ŠTUDIJSKA BIBLIOTEKA L JU F t -JANA St. 125 Poštnina paračunjena (C. C. ©on la posta) V Trsta, * soboto. 26. mala 1928. - Leto VI. Posamezna Številka 30 cent. Lotnik Lin ruto ponedeljka. Naročnina.: za 1 mesec L 8-—. L 28.—, celo leto L 75.—, t inozemstvo mesečno »UTilke 30 st — OgUsnio. a. I mm prostor, za trgovske in obrtne oglasa L 1.—. a L 1.», oglase denarnih sarodov L na prri strani L 1— EDINOST UrsdnUtro in upravništvoi Tmt (3). ulica S. Francesco d'Assisi 20. Te-lefon 11-57. Dopisi naj si potOfajo teklfočoo uredni«™, oglasi, rekte* macije in denar pa upravnUtr«. Rokopisi se ne vraCaJo* Nefranldran. pisma se ne sprejemajo. — Last. salolba In Usk Tiskava. «Edinost Poduredntftvo ▼Gorici: uftk* Gloau* Cardeoci It 1, L d__Tatsf. it M Glavni in odgovorni uredniki prot Filip Perie. Moderna Japonska Praška agencija «Ceps» je objavila ftianek pod naslovom: »Japonska se budi.* Članek je spisal japonski pisatelj Gonnoskš Komai. Go-tovo bo zanimalo tudi naše čitatelje, kako slika ugledni Japonec svojo deželo — deželo vzhajajočega solnca — njeno uredbo, njen napredek in njen pomen v civiliziranem svetu. Gonno3k6 Komai piše: Temelji Japonske so bili položeni v davni preteklosti. Karakteristična in redka posebnost japonskega plemena je, da vlada nad njim stalno ista cesarska dinastija že več ko 2587 let brez prestanka. S takšno kontinuiteto vladarske hiše se ne more ponašati noben drugi narod. Prav tako ga ni na svetu naroda, ki bi se mogel pohvaliti, da za tako dolgo dobo ni podlegel tujim vpadom ali napadom. To je zelo vplivalo na dejstvo, da so se ohranili posebni običaji in karakteristika japonskega naroda v umetnosti, kulturi, državni uredbi in v filozofiji. Spričo tako starih tradicij je bil svet zelo presenečen, ko je ta narod ob gotovem času stopil na plan in dobil svoje mesto v svetu. Toda skromno je bilo Število onih, ki so verjeli, da se bo ta narod v tako kratki dobi povzpel do napredka, kakršnega. opažamo danes na Japonskem. Še do 1850. leta je bila Japonska samo ime na zemljevidu, dočim je danes ena izmed treh največjih držav in si vedno bolj in bolj osvaja svet. V mednarodnem pogledu je to nova velika sila, s katero je treba računati, in bodočnost civiliziranega sveta je danes ne-razdružljivo spojena tudi z bodočnostjo Japonske. Kar se tiče trgovine, industrije, mornarice in vojske prehaja sedaj zapad na vzhod; čudovita vzhodna sila požira zapad. Za svoj veliki uspeh se mora Japonska zahvaliti pred vsem vzorni lojalnosti, hrabrosti, poštenju in vročemu rodoljub]u vseh srvojih stanov, pa tudi velikemu spoštovanju, katero ves narod goji napram vladarski hiši, spoštovanju, ki je neomejeno in podobno spoštovanju napram bogovom. Japonska je velika družina, a mikado ji je materialni in duševni oče. Njegove besede in njegove misli so jzakon. Cesarjeva oseba je sveta, njegov duh je duh bojevnikov. On je prav tako bog kakor oče svojega naroda. Morda je najbolj karakteristični in najbolj čudoviti znak postanka moderne Japonske odločnost, s katero so si vsi sloji prisvojili ideje zapada in iznajdbe, ki so jih smatrali kot neobhodno potrebne za dobro bodočnost svojega naroda. Pro-evitljene tujce so prisrčno sprejemali, na drugi strani pa so japonski dijaki odhajali v Evropo, da izpopolnijo svoje znanje in pripomorejo tako k razvoju idomovine. Vlada je te dijake podpirala, a oni so se posvečali e istim toplim rodoljub jem učenju kakor tudi delu v domovini. Eden izmed glavnih uspehov takšne vzgoje je, da ima Japonska danes najbolj dovršeni Šolski sistem na svetu. V ta sistem spada tudi vojaška vzgoja mladine za časa študijev. Dijak in njegov učitelj sta oblečena v uniformo, da se že v mlada srca vlije duh samurajev*). To skrbno vzgajanje mladine v vojaškem duhu, ki je na Japonskem tradicionalen, je del asimilacije zapadnih idej, v kolikor se nanaša na upravni sistem in na narodnostna vprašanja. Japonska je kmalu razumela, da mora svoje trgovske in industrijske sposobnosti združiti z veliko vojaško silo, Če hoče postati velesila Danes razpolaga Japonska z eno izmed naj-J>oljših svetovnih armad in njena vojna mornarica se postavlja rtr vrsto z angleško m ameriško mornarico. Drugi pojav, ki ga je vredno omeniti, je modernizacija japonskega vladnega sistema. Japonska je imela tradicionalen feudalni sistem, ko so pa prodrle Ha Japonsko ideje zapada in ko »o Japonci spoznali, kako na- *) Japonski vitezi, ki so tvorili telesno stražo bivših pokrajinskih knezov, imenovanih Daimyo. zadnjaška je feudalna uredba, so jo skoro popolnoma odpravili tekom deset let. To bi mogla biti dobra lekcija nekaterim starim državam. Ustava, ki