I Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 3 gold. 40 kr., za pol leta 1 gold, 70 kr., za 90 kr., pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold. 10 kr., za četrt leta 1 gold. 10 kr. leta Ljubljani 18. januarija 1888. * Obseg: Kako urediti z dobičkom rejo kuretine. Govor gosp. deželnega glavarja in predsednika c. kr. kmetijske družbe grofa Thurna v seji deželnega zbora 23. decembra 1887. Vprašanja in odgovori. Gospodarske novice. Razne reči. Naši dopisi. Trgovinska in obrtna zbornica. Noviear. Nasledki „šnopsa u (Dal.) Zemlje- in narodopisni obrazi. Gospodarske stvari ravnanji se zniža število do pomladi vendar le na 50 kokoši. Prostor bodi aščen z drevjem in grmov Kako urediti z dobičkom rejo kuretine.*) jem 9 ki je vsekakor potrebno, da uspevajo živali Ako Spisal II. C. Hansen. Kuretine reja v naših razmerah more biti prav azlična Z ozirom na darilo, katero je razpisalo dru je mogoče, naj bo lega južna, zavarovana proti hudim vetrovom, hudemu dežju in silni vročini. Drugič potrebujemo hišice, kjer prenočuje kuretina ter ležejo in vale kokoši. Glede velikosti te hišice so štvo za povzdigo perutninstva na Danskem za naj- celo izkušeni perutninarji različnega mnenja. Jaz menim, boljši odgovor na vprašanje b i č k o m r Kak dit z da ej k u r e t skusil sem sestaviti od mora imeti vsaka kokoš (oziroma petelin) i h 7 2 prostora, torej 50 kokoši preko 14 2 pičlo Hiša govor na podlogi izkušenj svojih brez ozira na krajevne naj ima temeljen načrt, kakoršnega kaže podoba dolga. 9 in razmere. Ta odgovor sem pa uredil popolnoma po na- bodi na pr. 2 7 široka in 7 logi omenjenega društva, ki slove: n Kako naj uredi kmetovalec rejo kuretine > ako Stene naj bodo hiši zunaj kakor znotraj vsaj 2 mj visoke. Okno naredi ko- spredaj in na strani hišice in sicer toliko visoka mu razmere v ta namen niso ugodne, hoče pa vendar pomnožiti dohodke svoje z rejo kuretine? likor moreš. Spredaj na obeh straneh vrat naredi luknji, skoz kateri more hoditi kuretina. Streha naj tega stališča in ker sem prepričan, da more bode lahko sestavljena ter naj moli čez stene. Sicer ti reja kuretine prinašati našemu kmetu, zlasti kočarju, pa kaže obliko take hišice podoba 1. Tla naj bodo precejšen dobiček, priredil sem načrt svoj za rejo 50 kokoši (poleg potrebnih petelinov in piščet) To ste vilo ugaja ob največih azmerah. Kakor sem omenil ne bodem se al na vse posebne krajevne razmere kakor na dvorišča, hleve itd., ampak popisal bodem kuretine samo za-se. Naravno je, da more vsak rejo posneti s tega načrta, kako mu ga prenarediti za svoje razmere, zlasti aRo ima uze Kaj primei hiše na pr. jeseni Podoba 1. hišici tlakana s cementom ter naj imajo proti eni strani strmec in na isti strani tudi cev za odtakanje. Strmec je zato potreben, da se odtaka voda, kedar izpiraš tla. __Sicer moreš tlakati tudi z deskami, vendar tlakaj rajši Ta spis je bil obdarovan z zlato svetinjo od društva za s cementom, ker stane ravno toliko, ter ga laže ohra- Za rejo kuretine je prvič potreba prostora zunaj po katerem se živali gibajo. Ta prostor za 50 živali ne sme biti manjši nego 8 arov ali eno dobro osminko orali. Ako tudi znaša število časi 60 70 kadar se pridružijo piščeta, pri umnem povzdigo perutninstva na Danskem" v Kopenhagenu. Na nemški £jstega in suhega. Res SO cementna tla po zimi jezik je preložil spis kralj, danski veliki lovski mojster, Avgust S c h ii 11, ter podaril rokopis s podobami vred c. kr. kmetijski da družbi koroški, slavna koroška družba nam je pa rada dovolila, preložimo spis na slovenski jezik ter nam je prepustila tudi podobe Ured. mrzlejša; to pa moreš popraviti, ako jih imaš nastlana po leti in po zimi s peskom ali pepelom, s šotnim pra- , Tak hom, po zimi pa posebno z rezanico, plevami itd nastil je posebno primeren po zimi, ako ne mor retina hoditi ua piano. Zraveu oken mora imeti hišica pri strehi ob vseh straneh oddušnike, katere odpiraj in zapiraj po potrebi. Tudi okna morajo biti zaradi zračenja tako narejena, da se odpirajo leti hišico hladiš, po zimi pa imaš toplo. močkov za uspešnejše delovanje. Število udov se je pomnožilo izdatno, danes nas J nad 828. Letnina znaša da goldinarja za uda, a polovico doneskov dobivajo do- po tične podi za svoje namene tistim goldinar jem > Hišica more biti ki ga dobi družba ud ejena iz raznega gradiva, bovati družbeni list „ Kmetovalec Bodi pa zidana ali lesena, ometaj jo znotraj kakor „Oeconoma zunaj z malto ter jo pobeli vsaj znotraj na leto najmanj po dvakrat. Streha, mislim, da je najboljša iz gadel mora zastonj preskr- oziroma nemškega doneski udnimi ne more družba zate-nič uspešnega za napredek kmetijski ukreniti. desek oblokasta (glej podobo ki pičlimi dohodki, ki niti ne znašajo 4000 gold., mora jo moreš ome- toraj družba plačevati pisarniško osobj% osobje pod- tati z malto, da ti dela ob enem strop. Dvojnih sten, kovske šole, vrtnarja, davke, mora vzdržavati podkov- sko šolo, živinozdravnico, poslopja in veliko drevesnico. Ta drevesnica bode ob svojem času veliko kori- med katei Podoba 