p,. Kedacci6u y Administracion C. RAMON USTA 5158 T. A. 50 - 5502 lis Aires ■Ar N' A R o Č N I N A : Za eno leto $ R.-_ Za pol leta % 5.— . Za inozemstvo 2 Dolarja Posamezna štev. 20 cts. sta Glas REGISTRO NACIONAL INTELECTUAL DE LA PROPIEDAD No. 225027 (LA V O £ E S L O V E N A) PERIODICO QUINCENAL DE LA COLECTIVIDAD ESLOVENA (YUGOSLAVA) PARA TODA SUD AMERICA. ORG ANO DEL CON SEJO ESLOVENO QUE REPRESENTA TODAS LAS SOC1EDADES ESLOVENAS FRANQUEO PAGADO Concosion N“ 3159 TARIFA REDUCIDA Concesion N* 1551 LETO (ASO) U. BUENOS AIRES, 20 DE DICIEMBRE (DECEMBRA) DE 1047 Nuni. (štev.) 31 lalareaFiindaMtaUailifusionile . ' “SimiSII GLAS” p ' La prensa es considerada petualmente el mejor medio de llevar las in-^i'tud-33 que conmueven a la humanidad, al seno de las grandes masas de Teb a, i5n que son las qus sufrcn sobre 31 inišmas las consecuenc;as de I03 p.to-tlimai aun no r3sueltos,.como asi tambien para proponer las mejores solucio-a£s para los mismos. E: to es indiscufble, p:ro no por silo debe ds j ar de repetirse cuantas ve-c's sea necesario. No varaos a entrar, por lo tanto, a discurrir sobre el papel •Vu oompste a la prensa en general, p sr o si trataremos de hacer conocer a flue;tro3 leetores nuestra opinion sobre el particular ,en lo que respecta al or-olicial de nuestra colectividad: SLOVENSKI GLAS. " En los actuales momentos, en qus nuestras sociedades se ven envueltas dilicultades de todo genero para llevar adalante su labor artistica y cul-^ta1; c orno orp;anismos cuyo dber es mantener dsspierto en nuestros compa-as cl sentimiento y la cultura de la patria da origen, SLOVENSKI GLAS ^sulti ser, como sienrnre lo h% sido, el irnior medio de seguir difundiendo sira cultura, como asi tambien mostrar tal cual es la realidad yugoeslava actnal, defermada por todos los medios por la que se ha dado en llaniar “prensa libre” qus no e3 otra cosa que empresa comercial puesta al servicio del ca-1 tra|tificado, enemigo acerrimo de todo lo que s:gnifique, p oecisamente, *^>ertad d j prensa y psnsamiento, o 3oberania popubr. Los ejemplos qns nos jemu stran esto abnndan v son, por asi decirlo, casi diarios, por lo que no va- la nsna insistir sobre el particular............................................ Mufi .03 de nuestros lestores, sinceros patriotas, se habran preguntado d. una vaz, que podrian hacsr para avudar en forma efectiva a nuestra dra Patria, de que manera podrian contribulr realmente a defenderia de 8113 enem'gos, llsgando casi siempre a la conclusion d1" qus lo ms;’or es nattir eite suelo que nos cobija para formar filas en la legion de nuestros com-iota j que ahora construy£n la Nueva Yugoeslavia, Nosotros les contestamos que h-,Tr ot,ra manera de lograr el mismo fin: ®s*a manera es DJFUNDIENDO NUESTRO PERIODICO, llevando nuestra talabra eserita a todos los compatriotas qus aun no la lesn ni la rsciben, en-^udonos las dirccciones de sus amistades o bien haciendo nuevos suseripto-es o acudiendo a las personas autorizadas para la suscripcion. . D 3 esta manera destruiremos las calumnias qus se lanzan contra nuestros P^blo-, por h ber const.tuido su nusvo Estado Popular en donde precisamen-,e el rapital. trustificado ha dejado de reinar, en donde se le han covtado los ^taerbs al pulpo. De ahi su histeria actual contra la nueva Yugoeslavia ,,11- se ha atrevido a desafiarlo, histsr.a que se ve reflejada fielmente en la Prensa libre”. w Pero nusstro periodico no es solo un arma de coinbate, SOBRS TODO ES J* ARMA DE CULTUR de ahi la gran necesidad de mantenerlo y aumen-r al mismo tismpo su firaje, para p od sr de esta manera hacer frente a los i ntss gastos qus demanda su sostenimiento, que es como docir el soste-^^ianto de nuestro espiritu nacional entre nuestros compatriotas residentes ^ R publ ca Argentina. QjSe ha-re imperativo aumentar el tira j s para poder publicar SLOVENHKI 'en ^ s: msnalmsnts y para lograr este objetivo es neessario que čada eslo- y , conssiente se transforme en un difusor de nuestro psriodico, de esta mans-ra (ir“ - - ^9ll-OminaD a si mismos 1 ‘parsoiiiia aispiazauas que no son mas ,tsu su mata* ^ rtCiue fasc’sta3 y colaboracionistas que espsran el momsnto oportuno fa volver a l.vantar su suc‘:a bandsra de division y “chau vini smo” san e-ito. De otra manera no puede hablar33 de personas como Ante Pavelič, jj 6' segua versiones qus circulan, se encontraria ya entre nosotros, como °leo constitutivo de un nuevo centro de intrigas y provocaciones. cj. s6 hacs necsšario difundir nuestro periodico al maximo, para que mu !j „0; nuestros compatriotas alejados de nosotros por la distancia o la in ercn:ia no caigan enganados en la esfera de esos tra:dores. ^ . ^Sl PU8S> la consigna del momento debe ser: čada leetor ganado es un tl6 ^3 Kas asesto.do a la reaccion, es un pilar mas que se levanta para soste-q. nuestra cultura popular en el pais qus nos cobija, es un yugoeslavo mas ■wj coiioce a su verdadera patria, ES UN HECHO QUE DEMUESTRA QUE u^SlRo PERIODICO ES LA VOZ ESLOVENA. deferdsremos a nuestra Yugoeslavia, la Yugoeslavia Popular y Pederati-Se ^3 las calumnias de los qus so llaman “refugiados de guerra” o los que c, _• “personas dssplazadas” que no son mas ,en su ma- SOVJETI PREKINILI TRGOVSKE VEZE Z FRANCIJO Sovjetska Rusija je dne 9. t. m. prekinila trgovske veze s Francosko licpu-biikOj ker smatra m nepravo postopanje francoskih oblasti, da so te i%ua-le iz države več sovjetskih državljanov. Ta korak Sovjetov pomeni, da bodo prekinjene vse trgovske veze med Iiu-sijo in Francijo, ki so do danes obstojale v tern, da bi Sovjeti v zameno industrijskih izdelkov poslalj Franciji 30.000 ton žita. To pomeni v današnjih časili zelo hud udarec za Francijo. Povod k temu je dalo tudi postopanje Francoskih oblasti, ker so te pred mesecem zaprle taborišče Beaurega rd v predmestju Pariza, kjer so se nahajali ruski državljani, namenjeni za povratek v svojo domovino. Obdolžujc se, da sc je v taborišču skrivalo orožje in da se ni vodilo pravega seznama -Judi, ki so tam živeli. Sovjeti v noti izročeni francoski vladi izjavljajo, da se ovira izvršitev IVan-coskd-ruske pogodbe o repatriaciji ter da so vse obtožbe polne ostudnih žaljivk. izmišljene od francoskih oblasti. Hoče se s tem tudi prikriti francoskemu ljudstvu reiiničeji današnji po.ožaj Francije. i Sam šef francoske misije v Moskvi 1 Raymond Marquic je javno obsodil postopanje francoske vlade. Med drugim je tudi izjavil: niti ena izmed obtožb nima podlage. I Nada je Marquie obdolžuje franco-sko vlado: Prvič, da otežkočuje povra-! lek ruskih državljanov nahajajočih se j v Franciji in conah zasedenih po Francozih. Drugič, da dovoljuje protisovjetsko propagando med ubežniki, belogardisti v Franciji itd. OGRSKA IN JUGOSLAVIJA PODPISALE VOJAŠKO IN EKONOMSKO POGODBO Budimpešta, 8. dec. — Podpisalo se .je med Ogrsko in Jugoslavijo vojaško in ekonomsko pogodbo, kakor' tudi medsebojno pomoč med državama, ako bi v slučaju bile napadene od strani Nemčije. Pogodbo sta v imenu obeh držav podpisala maršal Tito in prvi minister La-jos Dinnyes. Ob priliki podpisane pogodbe med •Jugoslavijo in Ogrsko je maršal 'rito izjavil časnikarjem, da bo Jugoslavija podpisala v najkrajšem času tudi pogodbo z Romunsko ter da je tudi pripravljena podpisati slične pogodbe z vsemi državami, ki bi hote.e sodelovati z Jugoslavijo. “Ta pogodba — je izjavil maršal Tito — in one že podpisane, ne bodo zadostovale za ustaviti imperialistične sile, toda zabranile bodo, da te še nadalje z orabljajo kritičen položaj evropskih držav.” Zanikal je, da se s tem hoče ustanoviti kak blok in dodal: “namen pogodb je: zagotoviti mir med slovanskimi narodi, napram onim državam, ki pripravljajo novo vojno.” JUGOSLAVIJA Rim. — Italija in Jugoslavija sta podpisali trgovsko pogodbo za dobo 5 let. Pogodba obsega v zameno raznih pridelkov v vrednosti 30 tisoč milijonov lir. Italija se obveže poslati stroje in orodje, medtem ko Jugoslavija vrne žito in razne druge pridelke. Jugoslovanski zastopnik Ivekovič, ki je pogodbo podpisal je izjavi, da se pričakuje, da se bodo odnošaji med Jugo-s.avijo in Italijo zboljšali, ne samo iz trgovskega vidika, temveč tudi političnega in ekonomskega. * BOLGARIJA Zbornica je potrdila sestavo nove vlade, kateri načeljuje svetovno znani borec Dimitrov. Nova vlada je sestavljena iz 2 socialistov, 5 agrareev, 14 komunistov in 2 č.anov organizacije Zve-no. * ZDRUŽENE AMER. DRŽAVE Washington. — Na podlagi Mar-iphall-ovega načrta je bilo odobreno "posojilo” 590 miljonov dolarjev, kateri bodo razdeljeni med: Francijo, Italijo, Avstrijo in Kitajsko. Razumljivo je, da to js najmočnejše orožje s katerim se začasno lahko vzdržijo na vladi pristaši Dolar-MarshalL * ITALIJA V Rimu so imeli zopet 48 urno splošno stavko na kar je prišlo do nekakega pol sporazuma med vlado in stavkujo-čimi, kateri so se na to vrnili na delo, toda vedno pripravljeni na borbo. Razume se, da vse meščansko-kapita-listično časopisje poje slavo De Gaspe-riju, češ, da je levičarje že ukrotil. Kaj je resnice na tem nam bo čas pokazal. * Nova vlada. De Gasperi je sestavil novo vlado in sicer sestoji se iz 10 krščanskih demokratov, 6 neodvisnih, 3 socialistov desničarjev in 2 repub.ika-nov. Podpredsednik vlade je s-ccialist desničar Giuseppe Saragat, hud nasprotnik Nenija in Togliatija. PRIMORSKO LJUDSTVO ZA OF Dne 30. novembra so bile v Slovencem Primorju volitve v zvazno t.n republiško skupščino L. R. Slovenije. V mnogih krajih so že v dopoldi nskih arah volili stoodstotno. V solka askem okraju so dosegli stoodstotno ulelež-bo med drugim Slap, Kovk, Po Ikra j, Spodnja Branica in štomaš. V iJrsko-bistriškem okraju pa Koritnica, Stožs, Trpkane, Nokračine itd. 7 tolminskem okraju so ža v dopoldi nskih urah volile stoodstotno sledeče rnsi: Tovžin,, Podmelec, Polje, Gabrje Grahovo, Slap, Robidišče, Loge, Brej fnj in Trnovo. Nannnoga volišča so pri li volivci z zastavami in godbami. ’/ Postojni so odprli na ta dan obno 'Ijeno gimnazijo. V Senožečah pa so ii neli v novem kinu prvo predstavo. V >mseh Dol in Podpeč v Istri so bile kc !rčane volitve stoodstotno in sicer že o 7.30 dopoldan. V sežanskem okraju i 190%: Godnje, Ležiče, Naklo, Dane, G