je sledila, je vaor vladanja, osnovanoga na vsem onem, kar je najboljšega v zapad, sistemih, a ki je obenem tudi dovršeno prilagojena temperamentu in naravi Japoncev, kateri so tradicionalni komunisti v družinskem pomenu besede, kar se ne sme zamenjavati z modernim komunizmom, ki je docela reakcionaren politični pokret. Japonski komunizem je prišel do praktičnega izraza v treh glavnih karakterističnih potezah svojega modernega vladnega sistema in v narod, razvoju, ki se iz tega poraja. Ugledni poznavalec moderne Japonske dr. Mc. Govera našteva ta tri glavna načela takole: 1) miiitari-stični nacionalizem, 2) naobra-žena in nenavadno aktivna birokracija, 3) imperialistični socializem. Dobro je takoj naglasiti, da so vsi ti trije izrazi po svoji naravi komunistični in torej že sami po sebi odgovarjajo japonskemu značaju in tradicijam. To dejstvo je ena izmed največjih ugank sodobne civilizacije. Je globok paradoks. Japonci so poosebljeni komunizem, na drugi strani pa so največji patrioti na svetu, so naravnost nacionalistični skrajneži. Uspeh njihovega naroda v modernem svetu je v veliki meri rezultat tega praktičnega komunizma, prožetega z vročim nacionalizmom. Japonska birokracija se ne sme zamenjati z navadnim zapadnim pojmom državnega u-pravništva. Na zapadu pomeni beseda «birokracija» nekaj čisto drugega, pomeni neinteligentno upravljanje, pomanjkanje iniciative itd., dočim pomeni na Japonskem birokracija intenzivno narodno delo, pri katerem sodelujejo največji duhovi naroda in katerega glavni cilj je napredek*, blagostanje nacije. Pri japonski birokraciji prihaja v poštev individualna iniciativa, ki je mnogo pomagala k razvoju vzhodnih narodov; ta iniciativa se izraža komunalno in služi interesu celega naroda. Pravtako odgovarja tudi imperialistični socializem japonskega vladnega sistema docela temperamentu japonskega naroda in rezultatu uspešnega bi-rokratičnega nadzorstva Država ima velik vpliv in interes pri organiziranju trgovinskega in industrijskega dela v deželi. Trgovina, industrija in poljedelstvo delajo v prid celokupnemu narodu in za njegov uspeh v svetu. V kritičnih časih, ko si je Japonska postopoma osvajala svoje mesto v svetu, je vprav Japonska vlada skrbela za mir in vodila narod na pot napredka. Banke, industrija in pomor-sko-plovna podjetja so sporazumno usmerjale svoje delo in vlada jim je pomagala z denarnimi sredstvi, da dosežejo svoj cilj. V državi, kjer 3e prebivalstvo tako hi4ro množi, da prekaša možnost prehranjevanja, je bilo treba dati poljedelcem natančna navodila, kako naj obdelujejo zemljo, da bo na majhni površini žetev Čim bogatejša. To koristno nadzorovanje vlade pomaga razvoju splošnega blagostanja; država si vedno prizadeva, da bo vzgoja Japoncev popolna in da bo odgovarjala nalogam, ki spadajo med dolžnosti japonske omladine. Simbol Japonske je vzhajajoče solnce. Noben drugi narod v zgodovini sveta ni tako hitro na-rastel in postal v tako kratkem času tako močan. Bodočnost bo povedala, kaj to pomeni za svet. Eno pa je že sedaj gotovo: Japonska je za svet vzoren zgled koncentriranega komunizma, docela konstruktivnega, ki asimilira vse, kar prinaša japonskemu narodu napredek, blagostanje in mirno življenje, na drugi strani pa ne uničuje nobenega karakterističnega narodnega svojstva in ne »izpod-kopava vročega patriotizma, e katerim Japonec Živi in umre. Velik požar t Egipta KAIRO, 25. Silen požar, ki je izbruhnil v neki vasi ▼ bližini Tante je uničil 500 hifi. Ranjenih je osem oseb, Štiri p« je u-bilo. Povmtek „ItaKe" v KlnfslMV mtolfto zakasnjen "radi protnih vetrov KING'S BAY, 25. Zrakoplov «Italia» je zapustil Severni tečaj danes ob 2.20 ter odplul naravnost proti King's bayu. Med poletom pa je moral smer iz-premeniti, ker je bila vožnja radi nasprotnih vetrov močno o-težkočena. Kakor je bilo razvidno iz radiobrzojavk, ki jih je Nobile oddajal, je ladja krenila proti zapadu in letela po doslej še neraziskani zemeljski površini. Vendar se vremenske neprilike niso hotele izboljšati tako, da je bila ladja danes ob 3.30 oddaljena še vedno kakih 180 km od otoka Moffen, ki je od King's baya oddaljen 100 km zračne Črte. Kljub temu ni «Ita- lia» t nikaki nevarnosti Zrakoplov ima na krovu 7200 kg bencina, kar zadošča za 80 ur leta, medtem ko je «Italia» vse-ga preletel vkupno 48 ur in pri tem porabil kakih. 