2. natrpaš žaganja, slame, šote itd » poročam ti, ker se po takih stenah rad zaredi mrčes Mrčesa se boj pri kuretini > ker ga odpraviš le težko Lesene stene delaj iz neostruženih desek j ravno tako oblokan strop. Streho naredi tako, da je ne more voda predre ti. Za prenočišče kuretini naredi v hišici najmanj pet drogov, ki so 3% debeli in okrogli ter vsi enako oddaljeni od tal. najmanj po 1 (Glej podobo 3.) Podoba Drogi ne smejo biti eden nad drugim, ker hoče vsaka vsled česar se kokoš priti vselej na najvišje mesto, med seboj vznemirjajo ter tudi pogrjajo. Droge postaviš najbolje sredi hišice po pičlega pol metra narazen ter jih naredi po tri metre dolge. (Konec prihodnjič.) Govor gosp. deželnega glavarja in predsed- kmetijske družbe grofa Thurna nika c. kr. v seji deželnega zbora 23. decembra 1887 Da sem si izprosil bese stila deželi. V drevesnici je uže sedaj na 30.000 cepljenih enoletnih do triletnih drevesec. Od leta 1888. dalje bodemo cepili od 16.000 do 18.000 drevesec na leto. Iz te drevesnice bode dajala družba nekoliko po ceni izdatno število dre- ve- zastonj, nekoliko prav vesec. Dalje vzdržuje družba poikovsko šolo, ki like važnosti deželi. Sicer dobiva družba za to šolo državne podpore, a ta ne zadostuje nikakor. Ravno tako važna je tudi družbe vzdrževana živinozdr ne pri- nišnica. Gotovo so to zavodi, katerih obstanek je de želi neogibno potreben. Na Štajarskem vzdržuje podkovsko šolo dežela, ii na Koroškem dala je dežela 2000 gld. za popravo po slopj i, ki ga je podarila tudi dežela. Vsled umnega ravnanja je napredovalo konjstvo pri nas kaj zelo, za kar gre gotovo velika zasluga bivšemu komandantu žrebčarske postaje na Selu, gospodu ritmajstru Wildu, kateremu si dovoljujem izrekati tukaj zahvalo (klici: dobro, dobro!). Žalostno pa naši gospodarji precej prodado vsa boljša žre- je, da beta iz dežele in da gledajo konju le na vnanjost in nič na rabnost. Temu nedostatku bi odpomogli najbolj, ako bi uvedli tudi pri nas, kakor so jih po sosednih deželah, konjske dirke za vožnjo v dir (trab). ta- kimi dirkami bi vplivali, da bi konjerejci dlje časa imeli pri sebi mlade konje, ter jih urili, da bili rab- nejši in krepkejši. Iz prva bi zadostovali po dve dirki: ena na vojaškem vežbališču pri Ljublj j druga na srenjskem pašniku pri Šent Jarnej dolenjsko stran Seveda bi se smeli teh direk udeleževati le mlade kobile in žrebci, ki so vzrejeni na Kranjskem. Po drugih dirkarske družbe; tudi pri nas je želeti so deželah take družbe oziroma njen konjarski odsek Za sedaj bi mogla to zvršiti družba i (Konec prihodnjič.) Vprašanja in odgovori. Vprašanje 1. Kako je ravnati z brejo kobilo ? Ka- tej točki dnevnega košne krme naj ji pokladam? Dokle, predno se ožrebi, reda, prihaja od tod, ker hočem visoki zbornici očiti prošnjo kmetijske družb pripo- smem rabiti jo za delo? Ali škoduje breji, če teče? Kmetijska družba (A. P. v Lj.) stori vse, kar more, da bi po predek po deželi. Primanjkuj kmetijski na pa denarnih pripo Odgovor. Nekaj smo pisali o tej reči v šte vilki „Novic". Bolj podrobno je popisana vzreja konjska -» v Bleiweisovi knjigi „Umna eja", katera je še vedno najboljša slovenska knjiga te stroke. Knjigo do-boste v pisarni c. kr. kmetijske dražbe kranjske za Gospodarske novice. * Dva stara uda c. kr. kmetijske družbe kranjske 80 kr. Z naslednjimi vrsticami odgovarjamo prav na kratko na Vaša vprašanja to-le: Kobila je breja 48 pobrala je neizprosna smrt ta mesec Dne januanja v tem času morejo do 50 tednov (336 do 350 dni); sicer delati breje kobile, vendar jim moramo prizana sati s težkim delom adnje do mesece. Zlasti je varovati kobile v tem času dalnjega pota, vožnje po zvoženi ali močvirni cesti, upehanja mrzle pitne vode itd. Zadnje do mesece sicer ne škodi kobili ? ako nekoliko Zadnji mesec teče je vendar ne preveč in zmerno najbolje, ako je ne rabimo več i je umrl gospod Josip Ruprecht, okrajni zdravnik na Brdu ter ud naše družbe od 9. maja 1860. leta. Dne 7. januarija je pa umrl gospod Ivan Toman, častni kanonik ljubljanski, knezoškofji konzistorijalni svetnik, dekan v Moravčem in ud kranjske kmetijske družbe od 20. maja 1847. leta. Naj počivata v miru! Gospod Hanslick, c. kr. ritmajster kobilarske za načelnika žrebčarske postaje v namesto gospoda Wilda, ki je bil * vendar naj se prosto pregiblje pod milim nebom stroke, imenovan Selu pod Ljubljano, premeščen v Gradec Pri tem je pa gledati > da se ne plaši in ne speha * Metliška podružnica c kr kmetijske družbe Sploh ravnati prav skrbno z brejo kobilo, ako ho- kranjske imela 2 Ine t. m. občen zbor. Ukrenili so čemo dobiti lepo žrebe Hlev bodi svetal, suh, zra- kupiti dva slamorezna stroja in stroj za robkanje tur čen in prostoren; sena, zdrobljenega ovsa, varujte je j udom v Semiču, Draščah in da se ne preobje, Podzemlji. Podružnica ima sedaj uže lepo število stro pokladajte ji zdravega in tečnega šice. Stroji bodo rabili ter ne pokladajte krme, ki dela vročino ali pa na- jev ki precej koristijo udom njenim Tudi šolskim penja Taka krma je na pr. rž, fižol, bob, grah itd JU* 