rjan-sko, Gradiče, Kadiče, Sveto, T< •maže-vica, Mali Dol, Ivanji grad, itd. Govor Ministra F.L.R.J. FRANCETA PIRCA oe PRILIKI PROSLAVE NAI1DNEGA PRAZNIKA 29. Kakor smo že v zadnji številki poročali se je vršila proslava narodnega praznika v nedeljo, dne 30. novembra v gledališču “Apolo”. Polnomočni Minister in Poslanik France Pirc je imel sledeči govor: Dragi bratje in sestre! Da boste bolje razumeli pomen današnje proslave in pot po kateri gre Nova Jugoslavija, oprazložiti Vam hočem v kratkih besedah zgodovinski razvoj političnih in vojnih dogodkov v teku narodno-osvobodilne borbe v prc- F.L.E.J. v Argentini, General Major ustnovljen en centralni politični organ sestoj eč od predstavnikov vseh narodov Jugoslavije. Drugi del zavzema razdobje od zasedanja AVNOJ-a v Bihaču do drugega zborovanja v Jajcu, ki se je vršilo 29. nov. 1943. leta. inozemstvu. Glas o narodno-osvobodilniNOJ-a v Jajcu 29. nov. 1943 leta. Na 8ef Federalne Policije General Bertollp in zastopnik Ministra Zunanjih zadev dr. Irigoyen v razgovoru z diplomatskimi predstavniki in predstavniki naših izseljenskih organizacij ob priliki sprejema v Alvear Palače. tekli svetovni vojni. V tem razdobju so bili doseženi od Razvoj narodno-osvobodilnega gibanja, ki je pokazal in utrl pot Novi Jugoslaviji je razdeljen v tri posebne do-' be. Prva doba zavzema čas od začetka vojne in do skupnega zasedanja predstavnikov Nar. osvob. gibanja iz vseh delov Jugoslavije, katero zasedanje se je vršilo meseca novembra 1942. leta v Bihaču. V tem času se je upor proti neprija-telju pričel po celi Jugoslaviji. Najboljši sinovi našega naroda so že zbrali partizanske odelke in pričeli z brezobzirno borbo proti okupatorjem. Prvotna vstaja jugoslovanskega naroda, je naglo vzrastla v pravo nar. osvobodilno gibanje, katera je zbrala v sebi vse pozitivne politične in borbene moči našega naroda. V teku same borbe so se že napravili prvi nar. osvoobdilni odbori kot priprava odpora in so predstavljali začetek bodoče narodne oblasti. Toda v tem prvem delu ni bilo delovanje ne vojaško ne politično še trdno povezano v eno vrhovno narodno vodstvo za vso ozemlje. Poleg tega niso bili doseženi odločni uspehi, ne v notranjem, kakor tudi ne v zunanjepolitičnem pogledu. Obupane in. prestra-čene množice so po krvavih zločini!; napadnika,, bile še pod vtisom sovrai nika Nar. osvobod. gibanja, t. j. raznih narodnih izdajalcev, kakor Mihajlovič, Pavelič, Maček in Rupnik ter z druge strani razne jugosl. vlade v inozemstvo, katere so materialno in moralno pomagale domačim izdajalcem. Prejemale so tudi gotovo polnoč od zapad-nega zaveznika, ker resnica o obstoju in borbi narodne osvobodilne vojske še ni. prodrla v svet in to po zaslugi reakcionarnih krogov. Toko se je, iz zgoraj, navedenih po-itreb, ustanovilo v Bihaču eno vrhovno politično, v.odilno t^lo za t vso Jugoslavijo pod) imenom AVNOJ (AntifašistiČ-. no Veče Narodne'Osvoboditve Jugoslavije), kot skupni predstavniško-politič ni center za vse svobodoljubne in patri j otske moči našega nftroda. Prvi krat po okupaciji naše zemlje je bil $ tem ločujoči uspehi. Odbite so bile IV. in V. sovražna ofenziva, v katerih borbah so borbi narodov Jugslavije se je razčiril pa vsem svetu. Zavezniki so spremenili svoje naziranje z ozirom na stvarno stanje v Jugoslaviji in priznali značajno vlogo Nar. osvob. vojske v skupni borbi narodov Jugoslavije se je razširil štab nar. osvob. vojske so bile poslane vojaške misije, katere so se na licu mesta mogle prepričati o nadčloveškem naporu in zunanjih uspehih naše vojske ter sklenili, da se ji pošlje takojšnja znatna materijalna pomoč. Prvi Nar. osvob. odbori, ki so se v teku bojev sami razvili, dobili so vedno večji značaj kot narodna oblast naj-demokratičnejše oblike. Nastali so 1 mestni in okrajni odbori in nacional-! ni narodni odbori poedinih j današnjih Narodnih republik, j Po tako doseženih uspehih zunanje • in notranje politike in uspehih na boj-1 nem polju, je nastala potreba enega državnega telesa, ki bi kot vrhovno narodno predstavništvo odvzelo pravico kralju in jugoslov. vladi v inozemstvu ter s formalne strani predstavljalo Jugoslavijo in njen junaški narod. Zraven tega je bilo potrebno ukreniti vse potrebno za notranjo organizacijo zemlje na demokratskih in nacionalnih težnjah naroda, kakor tudi pripraviti in mobilizirati vse narodne sile in mate- tem zborovanju narodnega predstavništva so bile izdane sledeče odločbe; Uzakonjena je narodna oblast, katera se. je v teku borbe sama prirodno razvila. Uzakonjeno je federativno urejenje Jugoslavije. Obračunano je z izseljeniško in notranjo reakcijo, ki se je zvezala z okupatorjem proti našim narodom. Sklenjeno je, da o obliki vladavine reši n*' rod sam po končani vojni v svobodni*1 volitvah. Sklenjeno je, da se Slovensko Pr‘* morje priključi Sloveniji in Istra Hr" vatski. AVNOJ se je spremenil v vrhovno pokrajin državno zakonodajno in izvršno telo,8 on je ustvaril Narodni Odbor Osvobojen j a Jugoslavije (NKOJ) kot z8' časno narodno vlado. V tretje razdobje spada završna te' za vojne, končno osvobojenje Jugoslavije in vsestranske politične priprav« za ugoditi onim željam in težnjam n®' roda, za katere so se tako požrtVovaln0 in junaško borili njegovi najbbljši sl' novi ter končno proglasitev Fad. N®r' Republike Jugoslavije od strani narodnega prestavništva svobodno izbraneg* v volitvah novembra 1945. leta. J V tem razdobju so končno razbit' vsi narodni sovražniki, izdaajlci in P®' maagči okupatorja. Narodno osvobodi)" na vojska, oborožena z najmodernejšim rožjem, ki je zrasla v veliko j? slavno jugoslovansko armado, v ve*1' čanstvenem poletu, z ramo ob rami 1 zavezniško in bratsko rdečo armada krenila je, da končno razbije in zapoo z zemlje nemškega okupatorja ih osVfl' bodi od neprijatelja celokupno ju8°' slovansko zemljo. Narodna oblast v nar. osvob. odb0-rih je prišla do popolnega razvoja1" oblikovanja. V svobodnih volitvah V1 nov. 1945 leta izbrano je bilo pravo n* rodno zastopstvo. Ustavotvorna n aro® ! na skupščina, ki je 29. nov. 1945 1®** j proglasila Federativno Nar. Repubh* j Jugoslavijo, uzakonila in končno sp^ i jela. odločbe predlagane od strani A ■ NOJ-a dve leti prej v Jajcu, a n®va ičasa za tem, Ustavodajna skupš&f Del prisotnih na sprejemu v Alvear Palače. borci pokazali vrhunec napora, 'rijalne rezerve za končno odločno bor- nasi trpljenja, junaštva in samozatajevanja. Narodno osvob. vojska si je pridobila veliko vojno izkušenost, očistila se notranje in se tako osposobila za še večje podvige, povečana z desetinami tisočev novodospelili borcev. Reorganizirana na široki osnovi in formirana v številne divizije in kore, je narodno osvobodilna vojska postala odločujoči vojno-politični faktor, Odpornost in junaštvo v borbah, doseženi uspehi Nar. Osvob. vojske ojunačili in uverili so narodne množice, da je N. O. borba edina in prava pot k svobodi in boljši bodočnosti. Posledica tega je bil celik priliv narodnih množic v Nar. Osvob. gibanje, ter je posebno po predaji Italije prišlo do neverjetnega poleta narodne vstaje v Dalmaciji in Sloveniji ter po vsej domovini. Odkrita je vsa škodljivost špekulativne politike pasivnega čakanja vodstva HSS, a davno že je bil obsojen tudi zločinski in izdajniški režim Paveliče-vih ustašev. Razkrinkana je bila končno izdajniška vloga Draže Mihajloviea aJ takozvane jugoslovanske vlad« v bo proti nemškemu vpadniku in njegovim pomagačem. Tako je bilo drugo zborovanje A V- ; postavila je kot temelj Nove Jugo1 vije našo državno ustavo, katera veU danes kot ena najmodernejčih ust9 na svetu.” Govor g. Ministra je bil večkrat Pr5 kinjen z burnim ploskanjem in v** ki maršalu Titu in Jugoslaviji. Pogled na občinstvo v gledališču “Apolo” ob priliki proslave 29. Novem1 KRATKE VESTI IZ JUGOSLAVIJE NEKA VODA v DONAVI P08PESILA PRIPHAVMALNA DELA ZA ZGRADITEV NOVEGA BEOGRADA. Ob donavski obali bodo zgradili repre-e*ntativni hotel. V ta namen bo pa treba Nasuti teren in utrditi obalo. Zadnje čase J« voda v Donavi tako nizka kakor ni bila 46 sto let. Zato se je odtekla iz stranskih ^kavov, ki so povsem suhi, na sredo glav-Qe struge. To omogoča, da so lahko za-WU pospeSeno utrjevati obalo. Delo zelo flobro napreduje. * ENA GOZDNA ŽELEZNICA IZR06E-PROMETU. V režiji uprave mladinske proge ša-—Sarajevo so gradili tudi gozdno že- ksnico Bila—Trenica. Zaposlenih je bilo mladinskih delovnih brigad. Nova pro-je 7.7 km dolga in 11. nov. so jo izro-Prometu. Delo je bilo zelo težko. Med ^gim so morali zgraditi tudi 5 mostov. * °00 VAGONOV IZVRSTNEGA VINA ZA ^Rodajo so prideiiAIiI leto« na KORČULI. Letošnja letina je bila zelo dobra, tako bo korčulski okraj lahko dal nad 600 ra8onov vina za odkup. Vrednost tega vina nad 115 milijoonv din. * Dviganje potopljene mostovne gRaditev ene najvecjih apnenic v DR4AVI V Beočinu v Vojvodini, kjer obratuje *eMka cementarna, bodo zgTadili tudi mo-®6rni obrat za žganje apna. Graditi so ga **4eli 10. t. m. V Bečlnu je dober apnenec, ***° apnenca za žganje apna ne bo tre-^ dovažati. Računajo, da bodo apnenico Ožgali že v začetku januarja. Po petlet- planu bo apnenica dajala leta 1951. #0 80 ton apna na dan. Pomemben potapljaški izum Pri podjetju za reSevanje potopljenih je zaposlen potapljač L. Zaputovič, ^ predelal aparat za rezanje kovin pod ?0<1o. Doslej so pri takšnih aparatih upo-'^'“Uali vodik, novi aparat pa omogoča u-fabo acetilena (plina, ki nastaja pri raz-^ianju karbida). NARAŠČANJE NAŠEGA POMORSKEGA PROMETA.