8    *& - 6, 1  : Zaporniki so ljudje kot ti in jaz. Razli- kujemo pa se po `ivljenjski zgodbi. Ne vem, v kakšnih razmerah ste vi odrašèali, ampak izhajam iz tega, da nas je veèina odrašèala v dokaj »normalnih« dru`inah. V glavnem ima veèina ljudi neizrazito otroštvo in mla- dost. Mnogi od nas smo bili v šoli boljši od drugih in konèno smo si uredili poklic, ne- kateri dru`ino, stalni dohodek in morda celo lastno hišico. O vsem tem lahko mnogi le sanjajo in da bi svoje sanje uresnièili, vèasih prestopijo mejo zakona. Ko sem zapornika vprašal, zakaj je ponovno v zaporu zaradi vlo- mov, mi je rekel: »Tudi jaz bi rad košèek ve- likega kolaèa«. Pravzaprav jih sploh ni tako malo, ki se zaradi materialne stiske èutijo prisiljeni krasti ali vlamljati. Dobro se še spominjam svojega prvega vstopa v zapor. Bilo je pred trinajstimi leti. Kaj sem govoril s èlovekom, ki sem ga prièel spremljati kot svetovalec, ne vem veè, dobro pa še vidim samega sebe, kako sem z mehkimi koleni stal pred njim. Do takrat nisem videl še nobenega zapornika in bil sem preseneèen in zaèuden, da izgleda tako »normalno«. Oèit- no sem si storilce kaznivih dejanj predstavljal povsem drugaèe: mraèni tipi, temne postave, te`ki mladenièi. Gledal sem preveè krimi- nalk. V sebi sem zgradil sliko kriminalca, ki pa ni ustrezala ljudem, ki so sedeli pred mano. Mnogim, ki sem jih sreèeval skozi vsa ta leta, je zaporniška uniforma dobro prista- jala, kakšnega bi si lahko povsem predstavljal v duhovniškem talarju. Veèkrat se mi je `e zgodilo, da sem sedel v prostoru za razgovo- re, ko je mimo prišel novinec na prestajanju kazni, ki me ni poznal in me je vprašal, èe sem tudi jaz novi zapornik. Jaz izgledam kot storilec kaznivega dejanja. Zaporniki so ljudje kot vi in jaz, kot mi. , 2 , . Èe hoèemo izbrati kolikor toliko ustrezno pot, ki naj bi nekoga zopet vkljuèila v dru`bo, moramo najprej vedeti, s kakšnim èlovekom (s kakšno populacijo) imamo opravka. Zave- dati se moramo, da je populacija v zaporih skrajno heterogena. To velja tako po nacio- nalnosti, starosti, kot tudi po izobrazbi itd. V Zavodih za prestajanje kazni zapora sre- èujemo domaèe prebivalstvo, poleg njih pa tudi veliko tujcev, ki `ivijo v Sloveniji oz. so tu veè let na t. i. »sezonskem delu« ali pa so med bivanjem pri nas zagrešili prekršek oz. kaznivo dejanje. Starost obsojencev se giblje od 16. leta naprej (vendar tudi manj; 14-21 let v Prevz- gojnem domu Radeèe oz. zaporu za mlajše polnoletnike). Pribli`no tretjina zapornikov je mlajših od 25 let, saj mladi, ki priènejo svojo asocialno pot z izvrševanjem prekrš- kov, relativno pogosto postanejo storilci kaz- nivih dejanj. Izobrazba veèine zapornikov (ok. 75 %) je nezadostna za opravljanje poklica, zaradi èesar so socialno ogro`eni in zato potencialno na poti delikvence. Upoštevati moramo soraz- merno visok dele` povratnikov, ki se jim kaz- niva dejanja ponavljajo in zato zahtevajo spe- cifièno obravnavo. Èe temu dodamo še vse mogoèe zaznamovanosti in ranjenosti oseb iz njihove osebne zgodovine (neurejene dru`in- ske in socialne razmere, alkoholizem, stalna konfliktnost …), pridemo do zanimive slike, ki nam `e sama razodeva, da je potrebno ve- liko tako individualnega kot tudi skupinskega  # 8  dela, ki naj bi poveèevalo sposobnost vklju- èitve nazaj v dru`beno okolje. V Sloveniji je v šestih zaporih okoli 1.100 ljudi, kar nas trenutno uvršèa med dr`ave z majhnim odstotkom zaprtih na 100.000 prebivalcev. Njihova kazniva dejanja so pra- viloma bistveno manj spektakularna kot ti- sta, ki jih ka`ejo na televiziji. Niso profesio- nalci, ki se pred nièemer ne ustavijo. Prav nasprotno, spoznal