9 IVI -----J vrtom ukrenila je podružnica dajati podpore Vprašanje 2. Kje bi dobil kakih 5 dreves pitanega * Ribniška podružnica c kr kostanja in ravno toliko dreves pitanega oreha? Dre- kranjske imela je 31. decembra kmetijske družbe občen zbor. Po- vesa naj bodo m visoka. (A na Br Odgovor. Obrnite se do grajščinskega oskrbništva častnega kanonika in dekana M. Skubica družnica, ki izvrstno napreduje pod vodstvom gospoda , ukrenila je grofa Lanthierija na Slapu pr Vipavi. Morda ve za priskrbeti udom svojim lepega bika muricodolskega tako drevje keao izmed gg. čitateljev tega lista Vjirasanje 3. Uže več let se bavim s prašičjo rejo plemena i * Postojina bode tudi konkursna postaja za pre-a imam veliko nesrečo z majhnimi prašički. Uže prve- movanje konj. To premovanje, katero bode letos prvič, tedne poginejo z večine ali pa vsi. Morda je krmljenje (|0V0iii0 ie vis. c. kr. kmetijsko ministerstvo na prošnjo vzrok? Svetujte mi, kako naj krmim pravilno mlade postojinske podružnice c. kr. kmetijske družbe prašičke. Odgo (R v SI.) Prav pravite, mnogokrat je nepravilno * krmljenje vzrok, da poginejo prašički. Umno pa je kr miti prašičke do . do . do 29. decembi Kranjsko ribiško društvo je imelo občen zbor odbor so bili voljeni naslednji do meseca tako-tedna naj prašički samo sesajo pri materi; tedna naj poleg materinega mleka dobiva vsak prašiček 25 do 30 dek ječmenove in orehove moke; yo litra gorkega kravjega mleka Prof. Franke, deželni gozdni nadzornik Goli dr Kaplar, Karinger, Kovač, Lasnik. tajnik Pire, Regoršek gozdarski mojster Schauta, dr. Vok in baron A. Wui bach 7 m se konstatoval ter si izbral za pred- tedna i / l2 do sednika dr. Voka, za podpredsednika bar Wurz- in 25 do 50 dek zdrobljenega ovsa in rženih otrobi; 8. do 9. tedna: 1 do 2% litra posnetega mleka in zadosti krompirja ali repe, pivarnskih tropin, zdrobljenega ječmena ali rženih otrobi; bacha za tajnika Pirca za blagajnika Karingerja * Licence vanje privatnih žrebcev smo uže sporočili v 1. številki „Novic< bilo i kakor doljici, Kranji in v nastopnih gospodarjev te dni v Ra- Kamniku. Licencovani to bili žrebci Fr. Lavrenca Volka iz Crnič 12. do 16. tedna: krompirja, repe i zdrobljenega ječ- mena, rženih otrobi in lanenih preš Rozmana iz Zg. Otoka, Janeza Fistra iz Presrenje Janeza Janša z Dovjega, Matije Hočevarja iz Zg. Br ; Vprašanje Lani ste pisali v „Novicah u J da je nikov, Aleša Brganta iz Sent Jurj Martinšeka iz koristno vprezati tudi krave. Imam precej veliko kmetijo in rad naredim za eno leto poskušnjo s kravami. Povejte mi, koliko krav namesti enega vola ali konja. Ti * Sirarsko zadrugo snujejo v Selu pri Bledu v Z.) Odgo Glede dela, ki ga morejo opravljati konj ? voli ali krave, velja pravilo, da 3 konji narede toliko, kolikor 4 voli ali 7 krav. Vedno pa morate v čislih imeti, da zelo brejih krav ne smete rabiti za vprego dila jo bodeta posestnika Janez Soklič in Prav upravlj bi tamošnjim kmetovalcem lep dobiček izdelovati fino namizno surovo maslo kefir itd., , Vo- Mandelc. sirarska zadruga v Bledu donašala ker bi mogli deserten sir, kateri izdelki prinašajo veliko veči dobiček nego ga donaša navadni švicarski sir Kupci bi bili in da je treba vse dobro preudariti, najhujšem delu priti v veliko zadrego. lJltl UCAt T D ----- ako nočete ob gotovo poletinski tujci v Bledu * 2 O Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje.) Zbornični tajnik poroča, da je trgovinski in obrtni zbornici bila od 79 tvrdek ljubljanskih poslana prošnja z naslednjo vsebino: »Podpisane trgovske in obrtuiške tvrdke v mestu Ljubljani trpe škodo uže mnogo let radi različnosti železniških tarifov, kateri so vsled tako ime- anih pristaniških tarifo sled dovoljenih znižanih tarifov za oddaljenejše postaje, osobito za Trst Reko šila v prometu Ljubljane s Trstom, ko se dotični vozni tarifi morajo vredki po tarifih bližnje zamejne postaje na progah c. kr. državnih železnic. Po tem zagotovilu morali so podpisanci pričakovati, da se bodo takrat, ko se otvori promet čez Hrpelje v Trst, tarifne nejednakosti, katere uže toliko časa tlačijo, odstranile in da dobode Ljubljana za promet od Trsta in v Trst tarife, kateri ne bodo nikakor dražji od tarif pred Ljubljano v Trst in postaj Gorico i. ter sled nedovoljenih jednakih tarifo za geografski bližjo postajo v Ljubljani tako nepovolj se stavij da v tem glavnem mestu deželnem vidno peša trgovina in obrtnost in da se je promet zelo skrčil Ker je bila Ljublj sredotočje znatnega državno železniškega omrežja, nadejali so se podpi da z državno želez dosežejo kako premembo te deželne nepriličnosti, in to tem preje, ker so pritožbe zastop nikov železniškem svetu državnih železnic od narobe. Toda, kako britko so se varali pidpisanci! Ne samo. da tarifne nejednakosti, vsled katerih je do zdaj trpela Ljubljana, niso bile odstranjene, ampak so se na občutljiv način pomnožile in poostrile, kajti po uvedenem državno-železniškem tarifu od 6. julija veljajo za Ljubljano za promet od Trsta in do Trsta dosedanji tarifi južne železnice, dočiaa so vse postaje nad v več sejah, osobito v seji oktobra 1. 