- Leta 1924, ko se je po prvi vojni konsolidirala predaprilska Jugoslavija je bil pomorski promet samo 45.7% večji kakor lani. Lani septembra je bil pristaniški promet v velikih poljskih pristaniščih Gdy-niji in Gdansku samo za 9% večji kakor v naših pristaniščih. Letos v osmih mesecih je bil potniški promet za 50.9% večji kakor leta 1931. V prvem letošnjem polletju je bilo prepeljanih 75% več netto registriranih ton raznega blaga kakor lani in za 83% več kakor predlanskim. * PREUREDITEV CESTE REKA—PULJ To je cesta I. reda in na nji je zelo živahen promet, zlasti odkar je bil Pulj priključen k Jugoslaviji. Cesta pa Ima hude klance in ostre ovinke ter ni primerna za moderni motorni promet. Zato jo bodo temeljito preuredili. Najprej bodo zgradili povsem novo cesto od Moščeniške Drage do Brseča v dolžini 10 km. Hkrati bodo preuredili staro mesto od Brseča do Zagorja v dolžini 5 km. Kmalu bo v delu okrog 30 km ceste med Reko in Puljem. * KONSTRUKCIJE IZ SAVE PRI BEOGRADU To delo so začeli letos maja. Nedavno so končali dviganje kablov, ki so nosili viseči most. Dvignili so skupno 10.000 metrov jeklenih kablov v teži 280 ton. Zdaj dvigajo mostovno konstrukcijo, ki jo morajo rezati pod vodo, da je mogoče dviganje posameznih oksov. Skupno so doslej dvignili okrog 400 ton starega mostu. Do 15. t. m. so imeli nafinen dvigniti 1200 ton. * DVIGANJE POTOPLJENIH PL0VNIH OBJEKTOV IZ DONAVE. Med Almašem, Daljem in Vukovarjem so okupatorji potopili nenavadno mnogo plovnih objektov. Ves čas po osvoboditvi so naši potapljači z večjim ali manjšim uspehom dvigali potopljene ladje, čolne in vlačilce. Ko je v zadnjih mesecih zelo upadla voda je bilo delo precej olajgano. Hkrati z nekaterimi objekti so izvlekli tudi tovore, med drugim 20 vagonov Slezij-skega premoga na vlačilcih. RAZVOJ MLINSKE INDUSTRIJE V SLOVENIJI IN BARANJI. Deluje nad 200 mlinov na parni ali električni pogon. Obnovljeni so po veliki večini vsi mlini,, ki so bili poškodovani med vojno. Pri nekaterih mlinih so uvedli na veliko rejo prašičev. Tako so pri osiješkem električnem mlinu doslej zredili 250 pitanih prašičev, ki so tehtali nad 200 kg. Mlin v Ernestinovu (osiješki okraj) bo do konca leta zredil 1000 prašičev. * PRIPRAVE ZA ZGRADITEV TOVARNE SVINČENIH KABLOV PRI SVETO-ZAREVU V vasi Bresju pri Svetozarevu so se začela pripravljalna dela za zgraditev velike tovarne svinčenih kablov. Nova tovarna je potrebna, ker je novosadski obrat, ki izdeluje kable, premajhen. Pri zemeljskih delih je zaposlano številno prebivalstvo prostovoljno. GRADITEV MODERNIH SILOSOV ZA ŽIVINSKO KRMO V BOSNI IN HERCEGOVINI Velike silose bodo zgradili predvsem na državnih posestvih in pri kmetijskih delovnih zadrugah. Tl silosi bodo imeli po 5—16 vagonov prostornine. Prve velike silose so zgradili na državnih kmetijskih posestvih v Novi Topoli pri Banja Luki in v Novem Selu pri Bijeljini. Graditev silosov za krmo je velikega pomena za pospeševanje živinoreje, ki je pomembna kmetijska stroka v Bosni in Hercegovini. * ŽENSKE V ŽELEZNIŠKI SLUŽBI V Požarevcu je postala kurjač na lokomotivi 19 letna Kristina Stanlmirovlč. Njen oče je železničar. Z vneimo se Je tudi ona posvetila železniški službi ter je postala kot prva ženska kurjač v LR Srbiji. Brez sodelovanja z Jugoslavijo bo Gorica propadla ^DSEDNIK ARGENTINE JE POZDRAVIL NARODE JUGOSLAVIJE . Ob priJiki narodnega praznika, 29. Novembra, je Minister zunanjih za-^ PL.R.J. gospod Stanoje Simič prejel od predsednika Republike Argen-Eksc. Generala J. Domingo Per6n-a sledeči brzojav: * ‘‘V IMENU VLADE IN ARGENTINSKEGA NARODA POŠILJAM u*STITKE NARODOM JUGOSLAVIJE. PREDSEDNIK PERON”. REPU BLICA TELECOMUNICACIONES ARGENTINA DE LA N A C I O N Ministeiio o c i Intiiioi1 3. P/Pago -» Catggoria, Destinatafio Bud* Mlkulldo, Pr«aia«ot« Cona*Jo Dnminiiin Central Yogo«alavo »n la Ar**ntina 'IOCCOIMCIA ! ■’ j - o?« 9 j Hom OaioiN 70 J 13.45n INOlCACIOMtl i 1 c 19 I O0«a fUcirciA* opla ! 15.45 MCHa 29 11 47 --------£jtcffla&_a,«Jlax ..Brffaldaat-. a«rafl.9nft..aoahla...la*i.t*olj»na._aata._ ——a Usaraa*. mafiana 10.00 horaa. lam«ptando oompromlaoa tn*ludlbl«a lmpidanl- aalatlr^ °otio »ran sus d»a*oa Punto Al formular vota* **lto d le ho aoto prlm-r magistrado *nvla cordlal y af*otuoaoa saludo a Togo*alavoa r*eld«nt»a *t 78.00 Dobiček zabav in srečkanj 1.840.60 Razni darovi ,, 27.65 Za zdravila, potom bogov nabrano 661.00 Za, rekonstrukcijo, potom bonov nabrano 11 12.811.00 Skupni dohodki 19.934.03 V blagajni 30. junija 1947 •• 4.554.50 Skupno v blagajni ? 24.488.55 IZDATKI: Od 1. julija do 30. novembra 194 7. Administrativni stroSki, pisarniške potrebščine, stanovanje in razne pristojbine ....................... ? 344.35 Izročeno “Slovenskemu Svetu” in Centralnemu Odboru za v pomoč J ugosla-viji; od mesečnih prispevkov, prireditev in darov ......................... 8.231.00 Od patrijotičnih titelnev ,, 350.00 Od zbirke za zdravila . . „ 819.00 Od zbirke za rekonstrukcijo ....................... 10.000.00 Skupni izdatki od 1. julija do ŠO. novembra $ 20.244.35 Od 1/VII do 30. XI.: Dohodkov..................... ? 24.488.55 izdatkov ....................., 20.244.35 >b . . .. Dne 20. nov. v blag........ $ 4.244.20 i .' Blagajnik U.S.J. ‘‘Slovenski Odbor” , Prane .Juren '. .v.'& > Prispevki za rekonstrukcijo Jugoslavije Potom tovarišice Karmele Komavli so prispevali sledeči tovariši(ce): Po ? 30.—: Anton Makuc. Po $ 20.—: Albin Antonič, Mihaela Devetak, Bruno Komavli, Ernest Gabrijelčič, Fani Radinja. Skupaj $ 130.—. Potom tov. Josipa Stokan: • Po $ 100.—: Josip Jernevič in Josip Stokan. Po $ 30.—: Josip Bosanac. Skrtpaj $ 230.—. Rojic in' Jerkič (C6rdoba) $ 25.—. Po $ 70.—: Franc Sergelj. Po $ 50.—: Franc Mohorčič Alojz Leban, Andrej Klinc, Franc Lojk, Albert Bel-traim. Po $ 30.—: Rajko Rajer. Po $ 25.—: Alojz žetko, Anton Debevc. Po $ 20.—: Pepca Perhavec, Albert Brecelj, Emil Rožen, Angela Gustič, Friderik Metliltovec, Emil Koč, Andrej Čehovin, Mirko Polik, Marija Antonič, Anton Furlan, Pavel Lasič, Josip Pečenko, Milan Vuga, Alojz Curk, Albert Šuligoj, Anton Brecelj, Skupaj $ 1.115.—. op?. . OOJ n ET AOETA AT OA OAA Poročano prej $ 625.—•. Potom tovariša Franca Mohorčič nabrano $ 730.—. Skupaj $ 1.115.—. Poročano prej $ 625.-—. Skupaj $ 1740.—. U. S. J. — PIftEYRO Za obnovo F.L.R.J. se je nabralo potom tovarišev: Potom tov. Josip Grlj: Po $ 100.—: Anton Stančič. Po $ 50.—: Josip Grlj, Franc Logar, Po $ 30.—: Franc Grlj, Franc Fatur, Po $ 25.—: Peter Keš, Franc Tomšič, Matija Maslo, Anton Šajn. Po $ 20.—: Josip Fatur, Josip Delost, Anton Novak, Josip Ivančič, Anton Cesnik, Franc Ivančič, Anton Milavec. Skupaj $ 500.—. Potom tov. Antona Hrvatin: Po $ 50.—: Jakob Matko. Po $20.— Anton Hrvatin, Josip Medved, Hermbenegildo Lovrinčič, Karlo Mezgec, Josip Župančič, Josip Kavalar, Liberat Tavčar. Skupaj $ 190.—. Potom tov. Antona Boras: Po $ 225.—: Franc Reya. Po $ 100.—: Anton Boras, Janko Novosel, Peter Zulič, Ivan Čendak. Po ? 50.—: Janko Novosel, Josip Poro-pat, Ivan Slavec, Miro Luis Brumnič. Po $ 20.—: Simon Sjaus, Gabro Vargas. Skupaj $ 865.—. j Potom tov. Anton štangelj: Po $ 30.—: Anton Stangelj. Po $ 25 —: Franc Jakše, Josip Tomšič, Ivan Šircelj, Josip Šparovec,. Po $ 20.—: Anton Gazvoda, Franc Frol, Martin Može. Skupaj $ 190.—. Potom tov. Stankota Trebeč: Po $ 50.—: Josip Cigoj, Andrej Fatur. Po $ 40.—: Franc Cigoj. Po $ 30.—: Josip Cesnik, Stanislav Cigoj, Jakob Matjažič. Po $ 25.—: Stanislav Trebeč, Zofija Svetina. Po $ 20.—: Josip Škrinjar, Alojz Svetina, Albin Filipič, Stanislav Metlika, Ivan Gorkič, Josip Kerkoč, Milena Cigoj, Franc Cigoj, Vinko Kovačič, Ivan Tomšič, Henrik živec, Anton Kovačič. Skupaj $ 520.—. • • Prispevali so še: Ivan Ivanoff $ 100.—. Frančiška Brucher $ 50.—. Skupaj $ 150.—. Nabrana skupna svota $ 2.415.—. Tudi mi v podružnici U. S. J. Pifieyro smo z velikim navdušenjem praznovali drugo obletnico proglasitve F.L.R. Jugoslavije. V našem sedežu smo prepevali naše narodne pesmi in vladalo je navdušenje, veselje In zadoovljnost. Tovariš predsednik nam je ob tej priliki obrazložil pomen te- ga zgodovinskega dogodka. Med govorom je bil večkrat pretrgan z aplavzi in vzkliki: Naj živi naša nova F. L. R. Jugoslavija! Naj živi naš junaški vodja Maršal Tito! živeli bratski narodi Jugoslavije! U. 8. J. PODRUŽNICA PISrETRO Vabi vse svoje člane in članice na REDNI OBČNI »BOR, kateri se vrši v nedeljo, dne 28. Decembra t. leta v prostorih ulica Tuyuti 824 - 4 de Junio. Dnevni red: 1. Pozdrav Predsednika. 2. Poročilo Tajnika. 3. Poročilo Blagajnika. 4. lavolitev Novega odbora. R. Razno. Vljudno vabi Odbor. Opomba: Se naproša člane in članice, da pridejo na ta občni zbor s člansko izkaznico. VIIJjA SC A SO Ustanovitev mladinskega pododbora. Mladina iz okraja Villa Scaso noče zaostajati, zato se je koncem novembra tudi tam zbrala skupina fantov in deklet, kateri so si po kratki razpravi izbrali iz svoje srede sledeči odbor: Predsednik: Henrik Slamič, podpredsednik: Dora Kariž, tajnik: Anton Hrovatin, zapisnikar: Aldo Zizmund, blagajničarka: Zofija Sopčič, podblagajničarka: Mery Kastelic; Odborniki: Josip E. Kastelic, Angela Crevatin in Anton Sopčič. Vesti iz, Praznovanje ob priliki jugoslovanskega narodnega praznika, nam je, kljub dobri volji prirediteljev in zanimivega programa, radi slabega vremena le deloma uspelo. Ravno ob določeni uri za prireditev je lilo iz oblakov, kot za vesoljni potop tako, da oni ki radi pozno prihajajo na prireditve so morali doma ostati; drugi pa, ki so prišli pred nevihto v dvorano pa niso mogli domov. Vseeno se je razvila vesela zabava in pričel izvajati pester spored. Naš tov. Boječ je pozdravil navzoče in raztolmačil zgodovinski pomen proslave. Tovarišice Lavra Švara in Vida Gregorič sta deklamirale primerne deklamacije. Agata Gregorič in Bla-gica Gec sta tudi v recitaciji imenitno podale svoje vloge. Improvizirani pevski zbor je prepeval naše narodne in domovinske pesmi, tamburaški kvartet pa je od časa do časa zabrenkal, da smo se morali še stari včasih zasukati kot že dolgo ne in tako je noč bolj hitro potekla. Zjutraj smo šli ob jasnem nebu zadovoljni domov. Čisti dobičel^ od prireditev, ki jih prireja skupina Svobodna Jugoslavija Dne 6. XII. so že priredili prvo domačo zabavo, katera je dala čistega dobička $ 130.—, kateri so namenjeni za rekonstrukcijo Jugoslavije. Navzočim sta govorila Henrik Slamič in zastopnik Centralnega odbora Omladine. U. S. J. - PODODBOR SAN MARTIN V soboto zvečer, dne 22. nov. je Po&' odbor v San Martinu organiziral “lunch”’ ki se je vršil v hiši tov. Franca Zgonik' ulica Del Paraiso 127 (Caseros). Našemu vabilu se je odzvalo še precejS' nje število članov in prijateljev iz Casero-sa. V prijaznem družinskem krogu je jni' nul večer, zapeli smo par naših lepih Pe' smi in slišali smo tudi deklamirati naš« malčke. Največ pohvale si je zaslužila ** letna Eda Lacki, ki Je sestavila sama deklamacijo ‘‘Huerfanos de guerra” in 3° lepo deklamirala. čisti dobiček “luncha” je bil za pomoč vojnim sirotam Jugoslavije. Račun je sledeči: Prostovoljni prispevki .... $ 156.