Slabe oči. (Konec.) Pri šolskih otrocih je najnavadnejša očna napaka kratkovidnost. Prej se je mislilo, da je kratkovidnosti dečkov največ krivo premnogo čitanje v nerodnih klopeh in pri slabej svetlobi, a pri dekletcih, katere sede v istih klopeh in pri istej slabej razsvetljavi, a manj čitajo, pišo iu rfšejo, da največ trpi rast. No, dan denes ne opažmno, da bi bilo več kratkovidnih dečkov, nego li dekletec. Dekletcem kvari oči ročno delo, katero je vedno finejše in umeteljnejše, čim bolj napreduje tehnična vajenost šivilj, a posebno učiteljic. Dostaviti treba tudi to, da dekletca i doma delajo in si oči bolj napenjajo, vezoče in pletoče se starejšimi svojimi sestrami, katere po vzorih modnih novin izdelavajo tako imenovana nfrivolitetna dela." S takšnimi šolskimi in domačimi deli uže izpačeno oko slabi tem bolj pisanje in čitanje, osobito v višjih dekletskih šolah, kjer učenke po slovarjih iščo drobno tiskanih angleških in francoskih besedij, da se izobrazijo za društvo in življenje in da bero nromane za ženski svet." Malo je dekletec od 16.—18. leta, katere so se izobraževale v ženskih učilnicah, da bi ne nosile nLnrgnetta." Takšna očala so, rekli bi, znaiiienje olike in elegantnosti našitn daraara. Ker zdaj ne sarao dijakom srodnjih šol često rabijo očala, nego se z njimi služijo tudi učenci in učenke nižjih razredov, so piičeli preiskavati, kaj je tetnu povod, in našlo se je, da slabč dijakotn vid šolske in domače neugodue okolnosti. Ako otroci gledajo vsakega dne dolgo in pozorno bližnjih predmetov, se jim oko pokratkovidi, aparat optični se ne da uporabljati za gledanje v vsako daljfno, oblika in položaj leči se promenita, a sama se vedoo bolj krivi in oko je uravnano zgolj za blizino. Tako si pridobiva dete kratkuvidnost. Kakor se meDJujo hrbtne, prsne in vratne raišice, katere največ delajo, a zaostajejo v razvitku one, katerim nij mnogo trpeti, in se tolo nehote podaje pretežnejšim silam, tako se menjujo tudi mišice V oku, katere se prikrajšujo in vleko na svojo stran. — Razven te kratkovidnosti, katero provzrokujeta šola in dom, je mnogo drugih, katerim je povod posebni organski ustroj očfj, in so dedne ali habituvalne, ali se mogo tudi vsak čas naglo razviti, v katerem slučaji vedno izvirajo iz kakšne občenite bolezni. Šolarji vrlo lahko obolevajo na očeh, ker so jim občutnejše in slabejše nego kedaj. Ta doba očne slabosti se začenja v severnih naših deželah pri dekletcih v 9.—10. letu, pri dečkih v 13.—14. letu, a v južnejših krajih pri obeh nekoliko prej. Za 6asa pubertete isili nainreč kri češče v oči in pljuča (zategadelj je silno nevarno, ako se v teh letih komii unamejo pljuča ali oči) in otroci tožijo navadno, da se jim tnrak dela pred očmf ali da imajo viočo glavo, katera se malo ohlaja, kadar jim udari kri v nos. Ako jim pozornejše gledaš oko, opazil bodeš, da so krvne žilice napete in prepolnene s krvjo — dokaz, da oko trpf za kongestijo. Detca se lahko utruibjo, kadar malo dalje gledajo, si manejo oči, kakor da jim je prišel vanje pesek, zro motno in nekako mrenasto in imajo vsak hipec oči zapirati in mežikati, toda če si jih izpero s hladno vodo, jirn je lažje gledati, se ve samo za nekoliko časa. Ta predznamenja so početek kratkovidnosti, kajti otroci, lia boljše vidijo, približujo predraete očem, in kar je še škodljivejše: prično nositi naočnice. Zdaj bi bilo se ve treba oči