1885, imele toliko vspeha, da je visoki železniški svet enoglasno in izrecno priznal, da Ljubljano oškodujejo sedanje tarifne nejeduakosti, ter je c. kr. glavno Ljubljano na državni železnici dobile neposredne dr- žavno-železniške tarife za promet od Trsta in do Trsta od Trsta čez Ljubljano in morejo dobivati svoje blago ceneje na Gorenjsko ter z Gorenjskega skozi Ljubljano da Iz ravnateljstvo bilo pozvano, godnejše tarife. zapisnika trgovinske in obrtne zbo posluje za Ljub i J sko o seji dne 30. novembra 1886 videlo se Kr. državno-železniškega sveta seji c. 1886 izjavil gospod svetnik 3 za Kranj- e, da je v od 29. oktobra razpošiljati ceneje v Trst, nego li more Ljubljana enako blago pošiljati v Trst ali pa od tamkaj dobivati. (Dalje prihodnjič.) Podučite stvari. izvestitelj prometnih stvari, Liharzik, da se je uravnava tarifnih nakosti za Ljublj vladni nejed- razbila radi protivljenja c. kr. priv. nateljstvo av- južne železnice, ali da c. kr. glavno ra\ atrijskih državnih železnic ne bode opustilo, ter se bode pri obravnavah o novi uravnavi prometnih odnošajev med državnimi železnicami in južno železnico, katere bodo vršile, ko se ima ravnokar odpreti proga Hrpelj se Trst, potegnilo za Ljublj Nasledki „šnopsa". (Dalje.) Pri belježniku napravita veljavno vzajemno pogodbo o skupnem premoženji, oziroma gotovem denarju, kar sta ga imela; po tej pogodbi bila je Beta v prihodnje popolno od Plahtača odvisna. Od sedaj naprej mu je povsod udauo sledila; bi) popoluo všeč; zvita « • * in Dotični predlog tarifnega odbora bil je tudi sprejet. „gliha vkup štriha". Vsak je za-se Konečno so dobili podpisanci večje upanje v dosego nega tovariša našel. ji je v vsaRem oziru več nego spridena bila sta oba, toraj : v drugeaau zaželje ugodnejših tarifov z ukazom visokega c. kr. trgovinskega Po dogovoru zapustita T . . ministerstva od 29. marca 1887, br. 1051, kateri ukaz v mesto je bil izdan vsled sklepov deželnega odbora od in 20. januarija 1886 in ld ga je priobčilo visoko c. kr. deželno predsedništvo z dopisom br. 854. od aprila 1887 > in se po morji podata o. Tu napravita blizo pristanišča uovo go-stilnico na svojo roko; ta gostilnica bila je oni „pri Zamorcu" v vsem popolno enaka ; primerne prostore za-njo sta pod ugodnimi pogoji dobila tudi brez težave. Krstila sta jo na ime „Pri Strelcu u Pomorščaki, častniki in Po naslednjem sklepu deželnega zbora kranjskega: prostaki, kakor tudi domači meščani vsakovrstnih svetnih p da se pri sklepanji peažne pogodbe glede na pro Ljubljana-Divača promet iz Kranjske stanov so to novo gostilnico čemdalje, tem mnogobroj- železnici ne prepusti južni neje obiskovali. Vsakdo je v njej dobil vsega česar nego da se kranjskim postajam omogočijrabiti koli je le poželel. — Zvita Plahtač in Beta njegova sta državne tarife", javlj v zgornjem visokem ukazu da po obravnavah, izvršenih med c. kr. glavnim ravnatelj stvom av* trijskih državnih žel in juž železnico tu goste in obiskovalce svoje za denar kar drla; nobeno sredstvo jima v ta namen ni bilo preumazano in prehu- %i dobno; da sta le svrho svojo dosegi Si) 7jSL drugo brigala c. Kr. državne železnice smejo po peaški pogodbi voziti se nista popolno nič, pa je bilo vse dobro. Marsikak le železnice progi Ljubljaua-Divače, ter da dalnji in nepoznan tujec je v to gostilnico prišel brez tudi juž se iz tega nastajajoče novo kartelovanje prometa v Trst, vsake skrbi zdrav, vesel in premožen, a iz nje ni se ni-in sicer vesoljni promet med Ljubljano in Trstom pre- kdar več povrnil, osobito, če je osamljen tam prenočil. pusti društvu južne železnice, da se bodo vendar po po- Takim osamelim nesrečnikom bil je odločen v preno- prečnem izračunjanji tarife c. kr. državnih železnic o čišče poseben, skriven in lepo opravljeni kraj. Marsika- peažki progi Ljublj ana-Divača pokazala bistvena olaj- kega takega nesrečneža pogoltnilo je morje, potem, ko bil je. izvzernši nepomenljivih malih zneskov, vse Zalesje zadela, bila je le Plahtaču prav in po volji; ko- druge gotovine oropan in umetno zadušen. Ako se je likor več bilo je Ceh, toliko večjo oblast si je v Zalesji pozneje takega utonjenca najdlo, ni bilo pri njem prav pridobival. nobenih listin, po katerih bilo bi moč spoznati in soditi, od kod, kedo in kaj da je. Več takih nesrečnikov Lemovc je med tem časom bil omožil tri zgi- hčere vsaki dal in odštel je svojemu premoženj svoje i ne- nilo je pa pri „Strelcua tudi na drug skrivnosten način, primerno veliko doto, kar je še dandanes po kmetih zelo o čemur čujemo pozneje. Taka zlodejstva sta pa Plahtač in Beta slaba navada in tisti spodjedež, kateri brezšteviluih, njegova preje sicer premožnih in trdnih kmetij, v posledici na po vsakikrat sama na skrivnem izvrševala ; a s silo pa nista boben spravi Imel j u nikdar nobenega umorila. Pa, „svaka sila do uremena govi Beti pričela so se v mestu P . . i tla nekako tresti pod petami, kar sta, ker sta bila oprezna, prec zapazila. Nista se obotavljala; priropau in prisleparjen denar ska- izvrstnega in