—- Dražba torte..................... 8 9.1® f 245.10 Razni stroški ........................ 78.55 Cisti dobiček................... | 166.55 Najlepša hvala vsem, ki so se ‘‘luncha udeležili in upamo, da se bomo tudi v b0~ doče večkrat tako sestali in na ta načio pomagali potrebnim otrokom Jugoslaviji Cordotie • ■ j gre za pomoč vojnim sirotam v movini. V soboto 6. t. m. pa nas je prvikr» obiskal in sicer le privatno, zastopn1* nove Jugoslavije socialni atašej našej?8 poslaništva v Argentini tov. Soldat^ Spodobilo bi se, da bi tov. Soldati^ na bolj slovesen način sprejeli, a ra“' njegovega nenadnega prihoda, to sW raj ni bilo mogoče. Pa vendar se Jc zbralo v nedeljo popoldne v sedežu ^ S. J. precej naših rojakov, ki so z ve’ likim zanimanjem poslušali avtorizira no besedo pravega zastopnika jugoS‘°j vanskega naroda in človeka, kaWr nam je prvi prinesel v Cordobo pozdrf' ve iz Jugoslavije in utise iz vojn1 poljan. , Zanimal se je tov. Soldatič Vr. psem za naše društveno življenje 1 nam podal prav lepe nauke, katere s mora upoštevati če hočemo, da P0P^a vimo naše društveno razdejanje in sežemo uspehe, ki bodo nam v korist J v čast domovini ,in če hočemo biti dni sinovi nove demokratične Jug«1818 vije. Uresničimo jih torej čimprej! Dopisnik- Naznanilo gl) 1. V Jugoslavijo se zainore prinesti dinarji samo v komadih po dinarjev in manjše vrednosti, a to največ do vsote 500 dinarjev, več jo P povedano in se zapleni, ne oziraje se na višino vsote, ki to vsoto presega- j, 2. Vnosen je dinarskih novčanic od 100, 500 ali 1000 dinarjev je p°P° noma prepovedano in se ne oziraje na višino vsote zaplenijo. 3. Vnošenje tujih alut in deviz (čekov in dr.) je povsem svobodo0 . v neomejenih količinah. Te valute in devize se prijavijo obmejnim čari# nicam in te iste ne odvzamejo, a vnovčiti jih je treba pri pooblaščenih v vodih — Narodne banke F.N.R.J. in njenih sedežih v narodnih republik9 Prodaja teh vnesenih vrednosti na črni borzi privatnim osebam je 3^ go prepovedano in zapade kazni. ČITAJTE m RAZŠIRJAJTE: “SLOVENSKI GLAS” VSAK NAŠ ZAVEDEN ROJAK NAJ POSTANE NAROČNIK! ' j i 1 i 1 H v c o k P ui at Odbor. SiomsKt Glas Propietario: CONSEJO ESLOVENO CORONEL RAMON USTA 5158 — T. A. 50 (Devoto) 5502 Director: LADISLAO SKOF — Administrador: METOD KRALJ ZASTOPNIKI: y Za C6rdobo in okolico: Franc Kurinčič — Pinzon 1639. Za Rosario in okolico: Štefan žieon — Avenida Lagos y Horqueta. Za Lomo Negro in okolico: Golobič Marko. Za Villa Calzada in Temperley ter okolico: Luis Furlan — Cnel. Flores, V. Calzada. Za Caballito: Marija Klarič — Jose Bonifacio 663, Buenos Aires. 'Za Montevideo: Vera in Milka Ogrizek — Rectificaci6n Laranaga 2235. Za Saavedro in okolico: Viktor Metljak: Ramallo 4962. Buenos Aires, 20 de Diciembre de 1947 No. 31 Povrnitev v Domovino IZPOLNILA SE BO NAŠA ŽELJA IN POVRNILI SE BOMO V NAŠO DOMOVINO F. L. R. JUGOSLAVIJO. Vsak človek ima prijetne, kakor neljube spomine iz svojega življenja. .Prav gotovo vsak izmed nas ima v neizbrisnem spominu dan, ko je zapustil svojo rojstno grudo in se podal v svet v daljno Ameriko. Obvladovala nas je navdušenost in tudi kako solzo se je potočilo ob slovesu, ki smo pred petnajstimi, dvajset ali več leti zapustili rojstne kraje, naše stariše, brate ali sestre, nekateri tudi žene in otroke. Odpotovali smo v daljno Argentino z namenom, da tu najdemo srečo, že ob prihodu v Buenos Aires smo bili razočarani,_^er nismo našli v tej deželi ono “Ameriko”, katero so nam jo tako lepo slikali. Posebno na hude čase so naleteli oni, ki so sem dospeli krog leta 1930., ker vladala je ta čas brezposelnost in revščina in človek se je moral oprijeti kakršnegakoli dela, seveda, če ga je mogel dobiti, da si je zaslužil za življenje. S časom smo se pa privadili, gospodarski položaj se ie izboljšal, našli smo si primerno družbo in tako nam je s časom minulo domotožje. Vsak Slovenec ali Slovenka, ki se je odločil v Ameriko, je to napravil iz gotovih vzrokov in nobeden izmed nas ni odšel na to potovanje kot turist. Mnogo naših ljudi je fašizem pognal po svetu in drugi so odšli, da bi si ekonomsko opomogli. Ob slovesu smo pa vsi imeli isto misel: čez par let se zopet povrnemo v naš rojstni kraj. Prav gotovo ni niti 5 od sto naših ljudi, ki so odpotovali z namenom, da se nikoli več ne povrnejo. Mnogo bi bilo treba pisati, da bi se obrazložilo življenje naših Slovencev v Argentini. Nekateri so tu našli res srečo in jo tu uživajo drugi pa nasprotno: našli so nezadovoljnost in celo nesrečo. Prišel bo gotovo čas, ko se nam bodo daleč od tu v bodočnosti budili spomini na Ameriko in takrat bomo obrazložili vse dobrote in bridkosti, katere smo tu doživeli. Izbruhnila je kruta zadnja svetovna vojna, ki jo je povzročil nacifašizem in katera nas je par let popolnoma ločila od domovine. Čeprav nismo od svojcev imeli ves čas nobenih vesti, smo sumili o trpljenju, katero prenašanjo naši bratje in to nam je težilo srce. Končalo je klanje s porazom nacifašizma in dospele so prve novice: žalostna pisma v katerih je bilo opisano samo trpljenje, zločini in revščina. Vesti, da je naš narod v revščini nas niso iznenadile, ker pripravljeni smo ^ih za pomoč in odzvali smo se na prošnjo našega ljudstva. Dočakali smo torej ono, kar smo želeli, t. j. ljudsko zmago in takoj se nam je obudila ona želja s katero smo se poslovili: povrniti se v našo svobodno domovino Jugoslavijo. Več našim rojakom se je ta želja takoj izpolnila, ^er odpotovali so že v svoje rojstne kraje. Vrnili so se pripravljen pomagati pri obnovi porušene in opustošene domovine. Marsikaj imamo tu v izo-kjlju, česar tam ob povratku tega niso našli in to ker se še vedno občuti poledice zadnje vojne. Vsak, ki se je povrnil, se je tega položaja tudi zavedal. ceprav je danes F.L.R.J. ena izmed evropskih držav, ki si je po vojni največ Pripomogla, vemo da ni tam še vsega v izobilju, a kar je pa najpoglavitnejše, to, da danes v Jugoslaviji ne vlada brezposelnost, ekoonmsko se dviga in bo v Par letih vzgled celemu svetu. — •— Naša želja je torej, da se čimprej povrnemo v našo domovini. Se pa najdejo med nami nekateri rojaki, ki so pričeli v zadnjem času dvomiti o koraku a povratek. Ozirajo se na govorice, ko “nekateri” zagotavljajo, da pod TjL-*°Y° diktaturo ni mogoče živeti, da vlada nasilje, lakota itd. Vse take izraze ®aJdejo le sovražniki našega naroda in se jih poslužujejo v divji gonji proti novi Jugoslaviji in nje voditeljem. Uporabljajo vse nizkotne metode zaslepijo in zastrupljajo ljudi, da bi jih čim lažje odtrgali od svoje domovine. Ta-5° so tudi zastrupljali naše primorsko ljudstvo pred priključitvijo k Jugo-, a^iji in nekatere lahkomisleče pregovorili, da so pobegnili iz svojih domačih r"ajev. Takoj so pa spoznali ti ljudje, da so bili le varani in mnogi so se Pet vrnili v svobodno Primorsko. v. Treznomisleči ljudje bomo s prezirom obsodili vso lažipropagando lopovov, netijo mržnjo napram F. L. R. Jugoslaviji. Dejstva dokazujejo vse nasprot-Čit ^nianio pri našem uredništvu nešteto pisem, ki nap jih naši naročniki in Vpelji pošljejo v objavo, kjer čitamo, da oče kliče domov sina, sin očeta itd. ,a pisma so enake vsebine : .pridite domov, tu je dela za vseh, bodočnost nam eta dobro življenje, Jugoslavija se dviga, itd., To ni nikaka časnikarska “Paganda ali lumparska fabrikacija poročil, to je prava resnica, ker svojci CeJ° svoje na povratek. .Vsi, ki znamo ločiti resnico od lažipropagando, ne bomo i®j nasedali, pač polnili si bomo našo željo in se povrnili V našo iddutrdvino F.L^R.J. Ur B.tn krvavo pridobljeno svobodo skupno z naŽimi brati. In tudi strah pred finsko bombo ne bo preprečil; nažih .načjtov.:; •'"1 Srečne in Vesele Božične Praznike Srečne Novo Leto ŽELITA VSEM ČlTATELJEM, \ * OGLAŠEVALCEM IN NAROČNIKOM UREDNIŠTVO in UPRAVA DOMAČE VESTI OPERACIJE Prejšnji teden je bil na slepiču operiran v sanatoriju Callao Milia Uršič, član Ljudskega odra in večleten požrtvovalen član pevskega zbora. želimo mu hitro okrevanje. * Pred tednom je dobro prenesla kočljivo operacijo Jožefa Gorjup, soproga hišnika v G.P.D.S. Nahaja se že doma v krogu svoje družine. * V bolnišnici Alvear se tudi nahaja Ida Pečenko, hči znanega društvenika Silvana Pečenka. Ida Pečenko je bila operirana na slepiču, želimo ji, da se čimprej povrne zdrava k svojim staršem in v krog svojih sovrstnic v društvu. BOLEZEN1 V bolnišnici Alvear, sala 16, postelja št. 6 se nahaja tov. Josip Zajc, kamor je bil prepeljan v nedeljo ponoči. Napadle so ga hude notranje bolečine, želimo mu hitro okrevanje. ŠTORKLJA Štorklja je obiskala Dinka Filipovič in njegovo soprogo Doro Jamšek, in jima podarila čvrstega sinčka, kateremu so na-dali ime Adrijan. Oastitamo! IŠČE SE V Montevideju naprošamo rojake ako bi kaj vedeli o rojakinji Alojziji Zavadlal, stari 60 let in tudi o njeni hčerki Rožici poročeni Valich. Stanovala je v ulici Ju-juy 2926. Kdor bi vedel zanje naj sporoči uredništvu Slov. Glasa ali pa Fani Mužifi por. Bizaj, ulica Membrillar 993 - Villa Made-ro - Prov. Buenos Aires. KDO VE kje se nahaja Ivan Udovič iz Jelšan pri Ilirski Bistrici. Njegov brat Tinko bi rad vedel zanj. če kdo ve kje se nahaja ali da sam čita te vrstice naj piše na naslov: Anton Hrvatin, calle Uruguay 832, Avellaneda, F.C.S. IZ LOMA NEGRA Tudi v Loma Negri smo proslavili Jugoslovanski narodni praznik 29. November in v ta namen pripravili vrtno veselico, katere se je udeležilo veliko število zavednih Jugoslovanov iz vse okolice. Veselico je pripravila tov. Bogomira Ko-mulski, kateri gre vse priznanje. Vršilo se je tudi srečkanje. Igral je orkester iz Loma Negre, katerega vodi Americo Varga. Cisti dobiček te vrtne veselice gre v pomoč jugoslovanskim vojnim sirotam. Čestitamo vsem tovarišem in tovarišicam iz ooklice Olavarrije za uljudno in dobro postrežbo. M. Golobič. LISTNICA UREDNIŠTVA Golobič - Loma Nesra: Vaše pismo o katerem omenjate tov. upravnika, do danes še ni dospelo v naše roke. Pozdrave. * Anton Mozetič: Prejeli vaš dopis, katerega pa pri najboljši volji ne moremo objaviti, že ker zahtevate, da naj se priobči dobesedno: Vzbudil bi nesmiselno polemiko. želimo se pa z Vami pogovoriti Ustmeno. Pozdrave. POHVALE VREDNO Naša rojakinja Marija Drufovka je odlično dokončala v “Universidad San Isi-dro” tečaje umetniških ročnih del. Izmed velikega števila, ki so tam zahajale, je naša rojakinja odnesla prvenstvo odličnosti. SMRT Po kratki bolezni, dne 7. XII. je umrl tovariš Peter Kocijančič član U.S.J. - Saa-vedra, star 54 let, doma iz Kopra. .Pokojni je pred meseci daroval tisoč pesov za rekonstrukcijo Jugoslavije in sedaj v kratkem je bil namenjen vrniti se v domovino. Dne 7. dec. je bil ob številnem spremstvu jpokopan na Cakariti. “U.S.J.” in društvo ‘‘Jvan Cankar” iz Saavedre sta mu poklonili venec. Tovariš Peter! Smrt Ti je .preprečila pot v domovino .katero si tako .ljubil, za-to pa naj Ti- bo lahka .tuja 2emUJt> Ostalim naše iskreno sožalje. ZA TISKOVINI SKLAD ‘‘SLOVENSKEGA GLASA” SO DAROVALI: Fr. Frančič ......