4000 kg bencina Nobile je izrazil upanje, da pristane v King's bayu ob 12. in posadka na otoku je v tem oziru za prihod popolnoma pripravljena. Vreme je v King's bayu za pristanek ugodno. KOPENHAGEN, 25. Po semkaj doftlih vesteh je preletel zrakoplov «Italia» danes popoldne otok Estland, ki spada k skupini Svalbardskih otokov. Zrakoplov bi se moral potemtakem povrniti k svoji bazi še tekom veAra. Z zrakoplova je došla radiobrzojavka, da je na krovu vse v redu. Zaključite« zasedanja poslanske zbornice Ekspoze finančnega ministra StatiUlzacija lire - Inozemska posojila - Devizna politika vlade Zlato kritje znaša S1.45 odstotkov - Italija in eventuelna sprememba Davesovega načrta - Državni proračun za poslovno dobo 1928-1929 RIM, 25. Danes popoldne se je vršila poslednja seja poslanske zbornice v tekočem zasedanju. Po otvoritvenih formalnostih je prečit al predsednik imena članov obeh komisij, ki bosta odločili katera udruženja in organizacije bodo imela pravico naznačiti onih 200 kandidatov, ki jih predvideva novi volilni zakon za zakonito nepriznane organizacije in udruženja. Po o-dobritvi mnogo zakonskih o-snutkov podrejene važnosti je predsednik podelil besedo finančnemu ministru Vol piju, ki je podal svoj že napovedani ekspoze o finančni politiki vlade. Po ugotovitvi, da se proračuna za poslovni leti 1927-28 in 1928-29 nikakor ne smeta primerjati z drugimi državnimi proračuni iz prejšnjih let, je prešel minister takoj k vprašanju stabilizacije lire in njenim posledicam. Vse povojne valutne reforme so stale prizadete narode težkih žrtev, od katerih so žrtve italijanskega naroda razmeroma Še najmanjše. Za stabilizacijo je nastopila doba koncentracije kapitala, ki je sicer Šele v povojih, a se bo brez prestanka nadaljevala Poljedelstvo, ki je bilo radi stabilizacije precej hudo prizadeto, si je spet opomoglo in čaka sedaj na zaslužene sadove. Trgovinska bilanca države se je znatno zboljšala, kajti deficit, ki je znašal v prvih desetih mesecih poslovne dobe 1926-27 4 ;250,226.454 lir je padel v istem času poslovne dobe 1927-28 na 3;448,126.591 lir. Tekom leta 1927 je prispevala italijanska trgovinska mornarica k aktivam plačilne bilance s približno 1 milijardo lir. Italijani v inozemstvu pošiljajo še nadalje v domovino svoje prihranke, ki so znašali leta 1927 1 ;677.000.000 lir. V tekoči poslovni dobi ni bilo z nekaterimi mar limi izjemami najeto nikakršno novo inozemsko posojilo in bo že leto dni temu, odkar ne prihaja več tudi nobena prošnja za dovoljenje najetja kakega inozemskega posojila Povdariti je treba, da niso inozemska posojila prav nič prispevala k aktivnosti plačilne bilance, kajti ta poslednja se je vzdrževala z lastnimi sredstvi in z dohodki mednarodnega tujskega prometa, ki v Italiji vedno boij narašča. Povojne potrebe nacionalnega gospodarstva so zahtevale občutno znižanje denarnega obtoka, ki bi privedel liro do poloma, če bi ne bila pravočasno posegla vmes vlada s svojo politiko revalutacije in deflacije, ki je bila naposled ovenčana % ukinitvijo prisilnega denarnega obtoka in z uvedbo zlate valute. Postopoma bo denarni obtok, v kolikor bo to dovoljeval gospodarski položaj, še bolj skrčen, kakor se je to dogodilo is v dobi od stabilizacije lire {21. december 1927.) pa do dadaAnje-ga dne, ko je bil denarni obtok znižan za 831,451.400 lir. Po precej obširni raspravi o o d noša jih in pogodbah, sklenjenih med državnim zakladom in emisijskim zavodom «Banca d'Italia, kateremu je dolgoval državni zaklad koncem aprila samo še 1.250 milijonov lir, i« prešel minister k vprašanju devizne politike vlade. Do sedaj so se nakupile že znatne količine zlata Le malo je verjetno, da bo bila država kdaj primorana prositi za kredite, katere so ji obljubile inozemske državne in privatne banke za zaščito stabilnosti lire, kajti zlate rezerve so tako krepke, da se Italija v valutnem pogledu lahko prišteva med najmočnejše velike evropske države. Po najnovejših podatkih znaša namreč zlato kritje papirnatega denarnega obtoka nič manj nego 61.45%. Reva-lutacija in stabilizacija lire sta povfcročili znaten pritok prihrankov, ki je znašal 31. marca samo v hranilnicah in glavnih bankah lepi znesek 1.100 milijonov lir. Nato je razpravljal minister o konsolidaciji visečega državnega dolga, o liktorskem posojilu, o amortizacijski blagajni, ki je tekom svojega komaj šestmesečnega obstoja znižala razne skupine državnega dolga za več kot V2, milijarde lir. Edino posojilo, ki ga je najela država v inozemstvu je Morganovo, od katerega je dolgovala dne 30. marca t. 1. še 96,895.000 dolarjev, kar odgovarja okrog 1.841 milijonom lir. Poleg tega dolga ima država še vojne dolgove napram Zedinjenim državam in Angliji. «Kakor sem že svoječasno izjavil v imenu vi ade,» je dejal na tem mestu finančni minister, «mi nikakor ne moremo smatrati naših vojnih dolgov za nekaj neodvisnega, ampak so ti dolgovi v tesni zvezi z vojnimi reparacij skimi dajatvami, ki nam pritičejo. J Davesov načrt je do sedaj docela odgovarjal svojim namenom. Če pa bo v bodoče treba kakih sprememb tega načrta, jih bo Italija proučila z največjo blagohotnostjo. Edini pogoj, ki ga bo stavila Italija in od katerega ne bo popustila, bo ta, da ne bodo smela biti italijanskemu davkoplačevalcu v nobenem slučaju naložena nova bremena in nove finančne obveznosti.