odličnega dijaka na visokih šolah, kateri ga Tudi Plahtaču in nje- tisočake z vsem saupaj. tudi uže stal do bliz štiri (Dalje prihodnjič.) paj pospravita, a druge reči pa kar poprodasta, ter skle- Zemljepisni in narodopisni obrazi neta življenju v mestih za vselej dati slovo. Preden sta se pa na deželo med proste kmetovalce podala, preskrbela sta si še ponarejenih ženitovanjskih pisem, da se moreta tako, kot poštena zakonska mož in se bila pa kedaj v resnici cer- Nabral Fr. J ar o si a v. žena izkazati. Da kveno poročila, jima pri brezbožnosti njihni še na misel prišlo ni. 75. Kakao in čokolada. (Dalje.) Kakaovec (Theobroma Cacao) je drevo jako lepe oblike in vitke rasti. Kedar po volji zraste, tedaj ima Kakor priča in dokazuje kratek opis dosedanjega višine 13 do 14 življenja Plahtačevega in poštenega iu krščanskega več popolno nesposobna. njegove Bate, bila sta za kaj Mo- kot do » kulturi ne puste ga nikdar više da mu silni vetrovi ne morejo toliko ško- dovati, pa tudi obirajo ga laglj če ek. Skorja m ralično popolno sprideni človek sposoben pa tudi iz debela, a les vrlo lahek in mehek. Lepa, temnozelena najsvetejših resuic in skrivnosti naše svete vere norče- peresa so kedaj pa kedaj tako velika, da imajo 36 vati se ter njene vzvišene naprave po hinavsko drugim dolgosti. Mali rudeči cvetovi zrastejo šopoma iz luba, v slepilo zlorabiti. sebi samemu pa v navidezno korist po deblu in po vejah. Kakaovec cvete celo leto, kakor tudi peresa celo leto odpadajo in znovega rastejo Vsega tega posluževala sta so kaj pridno Naj tudi cvetov ne obrodi plodu. Računajo, da še le Plahtač in njegova Beta ob svojem dohodu v Zalesje, 3000 cvetov dade eden plod. Plodovi kakaovi so slični kjer sta. kakor nam je uže znano, bila si pod bliščem kumaram. Dolgi so po 10 do 16 in potrebujejo pet navidezne popolnosti srca nespridenega, prebivalstva za- mesecev, da dozore. Kakaova zrna, od katerih se čoko- leškega in okolice hitro pridobila. Nov občan zaleški. lada dela, leže v sladkastem sluzavem mesu. Zrna so zvrstena v mesu v petih vrstah, in v enem plodu jih je 30 do 70. Okusa so ponekoliko grenkega. Sladko meso, Plahtač in Beta njegova bivala sta do sedaj med v katerem kakao leži, jedo Indijanci brez vsake priprave Zaleščani uže celih pet in pol leta. Prec, ko je bil Plah- jako radi, in včasih delajo ž njega opojno vino, -V fJjBjBJ HflJHj. * - ŽTjHi^J^Jf^VJ .jJL—jr H f* :■ i ■ i 3 « j pjjp] iff 'i*' HjR^Rfc^ v '^JK^BIITI RjH " +*> ^ SlflB* .t uj^H^nu i^HHRt-K^ - 'JhjJE vnr J 'nr l -V -; 1'] H —i _Jfi r-^j . BMMCtV ^ - j^j 'fl T« tač Lemovčevo hišo za 10 let v zakup vzel, šla sta oba prijetnega kiselkastega okusa. ki je v farovž k domačemu gospodu župniku se s ponareje Kakaovec najbolje uspeva v ulažnih kremenčastih nimi ženitovanjskimi spričevali predstavit ter se, kot bila dolovih, in jako mu ugaja, če se more skriti v senco • *•«» r^^' bi prava mož in žena, ukazat. Se ve, da so ja za taka tudi brez obotavljanja koj sprejeli in začasno med svoje dobre farne ovčice vpisali; bili so še zelo veseli, visokega drevesa. Na bregove se nikdar ne spušča. Sam vzgoj t ® _ kakaovca je zelo težaven. Vse leto potrebuje da enake topline, ki ne sme biti pod 24° C., in zelo mu bodo med svojimi poštenimi farani imeli v prihodnje dva škodujejo taka hudi vetrovi. Viharji so uže več potov na uzora" krščanske popolnosti. Saj pa tudi drugače otokih. Hayti. Jamaika in Martinique vse nasade ka- skoraj biti mogoče ni bilo, ker sta se kazala očitno na kaovca uničili. Nagli lijavci utegnejo za časa glavne videz taka poštenjaka, do revežev po in dobrota. olj miljenje cvetnje vso trgatev izjaloviti. Pa tudi mnoge živali preže na-nj. Človek ga mora neprestano braniti opicam in Koga in kaj sta Plahtač in Beta njegova do sedaj pticam, kukcem in gosenicam. Kakaovec se razmnožuje v Zalesji za svoj namen uže pridobiia, znauo nam ie. s semenom in s sadikami. Med mlada drevesca nasadč Pijančevanje pognalo bilo je med tem časom v zaleško banan in druzega drevja, da imajo kakaovci potrebne prebivalstvo uže globoko korenine tako pri moških, sence. Redko kedaj rodi kakaovec pred šestim letom, kot tudi pri ženskah; mladina bila je razvajena, trmasta, ter vztraja do tridesetega leta. Na leto dade eno drevo * M t • T . ■ — sladkosneda in zapravljiva. Sreča in blagoslov božji sta iz Zalesja vedno bolj ginila; nasprotno se pa šiba pra- suhega zrnja. Prva trgatev je decembra in januarija, druga, a to vice božje oglašati pričela. Vsaka nezgoda, ki je glavna, junija in julija. Obrani plodovi se z noži raz režejo in potem zrnje z roko od mesa odloči Zrnj po m tresajo po pesku, da se posuši, potem je pobero m kakao je gotov za trgovino. V Karakasu zakopljejo kakao za štiri do šest dni da v emlj sol povr > potem ga na dobro posuše. Na ta način dobivajo najboljši Kakao, ki v trgovino prihaj Za vropsko trgovino se kakao nasuje v brodove kot žito, a v evropskih lukah ga še le v vreče zmečejo. Samo najbolje vrste nasujejo koj doma v vreče Kakao potuje sedaj v tvornice ga čakajo ve- like spremembe. Najpreje