sem mnogo zapornikov, ki imajo na vesti èloveška `ivljenja in ki s tem te`kim bremenom ne morejo `iveti. Zlomijo se pod svojo krivdo. Tudi morilci so drugaèni od klišeja. Poznajo soèutje in ke- sanje. Nekdo, ki je dobil eno višjih kazni trenutno v Sloveniji — 20 let (najvišja je 30 let) —, mi je po osmih letih zapora rekel: »Ne vem, èe se ne bi pustil postaviti pred zid, èe bi lahko s tem vrnil `ivljenje fantu, ki sem ga ubil pred nekaj leti«. Èeprav se kritiki razlikujejo v svojih po- gledih, je v njihovih obto`bah proti zaporom veliko skupnega. Kritiki soglašajo, da na po- droèju medosebnih odnosov zapori brutali- zirajo, o`igosajo in zagrenijo obsojenca, s tem da ga potiskajo v kriminalno subkulturo, ki še okrepi njegovo deviantno vedenje in dr`o. Prav tako se zapore obto`uje, da so šole kri- minala, ki uèijo zapornika slabih vešèin in preprièanja. Mnogo kritikov tako zakljuèi, da so zapori daleè od uèinkovite rešitve proble- mov in da ustvarijo veè kriminala, kot ga zaustavijo. Nekateri gredo celo do zahteve po odpravi zaporov (prim. Wright 1994: 2-9). Tu se pojavlja vprašanje, kako pojmujemo dru`bo in mesto posameznika v njej. Zapor je torej za mnoge razlagalce orodje dru`be, ki s tem ustvarja ravnovesje med »normalnimi« in »ne- normalnimi« oz. deviantnimi naèini vedenja ter tako ohranja »status quo«. Za razliko od omenjenega pogleda na za- pore kot orodje dru`be za zavarovanje »nor- malnosti«, pa se moramo vprašati, ali so de- viantni naèini vedenja za èloveka lahko nekaj normalnega, nekaj v èemer se èuti ravno to- liko èlovek kot drugi èlani dru`be. V okviru Zavodov za prestajanje kazni za- pora v Sloveniji lahko zaenkrat govorimo zgolj o pastoralnem procesu, ki nastopa ob vzgoj- nem procesu s celostnim pogledom na èlo- veka — tudi na njegovo duhovno, duševno plat in rast teh plati. K popaèeni sliki kriminalca spada tudi mnenje, da le-ti nimajo nobene morale in da noèejo niè vedeti o Bogu. Na zaèetku sem pri sebi veèkrat opazil plahost pred tem, da bi z zaporniki govoril o verskih temah in Bo`ji be- sedi. Spoznal sem, da mnogi, ki sedijo v za- poru, prièakujejo, prav èakajo na to, da spre- govorim o tej zadevi. Neredko me prosijo, naj z njimi molim. V zaporih se veliko veè moli, kot mi mislimo. Da, seveda bi lahko rekli, sti- ska jih nauèi moliti. Ampak ali je pri nas tako drugaèe? Tudi naša molitev je pogosto le proš- nja. Zdi se, da je splošno èloveško, da se po- novno nauèimo moliti, ko ne vemo veè, kaj drugega naj storimo. Šele ko smo v stiski, po- trebujemo Boga, On je naša rešitev v sili. Ogromno stvari je, ki ne ustrezajo sliki kriminalca. Veliko je tudi stvari, ki ne sodijo k sliki, ki jo ustvarjajo sodniški spisi. Vsak kaznjenec je drugaèen, kot ga predstavljajo dosjeji, kakor bi tudi mi izgledali drugaèni, èe bi o nas napisali dosje. Na temelju spisov se ustvari zelo enostranska slika o èloveku. Kdor je bral zapornikov spis, je v nevarnosti, da prevzame sliko, ki izhaja iz njega, in v do- tiènem zaporniku vidi le prevaranta, »dilerja« ali morilca. To nam prepreèi dostop do èlo- veka. Seveda je lahko zelo smiselno pogledati v akte, npr. tedaj, ko imaš obèutek, da te za- pornik vleèe za nos. Ampak tudi èe smo pre- brali spis, si ne smemo predstavljati, da poz- namo èloveka. Kaj èlovek v resnici je, ne piše v nobenem dosjeju, ampak v knjigi, ki jo ima v rokah On. Vsak èlovek, vsak èlovek je in os- taja skrivnost in zato si ne smemo o njem de- lati nobenih predstav.    