« Zatem je pojasnil minister, zakaj se ne smeta proračuna za dobi 1926-27 in 1927-28 primerjati s proračuni iz prejšnjih poslovnih dob. Vzrok temu tiči v stabilizaciji lire, ki je zahtevala občutno skrčenje državnih dohodkov in razna druga bremena. Navzlic temu je znašal prebitek dohodkov nad izdatki koncem meseca aprila znesek 30 milijonov lir, ki utegne tekom poslednjih dveh mesecev tekoče poslovne dobe še nekoliko narasti. V drugem delu svojega govora je razpravljal minister o državnem proračunu za poslovno dobo 1928-29, o davčni politiki vlade in o poslovanju zavoda «Cassa Depositi e Prestiti*. Ministrov govor je bil sprejet z velikim odobravanjem. On. Vol-piju so častitali predsednik vlade, ostali ministri in mnogo poslancev. Seja je bila zaključena ob 10. uri Prihodnja bo skravd Tangerja. Konferenca je pričela sedaj s sodelovanjem strokovnjakov, ki so bili iz Tangerja pozvani v Pariz, razpravljati o nekaterih specielnih zadevah, ki se nanašajo na tangersko mednarodno ozemlje, z namenom, da se uredijo še nekatera pereča vprašanja, ki zadevajo vse štiri pogodbene stranke. «Matin», ki je priobčil to u-iradno poročilo, mu je dodal še kratek komentar ali pravzaprav pojasnilo, v katerem pravi med drugim: «V zakonodajnem pogledu ji (Italiji) je bil nakazan en mandat v mestnem svetu, v katerem je radi tega narastlo število inozemskih predstavnikov od 2 na 3; v upravnem oziru je bilo njej v korist ustanovljeno eno novo mesto upravnika, na tanger-skem mednarodnem sodišču pa bo odkazano eno mesto kakemu italijanskemu pravniku.« Po črnim ateniaiu v Mm Širno Preko 200 ljudi aretiranih - A-tentat je bil naperjen proti italijanskemu poslaniku? - Sožalje argentinske vlade BUENOS AIRES, 25. Policija vodi z vso vnemo preiskavo proti povzročiteljem bombnega atentata na italijanskem konzulatu in onega v lekarni fašista Mastronardija. Aretiranih je bilo 56 sumljivih ljudi. Kriminalisti menijo, da so neznani zločinci vedeli, da je imel predvčerajšnjim opoldne priti na italijanski konzulat tudi poslanik grof Martin Franklin in da so imeli namen, baš njega spraviti ob življenje. Poslanik pa se je malo zakasnil in to mu je rešilo življenje. Človeških žrtev je doslej 7, med njimi en duhovnik in višji vladni uradnik. Med ranjenci, ki jih je kakih 33, so 4 konzularni uradniki. . BUENOS AIRES. 25. Kriminalne oblasti so prijele preko 200 oseb. Preiskave se nadaljujejo. Škoda na italijanskem generalnem konzulatu ee ceni na 90.000 peaet. V mestu so se izve-sile argentinske in italijanske zastave na pol droga. Pogreb žrtev se bo izvršil na zelo svečan način. Kitajska meffanska voha ČanBSOlin se Je fs Pekinga PARIZ, 25. Po poročilih iz Kitajske je posneti, da se je Cangt-solin že umaknil in Pekinga, v splošnem pa je domnevati, da ne bodo ju-žni nacionalisti takoj zasedli mesta, marveč da bodo čakali na nova ojačenja. Po prihodu v mesto bo sestavljena nova vlada pod predsedstvom Tnašiju-a s sodelovanjem petero zelo čislanih političnih osebnosti. Japonci so u-trdili svoje obrambne postojanke v Pekingu in obstoja nevarnost, da bodo v kratkem izbruhnile nove nerednosti, ker deluje v mestu s veliko vnemo mnogo nacionalističnih agitatorjev. Kakor poroča cChlcago TrUmno«, je bil usmrćen general Cengš-jen, ki je bil odgovoren za požare v Nankingu. Streh trtttilff r ime Osem žensk vbitih in osem težko ranjenih BERLIN, 25 Pri Lansbergu ob Warte je treščila strela v drevo pod katero se je bila pred nevihto zatekla gruča i ena. Osem jih je bilo ubitih, a osem težko ranjenih. Strela mbils 2Mefn*ga mladeniča TREVISO, 25. Nad mestom je včeraj razsajala nevihta, ki je povzročila znatno škodo. Strela je udarila v stolp mestne hiše, pokvarila uro in se potem porazgubila po strelovodu. Druga strela je zadela v kmečko hišo izven ob-mestja in povzročila požar. Še večjo Škodo je utrpel Paese, kjer je strela ubila 20-letnega mladeniča. DNEVNE VESTI Za davkoplačevalce Tržaški po t eš ta t naznanja, da so razstavljeni v občinskem oddelku za davke in pristojbine (Mestna hiša, 1. nadstropje, vrata štev. 28), in sicer od 23. maja do 6. junija t. L, dodatni seznami o naslednjih pristojbinah za leta 1986, 1927 in 1928: Pristojbine na napise, na javna in zasebna vozila, na vprežno in jahalno živino, na glasovir je in biljarde, na služinčad in pristojbine na pse. O pristojbinah na napise je razstavljen za 1. 