dojde v velike posode, v katerih ga na ognju prže, da se more koža laglje odlupiti. Pri tem prženju se razvija v zrnju jako ugoden aroma, včerajšnji XIV. seji rešil se je obširni dnevni red 15 toček, med katerimi tudi jako važne; o novih zgradbah v prisilni delavnici; o prizidavanji dveh izdelkov blaznice na Studencu ; o premeščenji deželne bolnice iz mesta ven, ako se dobi v ta namen zadostne podpore; o povračilu škode, prizadete po lovu in po div-jaščini; o prošnji za zgradbo mostu čez Savo pri Radečah; in o prošnji kmetijske družbe, da bi se premenil deželni zakon glede plemennih bikov, včerajšnji seji predložil se je tudi načrt novega cestnega zakona in zakona o uvrstitvi cest tudi v novo kakor pri kavi, in kakao zgubi grenki okus mlinu vrsto deželnih cest. Ta predlog izročil se je upravnemu se potem sprženi kakao zdrobi, in odlupljene ljuske z odboru, ki ga bode sprejel takoj v razpravo. veternjačo odpišejo. Ali te ljuske se ne zavržejo, tem- Razprave v tej seji postale so živahne samo pri jeno, tedaj še le imajo najglavnejše delo ž njim (Konec prihodnjič.) več se prodado kot kakaov čaj. Kedar je vse to stor- razmeroma ne pomenljivih točkah lovskega poškodovanja. Tu pripetila se je prav neljuba praska med poročevalcem Hrenom, ki je predlagatelju premembe poslancu Krsniku podtikai sebične namene, na kar ga je pa ta zavrnil z ne menj ojstrim odgovorom. Prihodnja seja z bogatim dnevnim redom je jutri deželnih zborov. Deželni zbor kranjski. Minuli petek obravnaval se je primeroma kratek dnevni red peterih toč*, toda zadnja točka »zdravstvena postava" bila je predmet velike važnosti ter se je tudi četrtek dne 19. januarija. Deželnozborsko delovanje bode prav teško dognati do ponedeljka 23. januarija. pravljala primerom bolj obširno zdravstvenem zakonu pripada en del Po skrbi državnem za javno Naši dopisi. Dobrova 18. januarija. (Požar.) Včeraj ponoči ob zdravstvo občinam, eu del oskrbuje — do ne določene pol 12. uri užgalo se je pri Marinku na Švici hiš. Pogorelo mu je, kar je bilo pri poslopjih lesenega f n meje država. Naša dežela imela je do sedaj ustanovljenih 43 vse, to je krov na hiši, a pod in hlev pa do tal Kako služeb za okrajne zdravnike, katere imajo deloma rano- °genJ nastal in ravno je goreti pričelo, se ne ve r ker ko je bilo uže v vseh podstrešjih vse v plam celniki, deloma doktorji zdravstva. Na mesto teh imajo se vpeljati zgolj doktorji zdravstva, ker so se uže po- s° se prestrašeni ljudje iz spanja prebudili polnoma opustili zavodi, v katerih so se izučevali rano- šili so z največjo težavo izpod gorečih krovov celniki. vino re Ljudi bilo je hitro vse polno na mestu pogorišča, kateri 80 Število občinskih zdravnikov odločilo se na 36 sedaj delali za žive in za mrtve Za vsak sodnijski okraj namenjen je sedaj en ob slopj hiši da so ogenj na goreča po omejili. Vžgala bila se je tudi uže na Florij (št slamnata streha, a hvala Bo © činski zdravnik, sedež odločuje mu deželno politično ob- delujoči gasilci so jo pogasili. Dobro je lastvo, dogovorno z deželnim odborom, prav tako poob- vseh strehah sneg lastena sta tudi ta dva oblastva, število občinskih zdrav- ko tega ne bilo i, neumorno da je še pa bi se bila le . še imenovana streha, kot se je, vnela, zapadla bila bi nikov v okraju pomnožiti, ako se kaže potreba. Stvarne cela vas Švica vničevalnemu elementu. — Pogorelec ima potrebšične in pa plače zdravnikov nosijo dotičn ob dosta nad 1000 gold. škode; zgorela mu je tudi vsa čine ako pa plače znašale več kot 2% naklade pri- krma. Zavarovan je bil pri zadetih občin, preide pa to breme na deželni zaklad, nas varuj ognja in sv. Florij Slaviji u za 600 gold. Bog Dobrovec katerega zadevajo tudi pokoj zdravnikov njihovih udov in sirot Iz Ljubljane. — Koze v Ljubljani. Dolgo časa Gospodarstvo zdravstvenega okraja nahajala se je v izkazih ljubljanskih mrličev kot smrtna vodi posebni odbor, v katerem so župani dotičnih občin, bolezen večini prostih ljudi neznana bolezen „Variola". ako pa štejejo te nad 1000 prebivalcev, pristopijo z žu- Ko so pa mrliči za to boleznijo postali nekoliko premno-pani vred, pa tudi občinski svetovalci. Razprava o tej postavi vršila se je v zbornici gobrojni, premenilo se je tudi njeno ime v „osepnice in zdravniški uradi morali so proglasiti epi- ali koze meroma v soglasji, edino, kar se je od nemške strani demičen značaj bolezni. Kaj bo s šolami, se danes še ugovarjalo, bil je nek zmeden predlog da naj se de- ne ve, pa ker je ravno med učenci uže izkazanih več želni odbor pooblastil, samo v izrednih slučajih pripo- obolelih in tudi nekaj umrlih znati pokojnine zdravnikom, se imajo v te službe pre- učevanje nadaljevalo, ako se bode bolezen, kakor da ni verjetno, da se pod vzeti sedaj, širila. Andrej Einspieler. Minuli ponedeljek dne 16. januarija ob 9. uri 1z- jutraj umrl je starosta slovenskih politikov rekoma apostol koroških Slovencev, Andrej Ein spielei sploh čegai čeg ljubezen za narod naš se velikanske zasluge za slovenstvo ačajnost, neupogljivost in iskrena tako pokazala v lepem svitu o priliki