čuvati, in paziti, da se detce čim bolj giblje po vzduhu ter da gleda v daljino; a tedaj jo silijo navadno v šolo, kjer si ima napenjati oči s čitanjera, pisanjem, risanjem, ročnim delora itd.; a to ne samo v šoli, nego isto tako doma, ne samo po dnevi, temveč tudi pri sveči. Da si varujo otroci oči, ozdraveli bi često po vsem, ali tako se jim ugnczde kratkovidnost in mnoge druge bolezni, katere trajejo dolgo let ali vse življenje. In namesto, da se otroci čuvajo, izprehajejo in pritnerno hrano uživajo, natikajo jim navadno očala ter jira živce dražijo ali, kakor radi govore, izpodbujajo in jajčijo. Kolikor se šola preveč briga za duševno vzgojo, toliko zanemarja fizično, a nasledek temu je, da detci obolevajo oči.*) Jedva stopi otrok v šolsko sobo, uže mu je napenjati vid. Do tedaj je zrl okolo sebe kakor ga je bila volja in nepravilno, toda po sedaj i m a gleduti po pravilih, kajti z gledanjem se mu izpodbujajo duh in izpoznaji, otrok se uči čitati in pisati ter paziti na vsak pojav, s katerim si bistri oko in razsod. Zdravib očij je zatorej treba imeti, da se roora izobraževati vspešno. Dete se uči gledati, uraevati in razločevati obliko, daljo, velikost in barvo stvarij, in tu imajo biti učila pervi dan uže primerno urejene. Glavna uapaka jp, da imajo otroci takoj v prvem začetku čitati premajhen tisek. Srednje črke v šolskib knjigah bi ne smele nikdar manjše od 2 milimetrov biti; tolika znamenja dobro razločuje zdravo oko štiri črevlje daleč. Takšne črke moreš primekniti oku do 30 centimetrov bliže, kar je ravno prav zdravemu otročjemu očesu. Ali predmetov ne smejo primikati bliže od 25 centimetrov, naj-si pišo ali bero, rišo ali računajo na tabli. Umeje se samo o sebi, da imajo biti tudi šolske klopi v tacem razmerji napravljene. Posebno je paziti, da otrok očij prehudo ne napeaja. Predroetje imajo tako razdeljeni biti, da nikdar nijso brez izpremene, čitanje se ntiina vrstiti s pisanjem, niti oba z risanjem ali računanjem. Tudi je treba gledati, da dctca ne računajo nepretrgoma, in da ne prevajajo pre- *) Mislimo, da storimo svojo dolžnost, ako si o tej priliki usojamo priporočevati za vsakovrstne očne bolezni našega ljubljanskega zdravnika dr. Ljudevita Jenko, katerega zelo slavš, ker je veščak v svojej stroki in je uže v mnozib slučajih srečno ozdravil bolnike. Op. prevoditeljeva. več, kajti silno škodno je, ako ob jednem iinata delovati um in vid, ker to povečuje kongestije. Kratkovidnosti šolskih otrok imamo iskati dveh vzrokov, katera uplivati doma in v šoli ter pospešujeta drug druzega. Prvi povod je, da detca slehrni dan dolgo in pozorno gledajo bližnjih, posebno drobnih predmetov, kadar n. pr. čitajo, pišo, rišo, itd., a po tem nepriličen sedež ter slaba svetloba. Drugi vzrok so vse okolnosti, katere pobujajo pritisek krvi v glavo, ker otrok, bodi-si v šoli, bodi-si doma sključi prsi, dolgo sedi, nedovoljno diha izkvarjeni sobni zrak in ker si napenja možjane. Šola je po nekoliko škodljfvejša od doma, kajti v njej delujo ninogi teh zlih uplivov na jeden pot: dolgo gledanje v majhene predmete, sključeno držanje telesa, dihanje izpridenega zraka, dostikrat slaba razsvetljava: vse to vzrokuje, da kri sili v glavo. Čim bolj učenci natezajo oči, učeči se dalje, tem bolj jioi slabe, a kongestije se pokazujo češčimi in hujšimi; najboljše to dokazuje žalostna resnica, da število kratkovidcev, počenši