1928 glavni seznam. Interesenti si lahko ogledajo sezname od 9. do 13. ure v zgoraj navedenem uradu. Proti vpisu v sezname je dovoljen priziv na pristojno občinsko komisijo. Priziv, ki mora biti napisan na kolkovani poli za 2 liri, treba predložiti na municipiju tekom 20 dni po poslednjem dnevu objave seznamov oz. po prejemu obvestila o določitvi pristojbine. Sklepi pokrajinskega upravnega oabora Pokrajinski upravni odbor je pod predsedstvom prefekta odobril na svoji zadnji seji sledeče sklepe: Za pokrajino je odobril sprejem v službo začasne strojepiske, enega inženirja in enega tehničnega pomočnika; pomoč kr. zvezdami; določitev podpore vdovi Pastrovi-cha in pomoč društvu za varstvo živčno- in umobolnih. Za tržaško občino je odobril sprejem v začasno službo mezdni-ka za mestno knjižnico; prispevek godbeno-orkestralnemu sindikatu; vpokojitev gasilca Humberta Geija in obnovitev nagrade; oprema novih šolskih sob v ul. Do na doni; preuredba male telefonske centrale; pogodba z I. C. A. M.-om za zgradbo novih stanovanjskih hiS in razrešitev električne razsvetljave. Za Tržič je odobril oddajo občinskih poslopij; za Milje pogodbo za telefonsko napeljavo in popravek davčne tarife. Končno je odo(bril prispevek sadjarskemu oddelku v Zgoniku; razdelitev v obroke davka šolskih prispevkov za Mavhi-nje; občinski dodatek pri davku alkoholnih pijačah v Divači; odobril je s pridržkom proračun za leto 1928 za Fogliano pri Tržiču. Blrmovanje v Trsta In Kopru Birmovanje v Trstu se bo vršilo v naslednjih dneh: V nedeljo, 27. maja, v cerkvi sv. Justa ob 9. uri in pol ter ob 11. in pol; v pondeljek, 28. maja, ob 10. uri v cerkvi Novega sv. Antona; v sredo, 30. maja, ob 10. uri pri Starem sv. Antonu; v nedeljo, 3. junija, ob 9.30 in ob 11. junija, ob 9.30 in ob 11. v cerkvi sv. Jakofoa; v nedeljo, 10. junija, ob 9.30 in ob 11. v cerkvi sv. Vincenza; v nedeljo, 24. junija, ob 10. uri pri Jezuitih (cerkev «Santa Maria Maggio-* re); v petek, 29. junija (praznik sv. Petra in Pavla), o(b 10. uri v stolni cerkvi sv. Justa, kjer bo Škof mons. Fogar daroval tudi sv. mašo; v nedeljo, 1. julija ob 10. uri pri frančiškanih v ul. Rossetti. — V Kopru bo birma v stolni cerkvi v sredo, 20. junija, ob 9. uri ln naslednji dan ob 10. Prof. Trombetti bo prišel v Trst Prof Albert Trombetti, znani e-truskolog, bo prispel v Trst 31. maja ali 1. julija t. 1. Predaval bo na tukajšnji trgovinski univerzi o etruškem jeziku, ki ga učenjak Trombetti že dolgo vrsto let proučuje. Predaval bo tudi v društvu «Minerva». BINKO&TNA VESELICA V POSTOJNSKI JAMI Kakor smo že poročali, se vrši jutri, ob vsakem vremenu, v Postojnski jami običajna binkoštna veselica, ki bo trajala od 13. do 19. ure. Vstopnina v jamo bo znižana za 50%. V notranjosti jame bosta svirali v dveh največjih dvoranah godbi iz Gorice in Herpelj plesne in klasične komade. Posloval bo tudi podzemski poštni urad, ki bo pritisnil na razglednice, oddane v jami, poseben jamski poštni pečat. V improviziranih restavracijah se bodo posetniki lahko okrepčali z vsemi dobrotami, ki jih nudi najmodernejša velemestna restavracija. Vlaki, posebni in redni, bodo vozili v Postojno s 50% znižano tarifo. Iz tržaškega življenja Vlak podrl dalavca Včeraj popoldne se je dogodila na openski železniški postaji huda nezgoda, ki bi bila skoro zahtevala človeško žrtev. Na tamošnji progi je delalo več delavcev, med njimi tudi 22-letni Ivan Lollo, stanujoč na Opčinah št. 332. Ko je ob 16.45 privozil vlak iz Trsta, so se delavci umaknili s tira; tako je storil tudi Lollo, toda d očim so se njegovi tovariši umaknili na varno kraj proge, se je on ustavil tik ob drugem tiru, po katerem je ravno tedaj prihrumel drugi vlak, ki je vozil proti Trstu. Radi ropota fant ni slišal svarilnih klicev tovarišev in se ni zavedel nevarnosti. V naslednjem trenotku ga je že lokomotiva zadela in podrla; na srečo ga je zadela od strani in tej oko Išči ni se ima fant zahvaliti, da ni prišel pod kolesa. Kljub temu pa se je radi sunka in pri padcu hudo pobil; zadobil je Široko rano na glavi, si zdrObil nosne kosti in si poleg tega še zlomil zadnje rebro na levi strani prs. Tovariši so ga takoj prenesli v bližnji urad, kjer je siromak ddbil prvo pomoč od šempeterskega železničarskega zdravnika Romea De Chimecci, ki se je na srečo ravno mudil na postaji. Medtem je bila obveščena o dogodku rešilna postaja, odkoder je bil odposlan na lice mesta sanitetni avtomobil, s katerim