8  Mnogo obsojencev ‘sedi’ zaradi premo- `enjskih deliktov; s prevaro, krajo in ropom poskušajo mnogi nadomestiti, kar jim je manjkalo v otroštvu in mladosti. Dobra po- lovica storilcev kaznivih dejanj prihaja iz raz- bitih ali pa zelo neurejenih dru`in. Pri ne- katerih se je zaèelo s tem, da so se starši loèil in da otrok ni veè vedel, kam spada. Pošiljali so ga sem in tja, od starih staršev do krušnih staršev in konèno v dom. Mnogi prevaranti so bili v svojem `ivljenju prevarani. Ni vedno tako, ampak kar preveèkrat. Kadar reèemo, da ljudje s kaznivimi de- janji poskušajo izravnati prikrajšanost iz otroštva, je prikrajšanost zgolj šibak izraz za to, kar so mnogi do`iveli. Kaj za otroka po- meni, èe ve, da se mu je mati odpovedala, kaj za otroka pomeni, èe ga zanemarjajo, èe ga zapustijo starši, kaj za deklico pomeni, èe jo zlorablja njen oèe, tega ne moremo razumeti. V tovrstnih pogovorih ne bi smeli tako hitro reèi »ja, razumem« — ne moremo razumeti. Le eno lahko razumemo — da nekateri ljudje trpljenje, ki jim je bilo prizadejano nekega dne, prizadenejo drugim. Prav gotovo nesreè- no otroštvo ni edini razlog, da èlovek postane zloèinec, ampak veliko govori v prid temu, da nekateri ne bi prišli v zapor, èe bi odrašèali v »normalnih« dru`inah kot mi. Dr`i pa tudi obratno. Èe bi mi rasli v popravnih domovih, bi morda mi danes sedeli na njihovem mestu. Èe bi dobili veè šibe kot ljubezni, bi tudi mi naše konflikte razreševali s pestmi in ne z gla- vo. Zdi se mi pomembno, da se kot ljudje tega zavedamo, kajti drugaèe si lahko pred- stavljamo, da je samo naša zasluga, da smo postali zgledni dr`avljani. Pred mnogimi stvarmi smo bili obvarovani. A mnogi med nami smo v svoji mladostni lahkomiselnosti naredili to in ono neumnost, morda vozili brez izpita ali z veè kot 0,5 promila alkohola v krvi. Kaj takega ima lahko zelo te`ke posle- dice. V enem od zaporov, ki jih obiskujem, sedi mladeniè, ki je pijan vozil avto. Njegovih pet prijateljev, ki so bili z njim v avtu, je mr- tvih. 21 let je star in svojega `ivljenja ne bo nikdar veè vesel. Kdo od nas je lahko preprièan, da ne bo nikoli pobegnil s kraja nesreèe? Kdo od nas je lahko popolnoma gotov, da ne bo nikoli izgubil nadzora, da ne bo nikoli nikogar ubil? V mislih smo gotovo `e razmišljali o enem in drugem in morda si sploh ne mo- remo predstavljati, da bi to res storili, ampak zgodi se hitreje, kot si mislite. Spoznal sem `e veliko vrlih dr`avljanov, ki niso niti v sa- njah pomislili, da bi komu vzeli `ivljenje. Eden je rekel: »Niti muhi ne bi storil `alega in da naj bi jaz, jaz … tega ne morem verjeti«. In res ni moè verjeti, kaj vse tièi v èloveku, kaj tièi v nas. Vèasih ljudje, ki desetletja `i- vijo »skoraj brez kakšnega posebnega greha«, poskrbijo za velike naslove v èrni kroniki. Iz izkušnje dela v italijanskem zaporu Rebibbia se spomnim: arhitekt, poroèen, oèe dveh otrok, spoštovan v kraju, èlan teniškega kluba je zašel v finanène te`ave. Ni prenesel svojega finanènega zloma, ubil je `eno, njeno truplo pa za trinajst dni skril v omaro, medtem ko sta bila njegova otroka doma in je on hodil v slu`bo. Situacija, ki se zdi brezizhodna, lah- ko vodi k temu, da èlovek izhod in rešitev iš- èe v dejanju iz obupa. V zaporu sem se nauèil, da je v izjemni si- tuaciji vsak èlovek sposoben ubijati; menim, da je v vsakem izmed nas potencialni morilec. To ni vesela novica, ampak pomembno je, da se s tem sooèimo. Ne smemo reèi, meni se kaj takega ne more nikoli zgoditi. Mnogi storilci so tudi tako nekoè mislil. S storilci kaznivih dejanj smo tesno v so- rodu. So naši bratje in sestre. Z njimi imamo veè skupnega, kot se zavedamo in kot bi nam bilo ljubo. Zaradi naše vzgoje so v nas vgra- jene varovalke in zavore, ki nam prepreèujejo, da bi prestopili dru`bene norme in zakone. Tudi èe ne kršimo