zlatomašništva njegovega dne 21 ta minulega leta Koliko ljubezen je gojil ves slovenski za pokojnika vsestranska vdeležba irod oda našega gosp. Kal omenjeni slovesnosti, kater mašnik". Spominska knj knjižici „Einspielei popisuje zlato- vredil Andr. Kalan tiskala »katoliška tiskarna". knjižice priobčimo v prihodnjih listih polagoma nagovor zlatomašnikov in slavnostni govor. Odbor družbe sv. Mohorja razpošilja sledeče naznanilo smrti Einspielerjeve: v Častitim udom družbe 4 nanjarno srce pretr slovenskemu nazn nam vsem najdra hudeni trpljenju izročil dušo svojo prečastiti Mohorj narodu izgubo moza osemtedenskem bolehanju vojemu Stvarniku krepostno Monsignor Andrej Einspieler častni kamornik sv. mašnik. dosluženi duhovni svetovalec, zlato- profesor viših realnih t lanec, častni občan mnogih eni Celo itd. it ) . prosinc jega prezaslužne zakramentov. ij uri zjutraj svo- večkratnem prejemu sv. Družba sv. očetom aj nci njim dejanski ustanovnik svojim predsednik, potem podpredsednik in blagajnik Podrl v • se je z njim najmočnejši steber mnogim do- brodelnim napravam in družbam : odstopil je z boj neprestrašeni boritelj dom, cesarj u ? krvavečim srcem plakajo koroški Slov diteljem. • • ojim previdnost čuva nad ami, more nas Pogreb bode sredo popoludne. Telo predragega pokojnika bode domu. Pavličev blagoslovljeno uli ce potem . uri lastnem J C 7,vin v drugič v stolni cerkvi St. Rupertskem pokopališču družbe sv. Mohorja lastnem grobu pokopano. Mrtvaška opravila bodo četrtek uri zjutraj v samostanski cerkvi oo. kapucinov. mu Celovcu, večni mir in pokoj ! . prosinca 1888. Odbor družbe sv. Mohorja. u Novice", katerim pokojnik vedno zvest podpornik, sklepajo poročilo o tej žalostinki lastnimi besedami Einspielerjevimi, s katerimi slavnosti zlatomaš- sklepal nagovor svoj pri ništva, Einspieler je takrat sklepal: „ln še nekaj, pozneje bote slišali: prosim Vas, predragi! Kmalu: prej „Einspielerja so pokopali"; - » 1 w { [ 4 u« slišite, tedaj molite in obljubim me mkar ne pozabite, me Vam, da tudi pridem po božjem usmiljenji v nebesa, ne pozabim v nebesih Vas, ne pozabim nad vse mi dragega naroda slovenskega! Za pokojnega A. Einspielerja priredil je klub narodnih poslancev danes dopoludne ob pol 10. uri v sv. mašo, katero je imel Celovec odposlal je klub krasen Šentjakobski cerkvi mrtvaško kanonik Klun. venec. L I Stritarjevih zbranih spisov prišla sta ravnokar ? da se na svitlo snopiča 28. in 29. Glede sklepa šol ljubljanskih čujemo znalo prvo polletje šolskoga leta nekoliko pred skleniti, in drugo polletje potem nekoliko kasneje pričeti, ako se epidemija godilo zadn epniška še dalje tako širi, kakor se je to e dni. Gospod Hočevar, c. kr. okraj kateri je bil na enako dobrem glava kočevski kot spreten gla > kakor tudi pri svojem prejšnjem službovanji v Postojni kot poročevalec v zemljiško-odveznih zadevah, prestopil je zarad starosti in deloma bolehnosti v stalni pokoj ter se preselil v Ljubljano. — V Kočevji priredili so gospodu glavarju častitelji njegovi k slovesu lep obed v gostilni Pošt — Klub narodnih poslancev v Ljubljani poslal je v Celovec do družbe Sv. Mohorja sledeč telegram: „Klub narodnih poslancev izreka živo sočutje o britki zgubi, ki je vsled Einspielerjeve smrti zadela Ko- roško in ves rod slovenski. Dr. P oklu k a r načelnik. * Novičar iz domačih in tujih dežel. Dunaja. Državni zbor prične svojo delovanje prihodnjo sredo dne 25. januarija z nepomenljivim dnevnim redom, nasproti pa se pričakuje, da uže takoj ta dan vlada prinaša važnih predlogov, pa tudi stranke zbornice bodo se bržčas oglasile takoj prvi dan, izre koma glede desnice sodimo, da se bode oglasila kmalu. Položaj boljša se dalje bolj in bolj, izrekoma je s Petro-grada prihajajoč telegram z dne 17. t. m., vplival pomirljivo, ta izreka: da je car izrekel v razpisu do glavnega guvernerja Moskovskega kneza Dolgorukov-a, trdno nado, da bode tudi v tem letu in pa v prihodnjih letih mir dopuščal, vse moči po- svetiti notranjemu razvoju: ej Na položaj vpliva se ve da prav merodajno stanje Bolgarskega vprašanja. Tamošnje sedanje razmere so naravno Ruski neljube, in da si ta prizadeva tam Sedaj zopet v veljavo spraviti svoj vpliv — ie naravno. zadnje dni poskušala se je še rabuka, po kateri se imel s prestola odriniti sedanji vladar princ Ferdinand Koburški. — Ta rabuka je spodletela, sedanja Bolgarska vlada je v inozemstvu nabrane upornike razkropila in deloma pobila; med temi nekega Nabukova terem so se našla jako pomenljiva pisma. pri ka- Česka. Na mesto odstopivšega poslanca doktor Kajzl-a izvoljen je bil včeraj v mestni skupini čas-lavski Mladočeh Herold z 968 glasovi, staročeski Kan- didat Hubaček dobil je 351 glasov. Češki državno Vl ' "^V i* »L, '* N zborski klub z dr. Riegerjem storil je sicer vse, da bi skih držav nek sovražen ali vsaj za sedanje stanje Bol- zmagal njegov kandidat, toda izid volitve bil je uže na- garske nepovoljen prevrat. Zato je knez Ferdinand ne- prej nedvomljiv, ker se je ta okraj vedno kazal pristaša zdavnej naglašal svojim častnikom nasproti, da