je bil ponesrečenec prepeljan v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti — Če ne bo hujšega — najmanj mesec dni. Kolesar proti avtomobilu Ko je 21-1 etni mehanik Felice Acquarini, stanujoč v ulici Tesa Št. 7, včeraj popoldne okoli 17. ure vozil s kolesom navzdol po ulici Maz-zini, mu je na križišču ulice Im- brlani nenadoma preatrigel pot avtomobil, ki ga je vodil 23-letni Šofer Brnett Grmovi n, stanujoč v u-lici Gelsi h. 10. Na znamenje mestnega stra&nika, ki je na križišču nadaorovaj poulični promet, je do-fer naglo ustavil, toda kljub temu se Acguarini, ki je vozil selo naglo, ni utegnil ogniti avtomobilu; zaletel se je vanj z vso silo in se pri tem precej hudo pdbil po glavi Z istim avtomobilom je bil nesrečni kolesar prepeljan v mestno bolnišnico, kjer je dobH prvo pomoč. Nato je bil na lastno Željo prepuščen domači negi. Ozdravil bo — če ne nastopijo kake komplikacije — v 8—10 dneh. Priporočljiva slniklnja Pred neksi dnevi je brivec Ferdinand Peroutka sprejel v službo kot hišno 20-.'etno Alojzijo Micuz-zi, ki je ie nekoč služila pri njemu, pa se je čez nekaj časa iz neznanega vzroka sama odslovila. Toda kmalu se je prepričal, da bi bil bolje storil, da je ni v drugič vzel. Predsinočnjim je namreč Perout-kova žena zapazila, da pripravlja Micuzzijeva veliko culo perila; postala je radovedna, kaj pravzaprav namerava služkinja, zato jo je skrivaj opazovala. Kmalu si je bila na jasnem, za kaj gre. V svoje veliko začudenje je namreč ugotovila, da skuša služkinja vreči culo skozi okno na dvorišče, kjer je čakala, da jo. pobere neka druga ženska, ki je bila brez dvoma domenjena z Micuzzijevo. Peroutkova seveda ni čakala, da Micuzzijeva izvrši svoj načrt. Poklicala je dva orožnika ter jima izročila nepošteno služkinjo, ki je bila odvedena v zapor. Tržaška porota Obravnava proti Antonlču Govorita državni pravdnik in branitelj Včeraj se je nadaljevala razprava proti Antonu Antoniću, obtoženemu, da je s kamnom ubil tovariša Avgusta Leghisso. O poteku obravnave smo poročali. Včeraj je povzel besedo državni pravdnik, Pola. Poslednji priznava, da je Anto-niča spravilo v porotno kletko v prvi vrsti vino in zato sam predlaga, naj se vključi v listo vprašanj tudi vprašanje pijanosti. Toda le to zamorejo porotniki potrditi — druga vprašanja, kakor samoobramba, sovzrok smrti i. t. d. v tej obravnavi niso na mestu. Samoobrambo si je obtoženec izmislil v ječi. Toda tudi pijanost je bila le deloma, ker se obtoženec spominja vseh podrobnosti zločina. V svojih zaključkih zahteva državni pravdnik razsodbo v tem smislu1. Branitelj odvetnik Robba pa povdarja v svojem govoru, da je Antonič bil popolnoma pijan. Treba je tudi v poštovati obtožen-čevo precej omejeno duševno razvitost in soditi vsaj deloma po pravilih, ki jih narekuje to presojanje. Lahko se govori v obravnavi o samoobrambi, saj je bil Antonih v prepiru vržen na tla. Kdo more vedeti četnu je obtoženec spi ob zavihtel kamen? Udarec je bil instinktiven. Saj bi imela rana o-zdraviti v sedmih dneh, da ni prišlo do okuženja. Sploh pa je treba dvomiti, je li udarec bil povod smrti umorjenega. Oproščen Popoldne so porotniki glasovali. Izid glasovanja o pravoreku zanika vprašanje krivde in predsednik obtožencu takoj naznani, da je prost. _ Detomofllka pred porotniki Po zaključku obravnave proti AntoniČu je predsednik sklical porotnike za obravnavo proti Mariji Percich, stanujoči v ulici Lazza-retto Vecchio, obtoženi detomora. Zločin je Obtoženka izvršila dne 27. februarja t. 1. Iz zapisnika o prvem zaslišanju obtoženke v bolnici izvemo, da je Percichevo takoj po porodu začela obsedati misel, da bi se otroka iznebila. Tako je tudi storila. Dete je umorila s škarjami. Že pri prvem zaslišanju je obtoženka torej priznala zločin in tudi navedla, kdo bi bil oče u-morjenega deteta. Obtoženka je že v drugič mati — imela je nezakonskega otroka, ki je umrl v starosti 5 let radi škr-latice. Obtoženka ponovi na obravnavi, kar je povedala pri prvem zaslišanju. Obtoženka je srednje rasti, suhljata, in govori precej boječe. Tupatam se spusti v krčevit, obupen jok, tako, da ji eden izmed brani tel j ev — odvetnik Jed I er si t ž Illesi — večkrat ponudi kozarec vode. Ototoženka se zagovarja zelo zmedeno. Ne spominja se ničesar več jasno. Ves Čas povdarja, da je izvršila zločin v duševnem stanju, ki ji ni pustil nobenega spomina in, da bi se sama ne mogla smatrati za zmožno takega zločina. Priče. Zaslišan je kot prvi orožniški brigadir Rizzo, ki je aretiral obto-ženko. Potrdi obtožnico, kajti Per-cicheva mu je takoj priznala zločin, Nastopi priča Katarina Rožanc. Opiše, kako