___________ $ l...-^,; , A. Bizjak ..................... 2 .r—■ i. K. Sigulin *............. . ,, 2 . S. Žigon .................... „ l.—-n J. Kompare................... ,, i._^_ B Suša ......... 2. — J. Stantič ................... „ 2 ,-r- J. Yanesh ......... .4. I. Skuk — K. Bovcon #g§_ Tov. Anton Mislej iiabral ,r za kamp. Slov." €flifk^^_ • '' %3š, Skopaj .. ‘ $ ‘%f.— Prejšnja' svota w<;»vj . . , . 225.— Skupaj ' k ... . |- 262.— Podpirajte KAMPANJO ra ':4> ;\:/rM'r 'y Ogromna mam ljadrtva n« ifeororuijii v Barajevu ob priliki otroritr« prometa na progi iamac—«araj«vo. SMRT FAŠIZMU Mladinski Glas SVOBODA NARODOM liga a los sentimientos de patria, con 41 est& el recuerdo de nuestra grande naci6n, la ri acogida y el recuerdo de nuestra patria, la que siempre anoramos estara con nosotros. Para los que vivimos alejados de ella, es la que pone calor a nuestros espiritus y nutre de esperan-zas los deseos de retornar, para palpar sus grandezas y adelantos con el idioma siempre estar& en nuest.ro recuer-'do la patria, los amigos y los familiaree que dejamos en nuestra tierra, en el idioma descansa el amor que siempre nos des-pierta el recuerdo de nuestra patria, ha-vamos de 61 un h&bito .mantengamos pU' ras nuestras costumbres y asi liabrenios homado a la naciOn que nos vi6 nacer. cur.a de grandes hombres y de hčroes que forjando nuestra nacionalidad, la condu-cen hacia los m&s altos destinos. Branko MIZERIT El idioma en la conservacion de costumbres y sentimientos de Patria los pueblos que conservaron sus tradi-ciones, credos y costumbres, fueron los que sobrevivieron, pues mantuvieron la-tente su espiritu y pensamiento, fuerza 6s-ta >que es nervio en la lucha y sostčn en la moral. Las naciones que se esfuerzan en mantener la solidaridad de sus pueblos, las que se preocupan por mantener la cul-tura de los mismos, son las llamadas a perdurar y a marcar rumbos dentro de la sociedad. Cuando se vive del contacto de nuestras industrias, cuando se palpa el adelanto y esfuerzos del trabajo, cuando se sigue el desenvolvimiento de ciencias, letras y artes; en una palabra cuando se est& presente con la Patria, es cuando el ciudadano cumple con su deber primordial, verdadero concepto de todo individuo, pues estando con ella, se prolongan los adelantos y se honra a quienes forjaron el verdadero espiritu de la nacionalidad, cuyos suenos siempre fueron la visi6n de una patria grande y pr6spera en el concierto de las dem&s naciones. Es sin duda una de las causas que imo-tivan lo anterior, la de tener siempre presente la pr&ctica del idioma, para los com-patriotas pue por diversas circunstancias se ven obligados a vivir lejos del suelo natal, el Idioma es sin lugar a dudas quien nos pone en contacto con todo lo grande que nuestra nacifin realiza, el idioma es quien mantiene la Hama de nuestro pa-triotismo, por el fuego sagrado de la patria nunca llega a disminuirse, porque con la pr&ctica del idioma se conserva el ideal de una t6, la tradic!6n de un pasado y toda lo grandeza del porvenir. Manteniendo el! Idioma, nos hallamos siempre al contacto de la patria que logra despertar en nuestras venas, el patriotih mo, concepto que nos enorgullece, que lle-na de satisfaccidn nuestras mentes y que nutre de vlgor nuestros espiritufe, el idioma es lo r a mantener las tradiciones de nuestro pais natal, que se esfuerzan por conservar todo lo grande que hemos heredado, acerc&ndonos a ellas es vivir del recuerdo de lo nuestro, es conservar en forma firme el amor que nuestro suelo nos despierta; acerc&ndonos a ellas es alternar con nuestros compa-triotas y vivir de las costumbres y grandezas que nuestra naciOn va consiguiendo en su desarrollo, en sus industrias y en su prosperidad. La pr&ctica del ldioima debe ser funad-mental en qui4n se siente verdadero yu-goeslavo, hagamos de ello una costumbre que mantendrfi, en nosotros siempre ver-des nuestros recuerdos, tengamos carifio a nuestra 'hermosa patria, llena de grandeza y de esperanzas, honremos la tradicifin de nuestros colores que con orgullo os-tentamos en nuestros pechos, y sea el idioma qui n siempre despierte estos nobles sentimientos, que nos ligan con caracteres indelebles a nuestra grande nac!6n, em-pleemos como costumbre en nuestro ho-gar, en nuestras instituciones y sociedades, pr&ctica que llenari de satisfacciOn nuestros corazonea yugoeslavos, al par que cumplimos con la patria con uno de sus deberes esenciales, de ser verdaderos hi-jos de su suelo, de sub costumbres y de sus tradiciones. El Idioma es, couciudadanos, quien nos Jugoslovanska mladina v borbi in pri obnovi Dne 16. novembra je stekel prvi vlak po mladinski progi šamac—Sarajevo, katero so v teku 288 dni zgradile mladinske brigade. Zgraditev te proge nam je dokaz, da se je mladina, kakor tudi ostali narod Jugoslavije z veseljem in vnemo oprijela dela, da se izpolni petletni plan. Jugoslovanska mladina, ki je v zadnji vojni pokazala svojo hrabrost, ni štedila žrtvovati življenje za domovino, ker razumela je, da se bori za nekaj pravičnega, za svobodo in bratstvo med narodi, ter nad vsem za prava in res demokratična načela za katerimi sedaj stopajo narodi Jugoslavije in drugi svobodoljubni narodi celega sveta. Zadnja borba je zelo spremenila položaj jugoslovanske mladine. V stari Jugoslaviji se je zavedna mladina brezuspešno borila za svoje pravice, da bi izvojevala mesto pod soncem in si ustvarila boljšo in srečnejšo bodočnost. Nadaljevala je svojo borbo in se je takoj v prvih fazah narodno osvobodilne borbe, z narodno zavestjo In z največjim junaStvom Sla v boj za osvoboditev svoje domovine, vedoč, da brez nacionalne svobode tudi za mladino ni srečnejšega življenja. Vprav v teku borbe se Je ustvaril temelj nove državne skupnosti naSih narodov, nove Jugoslavije In priborili so si ono po čemur so'stremeli, t. j. svobodo. V novi državi, F.L.R.J. mladina ni in ne bo več pastorka, ki se mora boriti za svoje človeSke pravice. Mladina je v Štiriletni vojni ustvarjala ln Se danes ustvarja novo Jugoslavijo. Bila je borba za demokratično in federativno Jugoslavijo, borba za njeno. vojaSko in politično zmago, za njeno notranjepolitično ln gospodar- sko utrjevanje in bila je borba jugoslo-vanske mladine za svoje pravice. Zato je tudi mladina danes ena najvažnejših opor zgradnje nove Jugoslavije. Delo in deja-nja naše mladine so eden največjih dokazov, akko ona globoko v srcu čuti ljubezen do domovine in želi njeno čimprejšnjo obnovo. Delo, ki ga mladina izpolnjuje je eden največjih faktorjev pri rekonstrukciji države; dan za dnevom se postavljajo nove proge, gradijo se ceste, rastejo novi mostovi, regulirajo reke itd. Na progi šamac-Sarajevo, katera ima 242 kilometrov dolžine, je delalo skupno 211.000 mladince*. Poleg jugoslovanske mladine je delalo n® progi tudi 28 inozemskih brigad, ki so bile sestavljene večinoma iz študentov. otvoritvi te proge so se inozemske brig®' de poslovile, toda ob odhodu so naši ml®' dini obljubili, da se bodo prihodnje poči*' nice spet vrnili ter še nadalje pomagal' jugoslovanski mladini pri graditvi in ob" novi nove države. To so dokazi o velikih uspehih nai* borbene antifašistične mladine, ki sl je f narodno osvobodilni borbi in danes pri ob" novi pridobila simpatije svobodoljubni mladine celega sveta. Jugoslovanska mladina s svojim delo*0 utrjuje veliki blok svobodoljubnih sil ga sveta v borbi proti ostankom fašl*®ft’ v borbi proti Imperialističnemu režimu, * hoče Se nadalje zatirati delavske mase. Tesna povezanost jugoslovanske mlad*' ne v mednarodnem mladinskem gibanju f nje ugled, bo istočasno trdno oporišče n®** nove F. L. R. (Jugoslavije ▼ krogu ostal1® narodov. S. GoU» La Juventud y la Nueva Yugoslavia Informe presentado por Rato Dugonjič, Presidente del Consejo Central de la Juventud Popular Yugoslava, al Tercer Congreso de la organizacion, ocasion en la que fue elegido por unanimidad para el cargo que ocupa. „VrtV.V^.VAW.”.WuW.mVAn\W.WJW.V»V.VAVAWJWW« IV Lo ligaci6n de ejecutar trabajo sen la presente reconstruccičn de nuestro pals y que ®o se haya unido a la competicičn genezi de la juventud yugoeslava. Los resul-tados obtenidos hasta aqul son enormes. No podemos aqui exponer sino una par- de los resultados totales pues es impo-sible hacer un resumen total; por la di-Yersidad de trabajos se podra por sf mis-darse cuenta del afžin de nuestra ju-"»entud y de su amor por nuestro nuevo ®stado; al mismo tiempo la fuerza que rePresenta la organizaciftn de la juventud. Esta juventud ha dado desde fin de ehero a fin de abril, en tres meses, 45 mi-ilones 600.000 horas de trabajo volunta-lo que equivale a 5.700.000 dias de ^abajo. Durante ese lapso de tiempo los •ifculentes trabajos lian sido ejecutados: 22.135.842 kilčmetros de rutas, 284,26 kikJmetros de vfas fčrreas han sido pues-en uso, 4.908.790 kil6metros de cana-*es han sido arreglados, 12.733.037 irbo-han sido plantados, etc. A estas clfras Solkanu so odprli Mladinsko knjigarno, v St. Petru pri Go- Pa podružnico okrajnega podjetja “Na-knjiga”. V kratkem je predvidena Ustanovitev dveh novih podružnic knjižnega okrajnega podjetja v Kopru na Krasu V Dobrovem v Brdih. Največje zanima-"je se opaža za “Prešernovo knjižnico”, ^1 bo izdala poleg koledarja OF za leto 1948 tudi več poučnih knjig. * Protest kulturnih in prosvetnih DELAVCEV Razni pojavi zadnjega časa so povzro-«‘U, da so se zbrali kulturni in prosvetni ‘klavci tržaškega ozemlja ter naslovili na *VU protestno spomenico, v kateri najmočneje protestirajo proti krivičnemu so-^ažnemu ravnanju anglo-aineriške vojačke oprave na škodo slovenskega kulturna žlvle.jnja v Trstu. Ta krivičnost se kaže od začetka vojaško upravo. * tffifeERNA DELAVSKA GIMNAZIJA V AJDOVŠČINI Nadnje dni novembra je bila odprta v Ajdovščini večerna delavska gimnazija, ki redno obiskuje nad 00 dijakinj in dijakov razne starosti iz delavskih vrst. * RAZMAH SOLSTVA NA TOLMINSKEM Po priključitvi k FLR Jugoslaviji se je na Tolminskem število šol podvojilo. 