60 milijonov lejev. Delavcem in ognjegascem je u-spelo pogasiti požar manjših vrelcev okrog onega, iz katerega uhaja plin. Toda nadaljnje delo se je moralo ustaviti radi prevelike vročine in nevarnosti, da se požar na novo razširi. Pasji otok Francoska jadrnica je opazila na obali neobljudenega malega otoči-ča Juana de Neva, zapadno od Madagaskarja, čoln. Misleč, da gre za brodolomnike, ki so se bili rešili na otok, je poslal kapitan nekaj ljudi s čolnom do otoka Ko se je čoln bližaj otoku, so opazili mornarji na bregu velikega psa, ki je z divjimi glasovi klical še druge tovariše k sebi. Od vseh strani so pritakali psi razne velikosti in razne pasme. Spoznalo so je takoj, da so ti psi podivjali. V minuli dobi piovitve z jadrnicami so pristajale ladje na tem otoku, da so se mornarji preskrbeli s svežo studenčni-co, z želvami in s sadail. Pri tej --iKUJ — Iti OA spremljali mornarje, na otok, za-pJodili se in podivjali. Mol z nojevUt želodcem. V neki bolnišnici grofovine Lan-cashire na Angleškem je umrl pred nekaj dnevi štiridesetletni John Ainsworth za boleznijo, ki se je zdelo vsem zdravnikom zelo zagonetna. Da so se prepričali o pravem vzroku njegove smrti, so zdravniki od parali truplo in dobili v želodcu: 243 gumbov, 483 malih kamenčkov, 209 žrebljev, nekaj kosov jekla, staniolskega papirja L t. d. Najbolj čudno pri tej zadevi je dejstvo, da ni pokojni Ainsworth nikdar tožil, da bi ga bolel želodec. BORZNO POROČILO Trst, 22. maja 1928. Amsterdam 763-769, Belgija 263-267, Francija 74.57K-74.87H, London 92.60-92.80, New York 18.93-18.99, Španija 315.50-321.50, Švical 365-367, Atene 24.75-25.25, Berlin 45150-457.80, Bukarešt 11.65-12.05, Praga 50.11-56.41, Ogrska 328.50-334.50, Dunaj 264.25-270.25, Zagreb 33.30.33.60. Uradna cena zlatu (22. V.) L 366.36; Liktorsko posojilo L 87.50; vojnoodškodninske obveznice Ij 77.70. Prodajalna izgotovljenih oblek DAVIDE CAVALIERO Trst • Corso Garibaldi it. 5 (prej Barriera vecchia) Bogata izb era nacionalnega in inozemskega blaga za moške obleke v najmodernejših barvah. LASTNA KROJAČNICA Specijalitetu: črne poročne oDiaKe. Cene zmerne. Kesna postrežba. Govori se slovensko. £Š Ma i. I Trst, Via Mazzini 32 Ula S. Caterina 7 Najnižje cene. — Velikanska izbera. Bombažasta tkanina. Svilenine. čipke. Pajčolani, cvetlice, traki, nogavice in rokavice. Velikanska Izbera vseli modnih potrebščin Prijatelji in odjemalci! Vsi, ki rabite kakršnokoli oblačilo, obišćite znana skladišča „Alle Grandi Fahbrithe" in Trst, Corso Garibaldi lO, tel. 31-21 Za pomladansko in poletno sezijo bodete našli stalno popolno izbero Izdelanih moikah In deških oblek iz različnega blaga od L llO-— naprej. PovrSvtlkl In dežni plašil (zadnji vzorci) od L 135"— naprej. Športne obleke za šolarje od L 29* naprej. Jope, hlače, telovniki fantazija, vestje in jope za prodajalne, delavske hlače iz močne bombaževine. — Promenadne obleke iz platna panama, blago in podvlake za krojače. Sprejemajo se naročila za obleke po meri.--Delo se jamči. Blago, ki ne ugaja, se zamenja, ali pa se vrne denar. ZLA T ARKA Albert Pevh Trst, Vin Maiilal 4« kupuje krone po 1*37 Popravlja in prodaja zlatenino. Za domače čiščenje priporočamo SIDOL najboljše čistilo za kovine. SIRAX neprekosljlv čistilni praSek za aluminij, baker in emajl. CEREOL vosek za pode, linoleum, pohištvo. LODIS naša izborna krema za čevlje, (v lončkih z avtomatičnim zapi ralom.) MMIj: SID0L-C0HPAH9 TRST (370) Za birmo, ne pozabite na staro trgovino žlatenine ALOJZ POVH PIAZZA GARIBALDI 2 prro nadstropja. Največja delavnica v Trstu. 448 Pazite na naslov! raglafrovan« sadruga a oranj, porailrem uraduje t lastni hiSi Ula Torre blinca 19,1. Telefon *tv. 25-67. Sprejema navadne hranil, vloge na knjižice, vloge na lak. račun in vloge na čekovni promet in jih obreaiaje po 4% Večje In stalne vloge po dogororu. Sprejema .DINARJE" na fck. r«c«n in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. - Daj« posojil« na vknjižbe, menice, zastave ln osebne kredite. - Obrestna mera po dogovoru. No razpolago varnostne celice (salc) Uradne ure za stranke od 8*30 do 13 In od 16 do 18. Ob nedeljah j« urad sap rt. ^""predno nakupite kakršnoslbodl ^ I POHIŠTVO j I obiščite v lastnem interesu skladišča tvrdke [ i alessandro LEVI MINZI s L TRST - VIA RETTOFN 1 - MALCANTON 7-13 [ ■UimilHnilHlBHBHIIKgil IMB2