so prišli zločinu na sled. Našli so — ona z drugimi — otroka skritega pod nekim diva-nom, zavitega v cunje. Vrat mu je bil ovit v rokav ženske obleke. Maksimilijan Micali, v precej drastičnih izrazih v tržaškem narečju ponovi deloma izpovedi priče Rožanc. Predsednik da poklicati pričo Jelavcich, ko vstane branitelj dr. Kamilo Poillucci in prosi predsednika, da da poklicati na obravnavo zdravniške izvedence, ker je v njihovem izvedeniškem spričevalu zapisano, da so pri avtopsiji novorojenčka našli v njegovem želodč-ku nekaj krvi. Bramba bi namreč hotela vedeti, je li mogoče ta okolnost uvaževanja vredna pri konstataciji vzrokov smrti novorojenčka. Državni pravdnik se protivi zaslišanju izvedencev. Predsednik zavrne predlog bram&e in nadaljuje z zasliševanjem prič. Nastopi torej priča Ivan Jelav-ciefc. Ta priča ne ve ničesar in je na obravnavi le radi dejstva, da stanuje v hiši, kjer obtoženka. Lucija Skabar je ženska, pri kateri je Percicheva služila. Bila je pri njej štiri mesece. Priča je vedela, da je Percicheva v drugem stanju. Obtoženka ji je nekoč dejala, da se raje vtopi v morju, kot da gre taka domov. Priča je nasve-tovaia obtoženki, naj gre v bolnico, ali h kakšni babici, toda Percicheva ni hotela o tem nič slišati Obravnava se nadaljuje danes zjutraj ob 9. uri. Vesti z goriškega Goriške mestne vesti Praznovanje trinajntletnice napovedi vojne v Gorici. Trinajstletnica vstopa Italije v svetovno vojno se je praznovala tudi v Gorici kakor v drugih mestih s propagando za kolonije. V gledališču Verdi je D'Annunzijev sin imel propagandni govor. Popoldne se je običajni sprevod napotil na pokopališče padlih junakov v Kapucinski ulici, kjer so je poklonil spominu junakov. Popoldne so bile vse trgovine v mestu zaprte in po ulicah so vihrale tro-boj niče. Gostje v Gorici. Danes se pripelje iz Trsta 250 u-čiteljev iz rimske pokrajine. Mestne oblasti sprejmejo goste ob 11. uri na Senenem trgu. Po obhodu po mestu se odpravijo na goriški grad, s katerega se jim bodo pokazale znamenitejše točke italijan-sko-avstrijske fronte in bojišča. Popoldne se gostje odpeljejo v Re-dipuglio. Nov vaoreo potnega lista za inozemstvo Z včerajšnjim dnem je stopil v veljavo nov potni list, o katerem smo svoje dni že poročali. Potni list bo veljaven za dobo enega leta. Na zahtevo potnika oziroma uradno se lahko skrajša ta doba, uradi pa izdajo lahko potni list, veljaven le za eno vožnjo. Pristojbina je do- ločena na 80 L. Tej vsoti treba do-dati še L 10 za potni list in L 5 za usnjat ovitek. Ce se pa izda potni list za dobo, krajšo kakor pol leta, se tudi pristojbina zmanjša na polovico t. j. na L 40. Goriški izvozni trg v petek, dne 25. maja Na trg je bilo pripeljanih ta dan največ črešenj v dosedanji izvozni sezoni, bilo jih je okoli 300 kvintalov. Ker ne pridejo črešnje, poslane na današnji dan, pravočasno na tržišča severnih mest, nj bilo zanje toliko povpraševanje kot na včerajšnji res ugodni dan. Situacijo so rešili prekupci za žvepljanje, ki si morejo letes znova polniti svoie zaloge. Bilo jo tudi dosti nakupovanja od strani furlanskih kupcev, ki so kupoval! črešnje za furlanske trge. V Fur-laniji namreč — akc izvzamemo Tarrent — ne goje črešnjevih napadov, in je šele prvo središče Črešnjevih nasadov Verona. Jako poznani po svojih izvrstnih črešnjah sta Modena in Bologna po zgodnjih črešnjah pa Neapelj. Sicer s« črešnje v Italiji ne pridelujejo \ tako velikih količinah kot druge sadje. Zgodnjim -čresnjam je bila danes cena po 1.20-1.70; manjše količine črnih čreženj si se pa p\*v čevale po L 2.20-2.70. 3Iabo vreme ima poleg neštetih senčnih tudi svojo sončno furan za goriški trg. Hudo so namreč prizadeti goriški kmetje, ker nt dozorevajo pravočasno in pravi loma no sadje in ne povrtnina. — Ker pa i.«ta nadloga mokrote in hladnega vremena tepe tudi dru ge konkurenčne dežele, so vsaj — kot nekaka sreča v nesreči — u-godne cene za bl?.go, ki pride pravočasno na trg. Istrski kmetje so n. pr. še hujše tepeni, ker njihovo črešnje ne prenesejo tako u?-žovnega vremena kot goriške. i/o-stali so zato na tržaškem trgu 1u-najski kupci, ln šo celo Ljubljana. ki se je navadno posluževala po vojni težaškega trga, se je letođ oglasila v Gorici. Tudi špargljem se vprav radi zakasnele konkurence severnih dežel drži še vedno cena na l 3-3.40. Izvrstni, prvovrstni goriški grah, pravi ponos goriškega trga, je le malo popustil v ceni in se še vedno drži na l 1.40-1.tio. Solata v svoji stalni postojanki po 70 c. BORZNO POROČILO Trst, 25. maja 1928. Amsterdam 763.709, Belgija 203-267, Francija 74.57«-74.87«, London 92.57k-9277«, New Vork 18.93-18.99, Španija 315.50-321.50, Švica 365-367, Atene 24.75-25.25, Berlin 451.75-457.75, Bukarešt 11 65-12.05, Praga 56.11-56.41, Ogrska 328.50-334.50, Dunaj 204:25-270.25, Zagreb 33.30-33.60. Uradna cena zlata (24. iv.) l 366.30; Liktorsko posojilo 87.50; vojnoodškodninske obveznico l 78.30. MALI OGLUSa DEKLICA, pridna, poštena, se sprejme takoj kot učenka za trgovino z mešanim blagom. Trgovina Postumia Grotte 179. 