0-snovne Sole obiskuje 2.779 otrok, ki jih poučuje skupno 84 učiteljev. V Kobaridu, na žagi in v Logu so ustanovljeni otroški vrtci, v Podbrdu pa Dom igre in dela. Tudi v Tolminu bodo v najkrajšem času ustanovili Dom igre in dela. * ALI . . . ALI . . . Tržaški trgovski krogi zatrjujejo, da ni možna zamenjava blaga med cono A Tržaškega ozemlja, ki je zasedena po anglo-ameriških četah, in med cono B, ki je v upravi Jugoslovanske armade. Trgovci morajo prositi za vsako, tudi neznatno količino blaga posebno dovoljenje. Anglo-ameriške okupacijske oblasti se namreč strogo držijo sporazuma med obema vojaškima upravama, ki je veljal do. ustanovitve Tržaškega ozemlja, pa bi moral, kar je povsem jasno, prenehati, čim je stopila v veljavo mirovna pogodba z Italijo. Ali je Tržaško ozemlje državna enota ali ni? Ali je Tržaško ozemlje enotna država, ali pa sta to tve državi? Mirovna pogodita pravi, da je Tržaško svobodno ozemlje enotna država. Po vsem tem, kar se dogaja, pa sinemo sklepati, da bi radi gospodje pri angio-anieriških oblasteh uveljavljali načelo dveh držav, kjer je zamenjava blaga med obema conama onemogočena. * RAZNE NOVKTE —Delavci, ki so zaposleni v novem pristanišču, so odkrili skrit bunker, napolnjen z eksplozivom. Verjetno gre za materija^ ki so ga zapustili Nemci ob umiku. —Razvpiti major Richardson, ki je bil obtožen zaradi važnih kriminalnih zločinov, je bil obsojen samo na pet let prisilnega dela. —Drzni zlikovci so izropali trgovino z živili, ki je last 56-letnega Adolfa Susa-nija. Odpeljali so 100 kg salame, 50 kg sira, 6 zabojev likerjev, 120 kg masla In razen tega iz blagajne še 70.000 lir. —Dne 22. novembra je .zajel požar jeklarski oddelek ILVE. V bližini Martinove peči št. 2. se je vnelo skladišče z nafto. Krojačnica LEOPOLD VSAJ Avda. FRANCISCO BEIRO 5380-84 U. T. 50-4542 VILLA DEVOTO Secci6n VUG OE SLA II Atendida por experlo personal de esfa nacionalidad. • TRANSFERENCIAS DE FONDOS de Ayuda Femiliar a Yugoes/avia. • CAJA DE AHORROS y CUENTAS CORRIENTES. Dos msgni/Jcot Servicios a disposiciin de la Co/ecfivided Yugoesleva. 0 SECClON DESCUENTOS. El Banco afenderi de inmedialo su SoUcilod de Credilo. CONSUITENOS P E R S O N Ajl M E N T E O POR ESCRITO Ogenj se je razširil z bliskovito naglico. Škodo cenijo na več milijonov dinarjev. —(Pobiralci min so naSli ob obrežju dve orjaSki mini italijanskega izvora. V bližini so postavili posebno stražo, da se ne bi pripetila nesreča. —Pri preiskavi v čevljarski delavnici v ulici Machiavelli št. 71 je odkrila policija 71 zabojev cigaret ameriške znamke. Dognali so, da gre za kupčije črnoborzijancev, ki so poskrbeli za to, da so dobile cigarete ameriško znamko, da bi bil izkupiček čim izdatnejši. —Posestnik in mesar Ivan Obersnel v Lokvi si je v trenutku duSevne neuravnovešenosti prerezal vrat z britvijo in obležal negiben na tleh. —V tržaških zaporih Coroneo se je obesil z dvema obrisačama na okensko omrežje :i2-letni Aleksander Di Pabello. —Iz drugega nadstropja hiSe St. 26 v ulici S. Frančiška je skočil 2 5-letni Ljubomir Furlan, doma iz Kopra. Zdravniki u-pajo, da mu bodo rešili življenje. —Drzni roparji so vdrTi v hišo Antona Benčiča v Pastoranu št. 1, ter s samokresi v rokah pretaknili vse stanovanje. Odne-I sli so razno zlatnino in denar v skupni vrednosti 150.000 lir. —Neznani tatovi so odnesli iz slaščičarne v ulici Palestina 4 razne slaščice in predmete, vredne okoli 40.000 lir. Poli- cija ni izsledila nobenega krivca. —Zadnji čas so se pričeli tatovi zanimati tudi za samostane. Pojavili so se v Nunskem samostanu v ulici Skorklja št. 7 in od nesli precej stvari. —Trije angleSki vojaki so hoteli ukrasti dragocen kovčeg s 60 urami, 34 nalivnimi peresi in 3.000 lirami Nerini Kovačič, ko se je vračala te dni zvečer z dela na svoj dom v ulici Fortunio št. 8. Skupna vrednost stvari v kovčegu je okoli W00.000 lir. Napadenka se je branila in pričela klicati na pomoč. Angleški vojaki so zbežali s kovčeggom vred, ko so videli, da jih zasleduje policija z avtomobilom/ so odvrgli kovčeg ter izginili. —V zvezi s kamijonom, ki je zavozil v angleško stražnico na bloku št. 11 pri Lipici pri Bazovici, so se pojavile v delu tiska bujne poročevalske fantazije, češ, da je šlo za beg iz Jugoslavije. Izkazalo pa se je, da omenjeni potniki niso hoteli prekoračiti meje nalašč, ampak da so zgrešili cesto, ker so mislili, da vozijo iz Lokve proti Sežani. Angleški obmejni stražniki so izročili jugoslovanskemu obmejnemu stražniku truplo 2J{ letnega šoferja Rojca Jožete iz Cerknega, 48 letnega Zlatoperja lz Cerknega in njegovo 22 letno hčer Marijo, nadalje JIH letnega mehanika Leopolda Kosmača. tudi iz Cerknega. \\W.W.VA,AV.,.\W.W.,.W.V.\W.V.V.V.V.VJ.V.V.W.,AWAV^ Tiskarna "Cordoba” Tiskarsko podjetje naših rojakov Ferfolja, Baretto & Paškulin Izvršuje vsakovrstna tiskarska dela ★ BUENOS AIRES l Gutenberg 3360 T. A. 50 ^ Nasproti postaje tramvaja Lacroze na Avenidi San Martin VA\V^^WAWAVAVAWVVW\AVUWVAWUVVW'.VW.,."/A,AWAV. MIZARSKA DELAVNICA Izdelava pohištva IGNAC K O Š B R Guido Spano 655 Munro, F. C. E. TRGOVINA JESTVIN Oton Turel ANDRES LAMAS 12G5 U. T. 59-1892 NOVO STAVBENO PODJETJE R. Strehar - J. Lisjak Calle RAMON LISTA 5552 ‘ T. A. 64 - 1509 Za kalkulacije, Proračune in Firmo obrnite se do novega konstruktorja RUDOLFA STREHA — Zasebno: Calle Virgilio 2941 Kroj acnica Stanislav Maurič VELIKA IZBIRA MODERNIH OBLEK TRELLES 2642 T. A. 59 - 1232 PIZZERIA EMIL LAVRENČIČ Avda. Fco. Beiro 5815 'T. A. 50-8525 F. HRADILAK F1AMBBEBIA — Puesto No. 8 Mercacdo ''Las Magdalenas” Fco. Beiro 5270 T. A. 50-0900 , TOMAN 462 BUENOS AIRES C.CORREO 390^ O KAMPANJI "SLOVENSKEGA GLASA" Bliža se novo leto ob katere se zaključi naša prva kampanja “SLOVENSKEGA GLASA”. Že v naprej pa lahko omenimo, da nismo s to prvo kampanjo dosegli naše zaželjene uspehe. Vzrokov k temu je pa več in nekatere hočemo tudi omeniti. Vplivali so mnogo na kampanjo razni dogodki v jugoslovanski naselbini in tudi priprave za vpostavitev edine organizacije SLOVENSKI LJUDSKI DOM, pri katerih pripravah so bili mnogo zaposleni naši aktivisti. Tudi so vzroki, da nekatere naše organizacije so tesno na delu za nabiranje pomoči, oziroma prispevkov za obnovo naše domovine Jugoslavije. Naši rojaki prispevajo po svoji moči, ne morejo pa se odzvati obenem več dolžnostim skupaj. Vsled tega zadnjega vzroka je kampanja "SLOVENSKEGA GLASA” ostala na drugem mestu. So pa nekateri naši udarniki, ki so šli resno na delo in pridobili so več novih naročnikov. Seznam je do danes sledeči: Prvo mesto: Vinko Batagelj .............. 34 novih naročnikov Drugo mesto: Viktor Metljak.............. 15 „ „ Tretje mesto: Boris Zlobec ............... 9 „ „ Četrto mesto: Metod Kralj ............... 7 „ „ Peto mesto: Karlo Mermolja................ 5 „ „ Bazni ................................... 62 „ „ Skupno ................................. 132 novih naročnikov. Zelo malo časa preostaja do zaključka naše kampanje. Kljub temu pa ponovno apeliramo, da bi šli naši tovariši resno na delo in v tem majhnem času pridobili še kaj novih naročnikov. Bazumeti moramo, da od dne do dne rastejo stroški za izdajanje našega “SLOVENSKEGA GLASA”. List je pa v današnji dobi prepotreben v naši naselbini, ker je ta edino orožje napram našim sovražnikom. V sedanji kritični dobi za časopisje lahko izhaja edino dobro organiziran list in zato apeliramo na naše rojake, ake je pri njih še trohica narodne zavesti, da podprejo “SLOVENSKI GLAS” s pridobivanjem novih naročnikov. Delajmo v složnosti in z geslom: “SLOVENSKI GLAS” V VSAKO SLOVENSKO HIŠO! Odbor za kampanjo “Slov. Glasa”. NAŠIM KBAŠEVCEM V POZDBAV Le vstani uborni narod moj, do danes v prah teptan, pepelni dan ni dan več tvoj, tvoj je — vstajenja dan! Stmon Gregorčič. NAGBADE ZA PBVO KAMPANJO "SLOVENSKEGA GLASA” so slodsčo« 1) ZAPESTNA UBA (Vrednost okrog $ 100«—)» 2) NALIVNO PERO z monogramom (Vrednost okrog $ 50.—). 3) ŽEPNA DENARNICA z monogramom. 4) Zanimiva knjiga "KOROŠKI ZBORNIK". 5) Vsakdo, ki pridobi 5 novih naročnikov, ki plačajo celoletno naročnino, dobi naS list eno leto brezplačno. Zato vsi na delo za izboljšanje in pridobitev novih naročnikov našega glasila "SLOVENSKEGA GLASA"! Na delo za "SLOVENSKI GLAS"! ruska družina ;i oseb, išče služkinjo srednjih let. Kuhinja in čifičenje brez pranja. Plača dobra. Oglasiti se je na: T. A. 31-0747. ELECTRICIDAD Y PLOMERIA JOSE RADAN Bernaldez 1550 Buenos Aires MEROEBIA Casa “LA F A M A ’ AHTICULOS HEGIONALES B A J Z E B Buenos Aires 872 Oosquin — CORDOBA Besede “Goriškega slavčka” so se uresničile, kakor se uresniči vsaka velika, pravična stvar, v katero narod veruje, za katero narod žrtve doprinaša, za katero se narod bori. Ta del slovenskega naroda, ki je pretrpel najhujše muke dolgoletne okupacije, ki se je prekoval v srditi borbi za svoje osnovne narodove pravice, ki je vodil neizprosno borbo proti najbolj okrutnji miselnosti vseh časov, proti nečloveškemu, nadutemu, barbarskemu fašizmu Mussolinijevih črnih srajc, proti armadi banditov, ki so gledale človeka le v Italijanu, v drugorodcu pa na pol žival, je končno dovojeval svojo zmago. Zdaj je spojen z nami, je med nami, je naš! Pozdravljeni naši dragi bratje in sestre, naš najbolj zvesti rod izpod Postojne, Idrije, Vipave, Tolmina, Sežane, Kobarida in od vespovsod, kjer vas je kalika kraška burja in žgalo vroče primorsko sonce, pozdravljen rod tolminkih puntarjev, rod Simona Gregorčiča, Srečka Kosovela, Franceta Bevka, Srebrniča, Vojka, rod neustrašenih borcev in plemenitih patriotov! Kresovi gore po naših gorah, zastave vihrajo, pesmi odmevajo od vasi do vasi, brat brata sklepa v objem od sreče in ponosa biti resničen državljan skupne, ljube nove Jugoslavije in vsi narodi od Soče do Ohrida, ki so se borili prav tako tudi za vas, ljubi zvesti Kraševci, kakor ste se tudi vi zanje, rajajo danes v veselju,, da ste med nami, da ste z nami za vse čase spojeni na življenje in smrt. Pod Nanosom je mati ovenčala grob svojega sina partizana; dekleta so nanosila rož na skupen grob borcev. Ne l vedo za njih imena, le povedati znajo, da je bil edtn doma iz Like, drugi i* Maribora, tretji iz Bosne, četrti pa j8" pod Urala in da so se borili za to majhno, neznatno kraško vas prav tako go-reče in hrabro kakor sin kraške matere. In zato, ker je tako rasla naša skupna sreča, je toliko večja naša ljubezen, ki nas vse veže v mogočno ljudsko fronto, v eno samo ljudsko armado, bo znala vselej in proti vsakemu brv niti velike pridobitve naše skupne borbe. Še nismo prav vsi pod eno streho-Sovražniki naše mogočne skupnosti s® nam zaprli okno v svet, so nam zagradili morje in naše ribiče in spet poteg; nili meje čez košček naše zemlje. Mi se zavedamo, kolikšen strah je med i®' perialisti vsega sveta, kadar ljudstvo vori, strah pred tistimi deželami, kjer ljudstvo vlada. Toda čeprav je v tem trenutku tako in čeprav lega ob te* dneh senca bridkosti čez naše veselja vemo in čutimo, da se ne bomo nika*r in nikoli odrekli naši zemlji in naŠtf? ljudem, ki jih niso pustili k nam. M1 trdno verujemo v pravično stvar i® vemo, da je imperializem zloben, P0" golten, krut in nepravičen. Vemo P* tudi, da je ni sile od ,ljudske sile, k*” dar je delovna ljudjrtvo enotno in borbeno. RESTAURANT MIRO M E R K U 2 A LORIA 472 BESTAVBACIJA IN BAB B I L L A R — Vsakovrstna domača prehrana. — lastnik: Peter Benčič I. UMIJ 1 M KNGIA 4202 rogal MABMOL BUENOS AIBES F I D E O S F R E S C O S de NATALIO DOMINI Bazurco 3425 U. T. 50-8913 KROJAČNICA CIRIL PODGORNIK Tinogasts 5206 Colocacion de Vidrios, Criatales y Espejos MOISES GERBIEZ Nazca 695 (planta baja) U. T. 63-7714 RUDOLF KLARIČ INDUSTRIJA ELEKTRIČNIH IZDELKOV [OSE BONIFACSO 663 BUENOS AIRES TRADUCTOR PUBLICO Esloveno, servio-croata, checoeslovaco y dem&s idiom as europeos. Extracciones de partidas para jubilaciones ferroviarias 7 para el Instituto Previsi6n Social. SAN LOBENZO 937 BOSABIO (STA. FE) STAVBENI PLESKAR IN TAPET AR MARIJ MEDVEŠČEK Guevara 525 U. T. 54-0624 RESTAURACIJA PRI ŠKODNIKU” Krogli&e in Kegllfiče Jožef Škodnik elavske enotnosti Anasco 2652 U. T. 59-8995 Queseria y Fiambreria "LA IBERICA" de Cuerro y Perndndez A vda. Fco. Beir6 5399 — U. T. 50-8563 M E R C A D O "las Magdalenas” CARNICERIA — R A U B A R Puestos 21, 24, 25. A vda. Fco. Beir6 5276 RESTAVRACIJA IVANČIČ RUDOLF AAaseo 2622 PRIČEVANJE ŠTEVILK V JUGOSLAVIJI Poročilo zvezne načrtne komisije 0 izvršitvi državnega gospodarskega pl8' na za prvo poletje 1947 omogoča spoznanje uspehov, ki so bili doseženi f prvem polletju prvega planskega let*-Statistični podatki kažejo, da je celotna izvedba splošnega državnega plan* dohodkov prekoračila planirani rezu*' tat za 8%. Dohodki letošnjega prveg8 polletja presegajo izdatke za Sest m1' lijard. Ta finančni uspeh priča o ustvarjalni in gospodarski sili nove Jugosl®' vije. Hkrati pa nas prepričuje, kak° smešna in neutemeljena so bila pri«1' kovanja raznih skeptikov v državi 1® v inozemstvu. Izvšitev proizvodne?8 načrta zvezne, skupne državne proizvodnje je prekoračila predvidene rez^' tate. V industrijski in rudarski proizvodnji je izpolnjen načrt s 103%, f proizvodnji lesa pa celo s 114%. N* podlagi statističnih navedb lanskeg8 proizvodnega programa se lahko ugp' tovi, da je letošnja zvezna proizvodnj* v primeri z lansko napredovala celot' no za najmanj 50%. Glede na republiško proizvodnjo v letu 1946 je rep0' bliška proizvodnja v letošnjem Pr' vem polletju izkazala isti tempo n#' predka kakor zvezna proizvodnja. P**" priči ji ve uspehe kaže tudi kmeti j8^* proizvodnja, saj izkazuje izpolnitev n»' črta za kmetijstvo v letošnjem prve®11 polletju 100% uspeh. Tako so tudi f kmetijstvu z neznatno razliko 3% dos«' gli predvojno stanje. Ta velika delov' na zmaga v kmetijstvu je temeljit" razpršila domneve vseh onih “stroko*' njakov”, ki so napovedovali zmanjša-nje setvene površine. Seveda so se P®' kazale tudi nekatere pomanjkljivost*-kar je spričo ogromnih nalog petletne' ga plana povsem umljivo. Glavno Je’ da so te pomanjkljivosti ugotovljene-Nova Jugoslavija je doslej že večkrat dokazala, da računa s pomanjkljivost mi in da ume te pomanjkljivosti straniti. Jugoslovanski narodi izpo dujejo ob vidnih uspehih Petletjaftg* plana svoje prepričanje v svetlo pef7 spektivo bodočnosti, ki si jo hočejo priboriti z vzglednnim sodelovanje^1 pri izpolnjevanju nalog petletke. Politika - Gospodarstvo Mnogokrat slišimo govoriti, ljudi o Politiki, kateri pa se nazadnje odreže-ah, najbolje je molčati, ker police sploh ne razumemo. To je tudi res, ser govoriti o politiki, je govoriti ne--o gospodarstvu, in ravno tega se Malokdo ali pa nihče od površnih opa-z°yalcev zaveda. Vsa plitika se torej SUce okoli gospodarstva,, katero je te-vsega življenja in zato prepotrebno pri vsaki akciji, pa najsibo *ta še a«o neznatna. .Delavec ko hoče zjutraj na delo, da 81 s poštenim delom zasluži kruh, nima n?bene politike, ali če nima denarja, ga juhče ne bo pripeljal do tovarne v ka-je zaposlen. Torej ali se je moral sam ali pa nekdo drugi zanj mučiti, !** je imel za vožnjo. In to je tudi poli-Nekateri jo imenujejo ekonomska Politika, drugi pa spet gospodarstvo.. . dobijo se skupaj nekoliko ljudi, ki 'fcajo iste namene, recimo: ustanoviti društvo, katero naj bi ne vodilo ^jkake politike, kakor se rado pri vsa-** Priliki omenja. Ti ljudje ustanovijo ^Uštvo, povedo si medseboj, da je vse ^Politično in dobro namerno, kar je treba povedati tudi ostali javnosti od Katere morajo biti podpirani in, katera b° imela od tega korist. Za vse to podati pa je potreben nek časopis ali ePaki ali kaj sličnega. Za take stvari je potreben denar, ker brez tega se da v sedanjih razmerah nič narediti. f0rej je že tukaj ekonomska politika; *ako spraviti skupaj denar za prepo-trebne stroške. Temelj vsega je torej ®°sPodarstvo. Poglejmo nekoliko po svetu, kateri 1,6 je pravkar otresel težkih vojnih ča-»?v in je tako izmučen in potreben po-lt-ka, da je vsakemu, jasno, da mora l9(iaj vladati dolg in prepotreben mir. a temu ni tako. In zakaj? Ker so gozdarske koristi nekaternikov trpe-:e> oziroma ni bilo tistega dobička, ka-rega so oni predvidevali, pa bi zato Fadi spet poslali narode v klanje, ker v kalnem je lepše ribariti in je uspeh finejši. , Tako vidimo na eni strani narode, kateri so si v primerno kratkem času popravili svoje domove, prometne žile lri druge najpotrebnejše reči, d očim so drugem koncu narodi, ki se nahajanj? še vedno, kakor zadnji dan vojne. Prvih vlada ljudstvo, katero se za-VecK da le z delom lahko zboljša svoj Položaj, v drugih pa vladajo birokrati, kateri hočejo vedno čepeti na hrbtu dednega ljudstva in zato se jih isto bra-1)1 z vsemi silami modernega delavca. Vrhovi sedanje politike v Franci in Italiji so isti, kakor so bili pred jj1 začasa vojne. Oni nimajo ljudstvu aj dati, ker kar se more od obubožala ljudstva dobiti je le za njih. Za-iščejo izhoda iz homatije z posojili ? drugih držav, katere so tako rado-sur?.e’ da hi z največjim veseljem pri-"«Oeile na pomoč, če se jim zagotovi. ■)a ljudstvo ne sme priti na površje, si bo samo rezalo svoj kruh. Ker p tega ne eden ne drugi ne more zagotoviti, bodo ostali narodi brez teh Posojil, }n zcji se nam, da bodo pri vseh ^okodilovih solzah, zagotovilih raznih j^i2 itd. le prebredli ekonomsko krizo. 6 ekonomska kriza, mislimo tisto v šlikem obsegu, kot jo pridgajo.poso-"Ipdajalci, obstoja samo v nekaterih ^ezelah in v drugih ne, je treba iskati a2loga. in ta razlog smo že omenili; j® je dati ljudstvu v roke odgovornost ? °fto si bo že znalo izboljšati svoj rOložaj. To pa nekaterih boli, ker vidi-jl0! da kjer. vlada ljudstvo, ni za njih Postora, tam mora vsak po svojih mo-delati in pomagati pri vpostavitvi kostanja, katerega so deležni vsi člani, iste državne edinice. To je pravi Vinarska zadruga v Vipavi je za 55% presegla odkupni plan humanitarni pojem življenja, katerega so se prijeli v prvi vrsti naši slovanski narodi, ki so že po svoji naravi, in to je zgodovinsko dokazano, miroljubni in delavni narodi. Prava zadružna ideja, bratstvo, enakost in ljubezen do napredka, niso moderne pridobitve, ampak so jih učili in po njih živeli naši pradedje pred tisoč leti. Nikjer v zgodovini se ne more izslediti da so Slovani napadali svoje sosede, da so kradli in ropali, nasprotno, oni so mirno z delom posedli zemlje, na katerih sedaj prebivajo. Zato je bodočnost tistih, ki uče vse navedene odlike, katere so temelj vsega življenja, kajti brez iskrenega bratstva, si je nemogoče misliti resničnega blagostanja bodo gospodarji in sužnji, brez enakosti ni mogoče misliti napredka. Ako je veda dostopna le bogatejšim je jasno, da bodo oni večno vladali nad sužnji, tako je pa veda dostopna najsposobnejšim, kar je porok za resničen napredek. Brez resnične ljubezni ni mirnega življenja. Resnična ljubezen pa je mogoča le tam, kjer vladata prve dve vrlini; bratstvo in enakost. V tem je torej bodočnost slovanstva zagotovljena. Nobenemu ne bo več slovanstvo za izvir izkoriščanja, kot do pred kratkim, ampak bo svetilnik, na katerega se bodo ozirali vsi narodi, ki še ne morejo doseči svoje osvoboditve. Zato moramo mi, ki smo daleč od središča tega tako blagodejnega pojava paziti, da ne zaostanemo za našimi brati, ki so morali priboriti to častno mesto z tako velikimi žrtvami in ga bodo tudi nadalje branili. Paziti moramo, da se prilagodimo vsaj malo njihovim naprednim načrtom. Tudi mi se moramo združiti in si bratski seči v roke ter eden drugemu pomagati, brez ozira na politiko, katera nas lahko loči in za katero smo zgoraj dokazali, da jo ni, pač pa, da obstoja gospodarstvo, vir