zakonov, neprestano kr- šimo temeljno zapoved kršèanstva, zapoved  # 8  ljubezni. Biti brez ljubezni je lahko precej te`je kot biti brez zakona. Tudi mi smo la- bilni, ne delamo dobrega, ki ga hoèemo, am- pak slabo, ki ga noèemo. Noben èlovek ni v temelju slab. Vseeno, kaj je zagrešil, je in os- taja èlovek in kot èloveka ga Bog ljubi. To je njegovo dostojanstvo, to ga dela vrednega lju- bezni. Kljub vsem razlikam nas zdru`uje Oèetova ljubezen. Spoznanje, da smo z zaporniki v bli`njem sorodstvu, ne zadošèa. Ne zadošèa, da zapor- nike med sv. mašo nagovorim kot brate in se- stre. Bistveno je, da zaporniki niso objekti na- še skrbi, ampak naši soljudje. Pomembno je, da obsojenci èutijo, da smo ljudje. Ne na- dljudje in ne uradniki. Odloèilno je, konèno, da se sreèamo kot èlovek s èlovekom, v obo- jestranskem spoštovanju in polnem zaveda- nju, da vsak èlovek je in ostaja skrivnost. Veèina zapornikov je oddaljenih od Cerk- ve. Nekateri so zapustili cerkvena vrata v os- novnošolskem obdobju, ampak to ne pomeni, da ne verujejo. Niso brezbo`ni, èeprav se be- sede mnogih od njih na zaèetku ne razlikujejo od vsakdanjega »gostilniškega« `argona. Išèejo Ga in mnogi povprašujejo po Svetem pismu. Pridejo k sv. maši, gotovo ne samo moliti … Moja naloga, kot duhovnika med njimi je, da jih nagovorim, vkljuèim v »našo daritev«.    ,  »Prav tako je treba gledati na katehezo oseb na dru`benem robu, blizu roba ali zunaj dru`be, kot so npr.: priseljenci, begunci, nomadi, osebe brez stalnega bivališèa, kronièni bolniki, od- visniki, zaporniki … Jasna Jezusova beseda, ki izjavlja, da smo njemu storili, kar je kdo do- brega storil »najmanjšim bratom« (Mt 25,40; 45), zagotavlja milost, da moremo delati dobro v zahtevnih okolišèinah. Trajno znamenje ve- ljavnosti takšne kateheze so zmo`nost razliko- vanja razliènih polo`ajev, prepoznavanja po- treb in vprašanj posameznikov, osebno sreèanje z velikodušno in potrpe`ljivo predanostjo, rav- nanje z zaupanjem in realizmom, posredna in prilo`nostna oblika kateheze. Skupnost bo brat- sko podpirala katehete, ki se posveèajo temu slu- `enju.« (Splošni pravilnik 1998: 136-137). Te besede so vzete iz Splošnega pravilnika za katehezo, ki se dotika podroèja obrobnih in pastoralnega oz. katehetskega pristopa do njih?, lahko bi tudi rekli pristopa Cerkve do slehernega èloveka. S pastoralnega zornega kota lahko v dru`bi razlikujemo nekatere skupine ljudi, mladih ali odraslih, ki so zaradi tega ali onega vzroka tako drugaèni od navadnih ljudi, da zahtevajo poseben pastoralni pristop. V tem kontekstu lahko govorimo tudi o pastoralnem delu za- pornikov. Gre za podroèje »posebne pasto- rale«, ki je posebej prilagojena za vsako vrsto »prizadetosti« posebej, kot odgovor na poseb- no situacijo, v kateri se nahaja »prizadeti«. V bistvu pa gre vedno za isto kršèansko oznanilo in iste odgovore s strani èloveka; vendar mora biti konkretno oblikovanje oblik pastorale po- sebej oblikovano. Mnogo primerov bi lahko navajal, kako je v zaporu in po njem dobrodošla vsaka opora, ki jo je mogoèe razlagati tudi zgolj v obliki èlovekovega spremstva po doloèeni poti – pri tem mu pomaga pri oblikovanju vesti, kot èloveku, ki je usmerjen k svobodi, ne pa k njeni izgubi. Tako bi lahko predstavil na eni strani duhovnikovo navzoènost v zaporu in na drugi strani vlogo vsakega kristjana tudi izven zapora. Pastoralna oskrba v Zavodih za prestajanje kazni zapora se izvaja v skladu z mednarod- nimi dokumenti s podroèja èlovekovih pravic in temeljnih svobošèin, s Standardnimi mi- nimalnimi pravili o ravnanju z zaporniki, ki jih je sprejela Organizacija zdru`enih naro- dov, in z Evropskimi