Albin VVaukmiiller. i. Z eorenjini junakom bi se ne pečafT in škoda se nam zdi. da 'porabirno zanj toliko dragoceneea prostora v »Učit. Tov.«. ako bi niegova zadeva ne bila taka, da ie aitilo liubljansko »Jutro« dne 25. maja t. 1. potrebo. da jo ie vsaj nelkoliko omenilo pod naslovom »Narodni škandal«. Wankmiiller službuje namrcč 10 let na Bretrii pri Ptuiu. t. i. na šoli. ki ie bila 1. 1911. ustanovljcna od šulfera.lna z lzrazitim šulferajnskiui namenom: V/ankmiiller ic. bil teda.i tam -?::ed preobratom in ie ostal tam po njem. Kdo ie Wankmiiller in kako je bilo mo«:oče. da ie ostal na svoiem mestu še naprej, naj raziasnijo te vrstice. Albin "VVankmiiller je kot Slovenec iis Vuzenice maturiral 1. 1885.. v ptujskern okra.iu pa službuie od 1. 1893. Takrat jc dobil službo nadaičiU-lja pri Sv. Duhu v flalozah, kar je bilo v tistih časih za mladega človoka prccei. ko ie bilo za vsako. še tako slabo nadiičitelisko službo iprosilcev na raapolasro dovoli. Sv. Duh v Ha-' lo/,ah pa ie krai. kjer imaio vinograde v rokah iz večine razni Nemci iz Ptuja in od drugod. V šolo so pohajali tedaj največ otroci viničariev. odvisnih od svoiih nem5'kih gospodov. Edina inteligenca v kraju, ki nirna svoie župnije. ie učitelistvo. Kdor pozna viničarsko odvisnost od gospodar.ia. ve lahko. kako so bili ti prepojeni s štaierciianskim duhoni. Niso pa še bili stajerciianski poseslniki domačini. zato ic bilo treba dati tem duševnega voditelja z učitelisrvom, ki naj iih zapelie na to pot. Wankmiiller jetakoj pokazal.da ie mož na svoiem mestu in da itna vse lastnosti. da se usposobi za delavnega renegata. Slovenskega uradnega spisa izpod njegov.e roke ni naiti in ne slovenskega poročila na šolske oblasti, pač pq .ie kmalu po svoiem prihod-u k Sv. Duhu začel dobivati od takratne okrajne in deželne šolske oblasti pohvalne dekrete !n denarne nagrade za tispešen pouik v nemščini. Škoda, da se danes ne more več dognati. koliko ie bilo iudeževih arrošev, ki iih je dobival že takrat za svoie ponemčevalno delo tudi še od šulferaina. Kakcje skrbel za šolo pri Sv. Diuhm še pozneje. nam priča dejstvo, da si ie izposloval potein. ko ni več služboval tukai. irnenovanie solskega o^leda pri Sv. Duliu. in kot tak je rekel svojemu nnslednifeir >Sie miissen bedenken, dass Sie vom deutschen Bezirksschulrat zum. Oberlehrer enannt wurden.« Dostoineje so za tako njegovo delovanje nagradili VVankmiillerUi ptujski nemški mcigotci 1. 1905. Takrat ie bilo razpisano učitelisko mesto na nemški de5'ki ljudski šoli v Ptuju. Duh Ornigov je začenjal prav v tisti dobi na.isinotreneiše svoie niznarodovalno delo. sinrad (ptujskih šnopsarij ie okuževal mcsto in oKra.i in dobro je bilo vse. samo ako ie bilo nanerieno proti Slovencem. In v tistem času 'e dobil raz.pisano učiteljsiko službo na niestni nemski šoli v Ptuju Wanikmulier, učitelj. usposoblien za slovenski učni jezik. Dolšro so ga morali poznati ptujski ^emci. da mu celo te usposobljcnosti niso šteli v zlo, in dobro tudi Ornig sam, ki lnu ie dal stanovanje v lastni hiši na Bregu. Tedaj je postal WankmuHer »Nemec« po duhiu in v resnici »Nemka« je postala n.iejrova žena. in sicer tako zagrizena. da ie še danes doma »Nemka«. pristna Ncmca pa sta bila njegova sina. Tako izpreobrnjeni Wankmiiller je lporal ptujskiin Nemcein služiti dobro. nredobro in vestno. da so ga spoznali 6 let pozneje med 30 najzagrizenejšiml nemškimi prosilci za nadučiteljsko službo na novoustanovljeni šulferajnski šoli za naivredneišega. da zasedc to mesto. Kaksnesra moža so rabili. nain po\re najjasnejc dcjstvo. da ie Breg kot predmest.ie Ptuja bil najtrdnejša postojanka. iz katere se je razširjala vsenemška misel na desni breg litujskega polja in Haloz. »Nemec« Wankmiiller ie našel milost v njihovih očeh, ker se iim ie klanjal na vse načine. izpolnoval do pičice vse njihove ukaze ter iim d:onunciral premalo nemškega duha polno delo svojih nemških tovarišev. o čemer nam še danes ipričajo napadi na Wankmullerja. ki so jih v nemških učiteljskih listih o