vsega življenja. Kot prvi korak združimo se vsi v SA MOPOMOČNA PODPORNA DRUŠTVA, da s tem postavimo temelje našemu nadaljnemu delovanju, katero mora biti usmerjeno v bratstvo ,enakost in ljubezen med nnami in do naše domovine nove Federativne Ljudske republike Jugoslavije. A. Škrbec Recreo “Europa” Pripraven za nedeljske isltfte v Tigre. Prevoz s postaje Tigre FCCA. do fie-crea in nazaj: Lastnika BRATA ROVTAR Tigre FCCA. — T. A. 749 - 589 Rio Carapachay Letos je bila na Vipavskem povprečno dobra letina grozdja, čeprav je suša po eni strani delno prizadela vinograde, po drugi strani pa ugodno vplivala na kvaliteto grozdja. Tako bo letošnje vino mnogo boljše kot ostala leta. Letošnja trgatev je bila v teh krajih pravi praznik, ki se je zaključil s pesmijo in tradicionalno zaključno zabavno prireditvijo, ki je v navadi pri Vipavcih. Vipavski kmet se največ bavi z vinogradništvom in stremi po napredku in spopolnjevanju svojega gospodarstva. Že pred 53 leti so v Vipavi ustanovili “Kmetsko društvo”. Po prvi svetovni vojni je fašistična uprava prejela v svoje roke tudi upravo tega udruženja in ga prekrstila v “Societa Agraria”. Tako društvo pod fašisti ni moglo pro-spevati in je životarilo. Velik razmah je društvo doseglo šele po drugi svetovni vojni, ko je ljudstvo sprejelo oblast v svoje roke. Že prvo leto po osvoboditvi se je zadruga reorganizirala in preimenovala v “ Sadjarsko-vinar-sko zadrugo”. Zadruga je štela 262 članov. Dve leti po osvoboditvi že šteje 920 članov. Z ustanovitvijo poslovalnice v Rihemberku v bivši coni A si je pridobila še okrog 120 novih članov, tako da je v Gornji Vipavski do- ltestavraci j a A. BEN ULIC & KRJESEVie * > Izborna hrana Zmerne cene CHORROARIN 596 PISALNE IN RAČUNSKE STROJE Prodajam, kuj ujem ter Izvršujem vsakovrstno popravljanje v tej stroki. ANTON VOGRIČ Esmeralda 633 - IH n. O. T. A>. 31 - 1774 Krojadnica ''Gorica” Frane Leban WARNES 2191 Buenos Airea Naproti postaje La Paternal Keinaldo Wasserman MEDICO Nazca 2381 U. T. 50-2845 TRGOVINA JESTVIN "TRST" S. C. MIHELJ Charcas £120 U. T. 72-4937 ČRGOVINA JESTVIN “PRI ČERNIČU" C. Ramon Lista 5650 - U. T. 64-1509 lini vključenih v zadruge že okrog 80 % vseh vinogradnikov, v Spodnji Vipavski dolini pa 60%. Za vstop v zadrugo vlada vse večje zanimanje, kar izpričuje velik porast članstva v zadnjem času. Zadruga nabavlja za svoje člane modro galico za škropljenje trt in sadnega drevja, žveplo za žveplan j e sodov in drugo. Od članov zadruge odkupuje vino in grozdje, ki ga predeluje v lastnem obratu. Obrat je opremljen z modernimi električnimi hi-drauličnimi stiskalnicami, strojem za odstranjevanje pecljev, betonskimi cisternami za sadno brozgo in steklenimi ter lesenimi sodi za vino. V Idriji in Postojni ima še posebne založne kleti. V potrebi priskoči na pomoč tudi članom in jim daje akontacijo celo na pridelek bodočega leta. Kmetje radi sklepajo z zadrugo pogodbe za odkup vina. Po vseh vaseh kontrahaža vina ugodno poteka. Do 14. nov. je zadruga odkupila že 79.5 vagona vina in preko 36.5 vagona grozdja, kar znaša skupno 109 vagonov vina. S tem je zadruga presegla odkupni plan za 53%. Računjo, da bo kontrahaža vina na Vipavskem zaključena s 100% presežkom predvidenega plana. (Tanjug.. MECANICA y ELECTROTECNICA E. LOZEJ y W. COX A vda. Riestra 1115 U. T. 61-0656 FARMACIA ~S O L E R Servicio noeturno de urgencia Avda. Fco. Beir6 4984 U. T. 50-2079 SPLOŠNO STAVBENO MIZARSTVO ANTON FORNAZARIČ Espafia 558 — J. Ingenieros — F. C. P. U. T. 757 • Santos Lugares - 271 HERRERIA DE OBRAS BRATA RIJAVEC Izdeluje vsa v stroko spadajoča dela Segurola 1608-14 U. T. 67 - 6250 Buenos Aires Kadar imate opravka v Bs. Airesu ne pozabite, da boste najbolje postreženi po zmernih cenah ▼ HOTELU "PACIFIC©” Anton Bojanovič CHARCAS 769 — BUENOS AIRES TRGOVINA JESTVIN Srečko Turel ★ TRELLES 1402 U. T. 59-4104 EDINA SLOVENSKA ESTAVBENIKA V SAAVEDRI ANDREJ BOŽIC In SIN Tehnična konstruktorja Rute Huidobro 4554-58 0. T. 70-6112 Dr. SANTIA.GO DOMINGO ZARIOH Klrragičnl zdravnik Notranje bolezni za ženske in otroke R O S A R I O C6rdoba 6217 T. A. 94223 UMETNO STAVBENO MIZARSTVO Kovinska Okna in Polkna . FRANa »opet svojo posledico v povečani zračni vlagi. -Je pa gozd tudi Izvrstno sredstvo m ublaževanje sile vetrov, kar velja tudi ra. burjo. Za obrambo proti vetrovom za.-doSBajo ozid gozdni pasovi, široki 10 d:> 15 metrov, % medsebojno razdaljo z 100 DOVOLJ .JK POLICIJSKIH SIKAM! Dne IX. novembra je civilna policija is j lastovice vdrla v stanovanja Antona Zob- j a, Ivana Kosmača, Jožefa Petarosa in Lo- j renen Družine v Borštu. Odtlej se po- j obni dogodki ponavljajo po vsej tržaški 1 do 50t> metrov. Brez najtesnejšega sodelo- ■ ^itolicl. Dne 16. novembra je civilna polivanja vsega našega kmečkega prebivaLstva : .jja surovo napadla mirne Križane, ki sr. glede izpolnjevanja načrtnega gozdarske* \,->tell počastiti spomin padlih v borbi pvo-ga programa ne moremo misliti nit to, da ; \ fa:jiz:nu. Dne 17. nov. so policijski or u bi lahko dosegli prave uspehe in koristi v ,| vdrli v hišo tov. Mire iz Križa pri Tr-dviganju In razvijanju gozdarstva. \ * PIL OD A JALNA - TOBAKARNA Prodaja raznih časopisov, revij, slaščic ter raznovrstnega moškega in ženskega perila. VLADIMIR BENKO A vda. Francisco Beiro 5709 VIIJjA DEVOTO - BUENOS AIRES •.«.-e..«..f*-*#- Franc Može Tehnični konstruktor j TOVARNA MOZAIKA t 1 VILLA A. GIARDINO Est. Thea HUERTA GRANDE — T. A. 43 t f tu. Zahtevali so, da prizna, da je bila partizanka. Dne lt». novembra se je pojavila policija v lticmanjih in obkolila hišo kjer so imele žene svojo konferenco. Ko so bili zaman polskusi policijiskih organov, da bi s silo odstranili eno, jo komandant končno dovolil da so sestanek lahko vrši, vendar samo za pol ure. Isti dan so civilni policisti grozili tajnici ženske organizacije Alojziji I.avriha v Dolini, češ da imajo tudi zanjo še na razpolago primerno ‘‘luknjo”. Tudi v llragl so stikali po hišah ln nadlegovali ljudi. Dne 17. nov. so civilni policisti motili zborovanje Slovansko-italljan-sko protifašistične unije v Gabrovcu. Zahtevali so od predavatelja dovoljenje, pa so ljudje odvrnili, da so ga sami povabil v vas. Ko se je predavatelj vračal domov, ■;a Je policija ustavila in ga pod pretvezo, češ da nosi orožje, preiskala. Vse to akje kako je vsa politika anglo-ameriške voja i 2ke uprave zadnje tedne naperjena k boji proti Slovansko-italijanskl antifašističiv uniji in vsem množičnim 'organizacijam Ljudstvo pa je sito teh nadlegovanj ln te.' ja, da takoj prenehajo policijske Stkane. JUGOSLOVANSKA GOSTILNA V MUNRO JAS KO 1J0UAK uzainifo 4267 MUNR< n .naj6iabga dela. Personalni lat mu fašistu Renatu Ruggieriju, ki jo bi, I V0j0 očitne simpatije za biv .Ls-.c svoj Jas vnet funkcionar “Dopolavora . De .,jn0gi delavci in nameščenci še : iti lavcl pa no marajo ničesar slišati o ten J ,0 zapcrsi0ni. Zadnji Čas so zapori . kol. j krožku, ki spominja na funkcionarje nek . -0 novih ki pripadajo bivši;, aSi- | danjih fašističnih društev. Ta Cosuliche ;tiSnim vrstam. Po drugi strani pa . li protldclavskl krožek ima svoje prostore \ ulici San Francesco. V knjižnici so knjig' bivšega “Dopolavora”. Kadarkoli se de lavci v tej ali oni zadevi svojega kultur nega življenja obračajo na gospoda Corni Dr. CONSTANTINO VELJANOVICH Sala espccial para tratamlenlos del reuinatismo v sala de Clrugia Atiened: Lun e.s - Miercoles y Viernes Pedir hora por telefone KR0JAČN1CA “LA TRIESTINA" Izdeluje po najmodernejšem kroju DANIJEL K 0 S I C Calderon 3098 - Devoto - Buenos Ah'*-T. A. 50 - 6228 Defensa 1153 U. T. 34-5319 GONJA NA 1R2ASKEM MAGISTRATU Na tržaški občini so zaposleni razni biv ši fašisti in šoviinsti. Zaman so skušajr nekateri odeti s plaščem navidezne nepri-stranosti. Dejstva pa govorijo drugače ! Skupina raznih gospodov je pričela zad MIZARSKA DELAVNICA “LA PRIME ftA” Ustnik: PETER JONKE So izdeluje vua v to stroko spadajoča dela. PASOS LOS ANDES — RIO CEEALLOS CORDOBA .0 novih moči. ki pripadajo bivši;, tlčnim vrstam. Po drugi slrani pa :ujcjt>, da je na tržaški mestni občini p:-e :eč osobja. Tržaško demokratično ljud-,tvo terja, da se takšno razmero konča-;o in da različni “gospodje" prenehajo s svojo pristransko igro. ALMACEN” PETER ČU<*:IČ ixcebior 1500 - U. T. 757-301, Silen/. Pen; Str. HirJio tilulpvrn Specijalist notranjih bolezni t^rdinira vsak dan od 16 do 20 ur< ■an Martin 955 - 1 nad. - dep. U. T. 32-0285 in 0829 EPr. A. Eiii'isc!ihusim Jt-ti. Murin EtirseliSmuti ZOBOZDRAVNIKA OPE DE v Eti A 33S2 U. 1. 50-7> lVARNA — Kroglišče in Keglist PODGOHNIIC FRA^C \ urnes 2113 La Patenu , 0 V A R N A P0H1STV/ VINKO KOialiLJ BI.AN t U ENCALADA 249-261 < U .LA ESCASO D. T. «52-013 SLOVENSKA BABICA filomesui Metivš Elilvl LIMA 12)7. (J. T. 23-3389. Buenoh Air' Izdelovanje novih aparatov tor vsakovrstna popravila izvršuje JAKOB KREBELJ CESPEDES 3783 (vogal Avda. Fores* Tol. štev, 54 - 4S53 Eiuvsečfl G. ŠTAVAR & K. KALUŽA Laprida 2443 Florida, FCC& 'A BRICA DE MOSAICO5 ALBERTO GREGORIČ Venta de materiales de construcci6n 0-538’ \vda. Fco. Beiro 5671 U. T. 50-' RAZPRODAJA KRUHA TROBEC GUŠTIN Dovažam' na dom ileredia 477 U. T. 51-7165 - Ari« 31AKCOS Najpopularnejša na Dock Sudu ;irnndo Onim*.'! 1325 U- T. 22 BAZAR "DANUBIO" D. UGI.ESSICH \vda. San Martin 2902 U. T. Sn-OR1?' IESTAVRANT “ČAVEN' IVAN LEBAN i.ope de Vega 2931 Bs. Aire STAVBENI KOVAČ FRANC ČOIIA Calderon 2779 U. T. 50-6 Z O 1» o * fli ** a V a* S k si fjlr«. Samoilovit Ur. Fuliks Stolico v Sprejemata od 10—12 in od 15—20 ur* i TISKARNA iindoli 'Živec ARMIENTn io Cas«ffl< T. A. 757 (Santos Lugarea) 1101 TKGOVINA ČEVLJEV BELTRAM Vas po domače postreže. Pridite, pa se boste prepričali! Se priporoča Albert I* e 11 r a i*1 DONATO ALVAREZ 2288 Buenos Aires IASTNA'PEKARNA in TRGOVINA JESTVIN “TRIESTINA” Lastniki: KUKANJA in BRATA GEC 25 de Mayo 2608 CORDOBA DONATO ALVAREZ 2181 l! INDUSTRIJA PAPIRJA W I D E R Vndrčs Fercyra 3965 U. T. 61-2260 Buenos Aires ELEZO- BETONSKO PODJETJI-RUDOLF KOMEL ZA NAČRTE IN PRERAČUNE dez 1655 U. T. 67-14H II E R R E>R I A DE O B R ' HUMAR y MAKUC Š$L \v. Central 3720 Calle No. 2 S729 U. T. 741-45?° Talleres Graflcos “CORDOBA’. Gutenberg 3360 — 20-12-1947 K <<. 1 v