zaporskimi pravili, spre- jetimi v okviru Sveta Evrope. V zadnjih letih v vseh slovenskih zaporih skrbijo za spoštovanje in zagotavljanje pravice do veroizpovedi zaprtih oseb. Predstavniki    8  razliènih verskih skupnosti so obiskovali za- prte osebe, ki so to `elele, in izvajali tudi ver- ske obrede. Nobenemu zaporniku se ne odre- ka pravice do stika s predstavnikom njegove veroizpovedi. Prav tako je potrebno spošto- vati odloèitev posameznika, ki ne `eli obiska verskega predstavnika. V septembru leta 2004 je Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij zaposlila koor- dinatorja za duhovno oskrbo — duhovnika rimskokatoliške Cerkve —, ki skrbi za sode- lovanje in koordinacijo med potrebami za- prtih oseb in verskimi skupnostmi. Na ta naèin so duhovno in pastoralno oskrbo za- prtih oseb izvajali predstavniki rimskokato- liške, adventistiène in evangelièanske cerkve, prav tako pa tudi predstavniki islama in Je- hovih priè. Druge cerkve in verske skupno- sti niso bile prisotne, ker ni bilo zanimanja s strani zaprtih oseb. Duhovnik rimskokatoliške Cerkve enkrat tedensko obiskuje zaprte osebe v posamez- nih zavodih, enkrat meseèno pa v vsakem zavodu izvaja tudi verske obrede. Svete maše potekajo po ustaljenem urniku vsako nede- ljo. Posebna pozornost je še posebej name- njena ob praznikih in svetih èasih (velika noè, bo`iè, ramadan …). V zavodih imajo najveè te`av z zagotavlja- njem ustreznih prostorov za tovrstno dejav- nost. V te namene prilo`nostno uporabljajo druge prostore, razen v novem Zavodu za prestajanje kazni zapora v Kopru, kjer imajo poseben prostor, ki je tudi opremljen za na- mene verskih aktivnosti. Literatura z versko vsebino je zaprtim osebam na voljo v zavod- skih knji`nicah, nudijo pa jo tudi posamezne cerkve in verske skupnosti. Zaporniki so morda bolj kot kdor koli drug potrebni soèutja, usmiljenja in zrelosti tistih, ki jih spremljajo. V zaporu je še bolj kot drugje potrebna dr`a neobsojanja. Zaradi zunanjega obnašanja zaprtih oseb obièajno mislimo, da so brez vesti, vendar je to, kar imamo za izgubo vesti, veèkrat le obrambna dr`a. Pogosto se obsojenci èutijo le `rtve dru`be — tisti, ki se jim je zgodila krivica. Do- bro je, da pastoralni delavec ohranja zavest o krhkost in obèutljivosti zapornikov, le tako bo lahko v zaporniku vedno gledal najprej èlo- veka. Prav to je potrebno, da nekdo išèe do- bro v njih. Mnogi zaporniki so namreè izgu- bili vero v dobro. Zapor ni privlaèen kraj za delovanje (ne za pedagoge ne za paznike idr.). Uspehi in nagrade so minimalni. Vendar so za pasto- ralnega delavca v zaporu duhovne nagrade kljub temu velike: morda nikjer drugje niso religiozni koncepti tako odloèilni za spre- membo `ivljenjskega stila kot prav v zaporu. V grobih potezah je nakazana problema- tika, ki nam morda ni tako blizu, a se mi zdi pomembno, da jo poznamo in jo upošteva- mo kot poseben prostor oznanjevanja in pa- storalne dejavnosti. Zapor je poseben prostor ne samo za zaprte osebe, ampak tudi za du- hovnika in pastoralnega delavca. Velikokrat ni mogoèe govoriti o kakšnih posebnih do- se`kih. A kar je pomembno, so majhni kora- ki, ki nas peljejo naprej. V vseh teh letih je bilo narejenih `e veliko teh majhnih korakov. Prav tako pa so potrebni koraki napredka v celotni dru`bi in njenih posameznih èlenih, predvsem ko se mozaik vsakega zapornika po- novno sestavlja po prestani kazni. Literatura: Splošni pravilnik 1998: Kongregacija za duhovšèino: Splošni pravilnik za katehezo. Cerkveni dokumenti 75, Ljubljana. Wright, R. A. 1994: In defense of prison. v: Contributions in Criminology and Penology 43. London: Grenwood Press, 2-9.