njem pisali nemški učitelii. Neznačaini. zviti in-zahrbtni poturica je prekosil Turka samega,-to pa ie bila njegova nafvečja zasiliij^a! II. Prišel je preobrat. Vsakdo ie pričakoval. da se z izpremenitviio šulferajnske š.)le na Bregu v narodno šolo odpravijo v blaženo Avstriio tudi učitelji te šole. A e,!ejte! ->Deutsche Volksschule« ie dobila n.Tfpis >'Narodna šola«. odpustile so se z* nje 4 učne moči. tisti pa, ki je postal voditeli narodne šole, ie bil ravno bivši »Oberlehrer der dentschen Volksschuls«! V tistih dneh se ie namreč meniavalo navdušeriie z ogorčenjcm in navdušenjc je v marsikateri mehki slovensiki duši preupilo ogorčenje, da se je zv^selila »spokornika«. Tudi Wankmuller je šel tedaj v Canosso. Postal je Slovenec in prvič po 25 letih svojega shižbovanja v ptuiskem okratu ?e z drugimi spokorniki našel pot v ptujsko učitelisko društvo. Kai zato. ¦če njegova žena šc danes ne izipreeovori v svojem dcmu slovenske besede? Ka.i zat'>. če je eden niegovih sinov še danes teolog v Gradcu in lotni slovenščino za nafvečio silo? Tako ie položil Wankmiiller eno železo v nemškoavstrijski. ogenj. drugo v jugoslovanski s tem. da ie sam postal član slovenskega učiteljskega dnustva in poslal drugega svojega sina nadalievat medicinsks študiie v Zagreb. V dobi navdusenja so videli naši liud.je le drugo njesiovo prenričanje in verjeli v spokorjeno st. Še več. verjeli so celo njegovim moškim zatrdilom. ki jih je tedaj založil pn okra.inem šolskem svetu ptu.iskem. postavljenem od Narodnega sveta. Wankmiiller je namreč takrat prosil. nai ga puste le malo še na Bregu ter zastavil slovensko besedo. da namerava ostati tam lc do konca šolskega leta 1918./19.. potem i-a prosi za trpokojitev. Ptujski Slovenci so mu nasedli in okraini šolski svet ie v svoji seii sklcnil iz ozirov na pomanjkanie učiteljstva'in na AVaiikmiillerjevo izjavo. ua se od vsega učiieljstva na Bregu začisno pusti do konca šol. leta 1918./19. W, da se mu d<) tedai poveri šolsko v(xistvo. potein pa nai se to mesto razpise. Višji šolski svet ie ta sklen i/otrdil. ogorčenie so ie delonia poleglo. kcr ie učiteljslvo zanpaio v rcsnost ukrepa višjega šnlskejra ^veta. Wankmiiller je pridobil s to rcšitvij0 čas in lisjak se je v svoji lisičini oddahnilpočasi ie prilezel na svetlo. da se ogleda' Po deželi se ie širil takrat Verstovšek. Vadnjalov duli in Wankmiiller io zmislij vPočemu.« si ie dejal. ,ie eden mojih sinov v teolojriji? Početnu imam sam dobre nriiatelje me.l duhovščino? Počel je lutati od tega,do onega. iskal zvez, zlezei v politično stranko SLS sain. ki se je o*ribal vsakc slovenske politične stranke, nrestopil ie iz ptujskega učiteljskeŁa dm. štva v štajersko podmžnico Slomškove zveze. Tn ie svo.ie dosegel: Vkljub prote. s<om od vseh strani ie ostal na Bregu in sliižba se ni razpisala. Mislili smo, da novi viš.ji šolski svet poravna to krivico svojega prednika; krivico. storieno slovenskemu učiteljstvu s tem protežlraniein bivšega Sulfera.inskeira eksponenta. Vidimo pa. da snio se v tem motili! Med zadnjiini razpisi v ptujskem okraiu iiač čitamo, da so se razpisale 4 učiteljske službe. ni pa razpisana nadnčiteliska. Vidimo tedaj' Obdržati se hoče Wankmiillerja še nadalje. hoče se mu še napre.i daiati prilika. da šikanira in denuncira na šrtli nastavl.ieno napredno slovensko učiteljstvo; dovoliu.ic se mu. da tudi v bod')če ovira na Breg« narodnostiii razvoj s tem. da nasprotiije ustanovitvi sokolskega naraščaja ki ie ravno tukai tako ,;otreben — skratka: pustiti seJioče. da postane bivši >;()berlehrer der deutschen Vol:ksschule< po postavi »nadučiteli narodne šole«. Povemo D.i na ves glas. da tega ne moremo trpeti! Slovensko misleče učiteljstvo ptujskega okraja ie v pretekli dobi trpelo preveč nasilia in krivic. da bi moglo še nadalje v svofl sredini gledati brezznačajnega človeka. ki je bil denunciiant in pomagač njegovih nasilnikov. zato s polnim zaupaniem pričakuie od višiega šolskega svefa. da izčisti te razmere ter kratkomalo odstavi VVankmiilleria.