od ljudskih šol do višje gimnazije, narašča vedno. (Gledi statistične tabele v članku I.) Kakor se zaradi kongestije povekšava hidrostatični tlak, posebno v zadnjein delu očesa, tako seočna os daljša, in na ta način slabeva vid. In kadar se napne oko, ga tlačijo mišice, in sicer posebno tedaj, kadar osi očij zelo konvergujo (n. pr. če gledaš bližnjit predmetov). Kolikor slabejša je svetloba, toliko bolj konvergujeti očni osi, a tem večji je tudi tlak krvi. (Spominjati nam je samo. da imajo v šolskih sobah navadno le oni dovolj svetlobe, kateri sede do oken, in da večina otrok sedi na mračnem kraji). Razven tega dovoljava redko kateri učitelj, da bi detce, ako dobro ne vidi majhenih čerk ali predmetov, s katerimi ima opraviti, s klopi vzdignilo si dotično knjigo ali stvar ter jo primaknilo oččm, nego ukazuje, da se ima predmet puščati na klopi, da — kakor velijo — učitelj v lice vidi učenca, in le-ta siromak ima s prikloneno glavo in sključeniin telesom približevati oči predraetu. Vse ostale napake in slabosti detskih očij izvirajo iz takšnega držanja in po njem izbujevanega pritiska krvi v glavo. Zato vidiš pri šolskih otrocih tolike z rudečimi trepalnicami, in ako nagibajo na skrofulozo, iraajo ti napori njihovi še hujših nasledkov. No ker uže šola tako škodljivo deluje, treba konči, da roditelji doma poskrbe, kako bi se dalo zlu v okom priti in da zatorej ne kvarijo otrokom učij z mnogim poslom. Kadar si opazil, da se očij prijema kratkovidnost, ne daj nikakor, da si jih detca napenjajo s čitanjem o mraku ali pri sveči, ali da si jih pačijo gledajo na optične instrumente (mikroskop, lupe, daljnovid, stereoskop, kalejdoskop, streboskop, gledalice itd.), ampak jih sili, naj poskušajo gledati v daljino. Poleg tega pazi na vse, kar bi moglo provzročiti pritisek krvi v glavo; nikakor naj bi mnogo ne sedeli v sobi, ter ne kljuCili života, kadar pišo, čitajo, rišo itd. ter gledi, da ne jedo in ne pijo ničesar, kar bi jih ogrčvalo. Skrb te bodi, da delajo na priličnej, dovoljno razsvetljenej in visokej mizi in da pri delu ne krive telesa. Še boljše je, ako časih tndi stoječ izgotavljajo svoja pisanja. Ali, kako visoka ima biti miza, na katerej izvršujo detca svoja opravila, in kako visok stol? če otrok, kadar piše, upogne desno roko v laktu (komolcu) pravokotno in jo položi povprek pred se, nema mu biti desno rame niti višje niti nižje od levega, a telo ima držati naravnost po konci. Roke naj bodo po priliki nekaj malega izpod črte, v katerej se nahaje žličica, a dolenja stran povprek položp.ne podlaktnice pokazuje potrebno višino mize. Razven tega ne dovoljuj otroku, da bi sedel samo na polovici sedala; gledi, da ne zavija hrbtenice na stran, da ne vzdiga desnega ramena, ali da levega ne klanja pod mizo in da ne podpira glave z levico. Če ne gledamo samo na to. kako škodno bi takšno držanje života bilo telesnej rasti, razvadila bi se vendar tem načinom otrok, da bi vedno zavijal vrat in povpšal glavo, kadar bi pisal, kar je očnima osima in saraemu vidu zelo na kvar. Detce naj vedno sedi prav ravno in sicer na vsem sedalu, a naj se tudi uči stoje delati. Obče opozarjamo na druge svoje spise,*) kder govorimo obširnejše o teh stvareh. *) Hauslexicon der Gesundbeitslehre (Članki: Augenpflege, Kinderdiatetik, Berufsschadlichkeiten). Potem: Die Mutter als Erz i e h e r i n. (Leipzig, Verlag von Ed. Kummer.)