bo mo- dažavnem rebiti kmalu treba z orožjem braniti samostojnost Bol- Število Mladočekov v M • — — Razprave med Čehi in garske in da bode takrat pokazal, da hoče, ako treba, mladočeske stranke, zboru s tem naraste na Nemci se nadaljujejo, in posvetovanje Nemcev dne 22. tudi umreti za Bolgarsko, t. m. v Pragi pokazalo bode, ali jih je resna volja, spra- sami dohajajo primeroma povoljna poročila. Dopolnilne O razmerah v Bolgarski viti se s Čehi, ali pa bodo le iskali sredstev, da Čehe prisilili, strgati nit razgovorov o spravi, katero so jim ti izšle so se za vlado povoljno. volitve v „sobranjew, katere so se vršile dne 15. t. m., Knez Ferdinand poda podali. se dne 20. t. m. v Filipopel, z njim poda se tje tudi Nemška Včeraj zbral se zopet nemški dr- mati njegova. Po telegramu, včeraj došlim, glasi se žavni zbor ter bode imel, ko si bode izvolil predsedm-štvo, takoj opraviti s socijalistično postavo, kateri je veljavnost uže pretekla. Člen 19. novega načrta tega zakona obsega zelo ojstre kazni za one, ki širijo prepovedane tiskovine, namreč ječo do enega leta ali pa denarno globo do 1000 mark. Ako se take tiskovine raz-polože v javnih prostorih, smatrati je to za tako prepovedano razširjanje. ono pismo, ki se je našlo pri vodji zadnjega upora > Na-Ozi- buKOvu, v slabi nemščini pisano, do besede, tako: raje se pisanja, je koj potem Nikolaj Nabukov prišel semKaj, da bi Črnogorce nabiral znanemu namenu. Ker se s knezom Nikolajem nič ni opravilo dogovo- rilo, ne morem brez njegovega dovoljenja ničesar sto- riti, nič ne preostaja Vaše Slatelstvo vse prizadeva, da od tem v Cetinje doide zaupno naročilo, da knez Ni- slavljenji 401etnice vladanja našega cesarja po nemškem cesarju se čuje, da ta namerava odposlati na ne kolaj svojemu tukajšnjemu zastopniku ukaže, da se protivi, da smemo mi tukajšnje, in v Grški bivajoče Čr- Dunaj oddelek onega polka ki ima ime našega cesarja, z godbo vred na Dunaj, ako bi pa naš cesar temu ne hotel pritrditi, pa deputacije raznih polkov, kateri imeli nalogo, cesarju izreči čestitanje nemške vojne. vedenji Bismarkovem glede bolgarskega vprašanja nogorce nabirati brati 1000, 1500 za to stvar. kratkem moremo na vse storiti. Tukajšnjemu poslaništvu se moralo zaupno povedati, ob enem opazovati in ne staviti zaprek. Vse se da storiti brez kompromitacije. Bolgari sami ne morejo nič storiti. Brez unanjega udarca Pester Lloyd" zelo ostro sodbo, v kateri pravi, se ne bode nikdar zgodilo resnega. Prosim Nabokovu, Pismo je prinaša „ da bi naše in nemške unajne zadeve moral voditi en ki že v stvari govoril, storiti, kar moč. sam minister pa nekaj časa neka i časa nemški mi- obrnjeno do grofa Ignatiev-a v Moskvi, jo pisano v Cari nister ako so, kakor trdi glasilo Bismarkovo, naši in nem- gradu dne 5. februvarja 1887, podpisan je na pismu nek ški interesi enolični. Kako pa more, ker to gotovo ni, Petrovčič. o tem Bismark trditi da mu za Bolgarsko nič mar, ker Bolgarska vlada naznanila je to pisanje vsem svojim je nasprotno brez dvombe, da uas Bolgarsko zelo briga, agentom. Ko se zarad Alzasije pričela nemško-francoska vojska Ruska. Ruska vlada je začela sredi preteklega morali bi mi, po obstoječi pogodbi Nemški pomagati, meseca pogajanje z belgijsko-holandskega francosko Zakaj pa nasprotno Nemška ne nam ako se zarad Bol- nančno skupino zastran nekega večjega posojila. Bankirji garske prične Rusko-Avstrijska vojska? so se baje izjavili, da tako dolg morejo posoditi Ru Vse to trdi Pest. Ll. v ta namen ? da opravičeval siji denarja, dokler ne mine nevarnost za mir interpelacijo Helfy-jevo v^ogerskem deželnem zboru zarad vojnih priprav Ruske na naših Galiških mejah. Laška. ponedeljek bili so za svetnike pro- glašeni 7 ustanovniki reda Servitev in pa jezuiti Peter Claver, Berchmans in Alfons Roderiquez. Dvorana Žitna cena v Ljubljani 14. jannarija 1888. Hektoliter: pšenice domače 5 gold. 85 kr banaške bila je sijajno razsvitljena in natlačena polno. Papež 6 gold. 20 kr. turšice 5 gold. 36 kr. soršice 6 gold. kr. izrekel je proglašenje svetnikov ter je potem pel veliko rži 4 gold. 6 kr. ječmena 3 gold. 41 kr. mašo. Svečanost, katera se je pričela ob 8 uri, trajala prosa 3 gold. 74 kr. ajde 4 gold. 22 kr. ovsa 2 gold 44 kr. je do popoludne, navzočih je bilo 389 škofov. Krompir 2 gold. 67 kr. 100 kilogramov. Iz Masave v Afriki se poroča, da se je laška vojna, ki se je do sedaj železnico gradeča polagoma po- V Kranj i 16. januarija. mikala proti Abesiniji, sedaj ustavila 13 Prva bitka bila kilometrov bode Hektoliter: Pšenica 5 gold. 85 kr Rrž 4 gold. 86 kr se proti zahodu od Monkule. toraj na tako zvani opiški planjavi. Govori se, da so Raz Alula v sredo pozvali k Negušu v posvetovanje. Bolgarska. Oves 2 gold. 60 kr. m * ■■ Turšica 4 gold. 54 kr. Ječmen Sedanja vlada čuti, da se zoper 4 gold. 22 kr. 1 gold. 60 kr 54 kr. Ajda 4 gold. 20 kr. Seno 2 gold. kr Slama 100 kilogr Špeh 1 kilogr njo in zoper kneza Ferdinanda vrši v krogih evropej- Odgovorni vrednik: Gustav Pire Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani