Narodno-gospodarske reči.
Ali je mogoče ljubljansko barje popolnoma
osušiti ?
„ Opazka vredništva" : Pomisliki zoper nameravana osuševalna dela pri ljubljanskem močvirji — izraženi v pričujočem dopisu — prihajajo nam od častivredne pa n estrokovnjaške strani. Objavimo te pomislike v ta namen, da se vse to imenitno vprašanje brezozirno pretrese. Dopisu pa dodamo takoj odgovor priznanega strokovnjaka v tem vprašanji.
Gospodar je imel pred vrtom in hišo močvirnat travnik, za hišo pa žitno polje. Travnik mu je večkrat voda zalivala, hoče vodo na travniku vravnati, da mu hitreje odteka in ne zaostaja; rečeno storjeno, a vodo ne odpelje po bližnjem potu, kakor njegovi predniki, marveč okoli vrtov in hiše. Voda res odpelje z ogromnimi stroški ali sedaj mu pa žitno polje zaliva.
Minulo je že 100 let, odkar so prvikrat lopato vsadili v tla — za odpeljevanje močvirskih voda in osuševanje močvirja. In uprav sedaj mislijo lotiti se dela, s katerim bi bilo dovršeno stoletno prizadevanje. Priprave — osnove in načrti — so velikanski, ogromne svote bi se potrebovale. Ali mar hočejo močvirje zopet uničujočim vodenim silam prepustiti. Vendar nekateri le še dvomijo, da bi bilo s temi osnovami in načrti delo dovršeno, največi optimisti pravijo, za kacih 50 let bode sedaj dobro. Vse osnovo se sučijo nekako v tirih sedaj navadnih, tu in tam se prikaže kaka nova misel, kakor n. p. v dostavku g. Vicentinija, a prezre se, kakor nepotrebna in odveč. A bati se je, da se bode ravno to preziranje bridko maščevalo, in da bodo tudi sedaj, kakor dosihmal pri vseh delih, kedar so bila dovršena, prepozno spoznali, kar so zamudili ali uaopačno izumili in izpeljali.
1.) Važno je za nas, glede mesta Ljubljane, kako se izrekajo g. veščaki. Ako se struga Ljubljanici in Gruberjevem kanalu v tacem razmerja drug k drugemu zniža, da je namreč struga Ljubljanici ležala 0 5 ^ niže od struge Gruberjevega grabna, tam kjer se cepi od Ljubljanice, da bode vedno tudi ob mali vodi prihajalo v Ljubljanico skozi mesto dovolj vode, ter da sploh ni treba še posebne zatvornice pri Gruberjevem kanalu." (Poročilo XV. seji dež. zbora dne 21. novembra 1889.) Recimo, da bode dosti vode prihajalo, ali ta voda bode še bolj nizko v poglobljeni strugi tekla, jarki bodo odkriti, kakor so bili dosedaj v poletji, kajti 1 ™/ niže v strugi, a le 0 5 w/ vode več, površje vode v suši je vendar le prenizko; za poslopja po Ljubljani bi pa bilo poglobljenje struge osodepolno in nevarno, o tem vedo ako drugi ne, tako gotovo povedati zapisniKi stroškov na mestnem magistratu, pa tudi starejši ljudje to dobro pomnijo. Ako gre le za dovaževanje potrebne vode ob suši, bi bila zatvornica ceneja, kakor ponižanje struge, poplavne vode imajo pa krajši pot po Gruberjevem   kanalu,   nam Ljubljančanom   pa   tako   ali
tuko ostane umazana Gradaščica, ki je včasih tako ra z-jarjena, da kar Ljubljanico odriva.
-----    30    ------
-----     38     -----
Narodno-gospodarske reči.
Ali je mogoče ljubljansko barje popolnoma
osušiti?
(Konec.)
2.) Grešni kozel povodnjim je kmalo dobljen, to je Vodmatki jez, nisem njegov zagovornik, me ni naprosil a odpravite to napotje, potem bode to nalogo prevzel; Hruševski jez, ako pa tudi tega odpravite, potem bode pa Fužinski jez, sedaj še nista, ne prvi, še manj pa drugi, a po znižani strugi obeh odtokov bi voda hitreje prihajala pod ta dva jezova, potem boste pa njima vojsko napovedali.
3.) Kdo ne pozna potuhnjene narave Ljubljanskega močvirja. Kedar nanj stopiš, umakne se ti, ali te pa za nogo zagrabi, kedar mu pa njegov element, vodo od-vzameš začne se pa kremžiti, krčiti, usušati itd. Tedaj, bolj ko se voda odceja, bolj se močvirska gladina use dajo, bolj ko se močvirje obdeljuje, bolj se niža, kakor je videti, stvar izključuje, kdo nam reši to zastavico? Vodo hoče toliko poglobiti, da bode še 4' pod ilovico; no vse prav, ako se močvirje za toliko čevljev ne zniža, ako se to zgodi, so vode zopet pri vrhu.
4.) Od kod pa prihaja toliko voda v močvirje? Nekaj po Ljubljanici, nekaj pa po pristranskih pritokih, ki se deloma še sedaj po močvirji zgubljajo, in nekateri nimajo dovolj odtoka. Kar pride vode iz Polhovgraških hribov, jih odpelje Gradaščica skozi Krakovo v Ljubljanico, Gradaščica ima dovolj globoko strugo med Krakovem in Trnovem, po mestu pa tudi slobodno naprej dere; nekaj pa jih odpelje Mali graben v Ljubljanico in te zopet hitro odtekajo po obeh panogah med Golovcem in Gradom in po mestu, sicer pa tudi hočejo Mali graben in Gradaščico v strah vzeti, da ne bosta toliko peska naprej valila.
Drugače pa je s pritoki ob levem bregu. Vprav Ižica nima skoro nič strmca in pri izlivu stranskih potokov na desnem bregu navadno najprej voda narašča. Tam je menda Ljubljanica najglobočeja, a močvirska gladina je pri Jezerskem grabnu najnižja. — Tam blizo Rudnika Ižica ni daleč od Dolenjske ceste, (menda le kake četrt ure proč). Ako se na tem kraju skrbi za, tretji odtok močvirskih voda, potem je menda upati, da močvirske vode upadejo, in se doseže nekako pri-bljižno namen. Ravna pot najkrajša pot, pri takem velikanskem projektu gre tudi kreniti iz golajsanega tirar ako je kaj upanja dospeti do c.lja.                      M—.