585 ZLATARNA Aitoert Povh Trst, Vin Maiziut 40 kupuje krone po l-37 Popravlja in prod«ja zUtenino. 1 Velika razprodala vseh predmetov rešenih ob po2aru v trgovini M II Mre 112 Chantung po L 4.75 meter. Ženske nogavice močne 3 pari L 5.—; moške nogavice 4 pari L 5.—. Moške srajce Zefir, zajamčene barve, moderne, z s dvema ovratnikoma L 17.90 L Ž04 g ;bsrana 1 za j it Poročne sobe iz masivnega lesa ledilne sobe Lakirane kuhinje Posamezno pohištvo Železno pohištvo MESSANĐSSO LEVI MINZI,TRST Via Rettori 1 — Via Malcantoti 7-13 PODLISTEK iV. J. KR 12ANOVSKA: evina (89) Roman v Štirih delih I* ruščine prevedel I. V. — Tako je. Nimam najmanjše volje seznaniti Se & to «moskovsko« sestrično. Kar sem zvedela od baronese pl. Rangraldove in od Meli, ni moglo TObuditi v meni naklonjenosti in spoštovanja do te oeebe, — je s prezirnim mrdanjem rekla Vil-Sna. — Saj sem ti povedala zgodbe njene prve ponesrečene zaroke in kako spretno je zamenjala prejSnjega ženina, ruskega kneza, že naslednjega dne z nemškim grofom? Ha! hal hal — Da, da! To je vse zelo sumljivo: nesrečna Poljakinja, zahrbtni zapeljivec in praktična nevesta, ki men j uje ženine kakor rokavice. Imenit-jml družba! Toda grof mi je uganka! Kako se je mogel uloviti v to mrežo? Vilma je zmajala z glavo. — Moški sploh radi izgube glavo ter poštar nejo slep,i če gre za lep obrazek, ta ženska pa je lepa, a kar je glavno, tudi bogata. Le pripravi se, Alma, in glej, kako boš sprejela to bogato ošabnico, ki se bo bahala s svojimi dragimi oblekami. — Misliš? Toda, če si domneva, da nas bo zatemnila s svojimi «rublji», veruj mi, da ji bodo tu pokazali, kam spada, — je rekla Alma, ki je sardela od nevolje. — Seveda, Če sprejmeš ti nase nalogo, poučiti lepo «kozak in jo», tedaj sem uverjena, da se bo njena oSabnost kmalu zlomila, — je podpihovala Vilma. — Kakor vse kaže, namerava v resnici blesteti tu s svojimi oblekami. Ravnokar prihajam iz Krenice, kamor sem šla po materinem naroČilu k gospe Linderjevi, in slučajno sem videla balo, ki jo je ona sprejemala. Moj Bogi Mislila sem, da sem prišla v trgovino, toliko porcelana, srebra in kožuhov je bilo tam nagomilanih. Pravim ti, Alma, da sem videla take sobolje, her-meline in črne lisice, da se ti niti ne sanja o njih; a gospa Linderjeva, kateri ee je kar v glavi vrtelo od vsega tistega bogastva, mi je zatrjevala, da so perilo lit oblačila mlade grofice takšna kakor v pravljicah. — Zelo neumno je od nje, če se misli tako lišpati za naše podeželsko mestece! Saj bodo vse naše dame proti njej, — se je razburjala Alma, ki je postala visa rdeča od nevolje. — Sicer bi si ne bila nikoli mislila, da je postal Berenklau tako praktičen človek. Vedno sem ga smatrala za viteza brez strahu in madeža in za idealista; v resnici pa se je ta cvitez» mirno prodal neki gizdavi kramarici. Vilma se je delala, kakor da ne vidi prijateljičine jeze, ter obrnila pogovor na svoj odhod, opravičujoč ga z izgovorom, da se mati želi posvetovati z nekaterimi znamenitimi berlinskimi zdravniki zaradi bratove bolezni. Posedela je še nekoliko in se nežino poslovila od Alme, ki ji je obljubila, da ji bo sporočila vse mestne novosti, Vilma je bila zelo zadovoljna s svojim obiskom; j zdaj je bila prepričana, da je imela Milica sovražnico. Ustvarila si je tla za razne vrste neprijet- j nih spopadov. Alma je bila Vilmina prijateljica že izza otrodkih let. Bila je iz stare obubožane in mnogoštevilne plemiške rodbine ter se je poročila s j poročnikom pl. Vizenbrukom, ker je bil bogat, dasi je pripadal mlademu plemstvu. Lepa in ko-ketna Alma si je ustvarila izjemen položaj: mladina ji je dvorila, ona je bila najpremožnejša v polku, prirejala je v svoji hiši zabavne večere ter nadkriljevala vse dame s svojimi oblekami; skratka, bila je ali saj se je smatrala za salonsko le vini o in prvo damo polka. 2e sama misel, da bi ji mlada grofica Beranklavova utegnila odvzeti prvenstvo, zatemniti njeno slavo z dragocenimi oblekami in sijajnimi sprejemi in ji morda odvzeti celo njene dvorilce, — jo je vznemirila do globine duše ter vzbujala v njoj sovraštvo in zavist. In tako je prispela Milica z možem na končno postajo, ne da bi kaj slutila, da je vzbudila že zavist. Potovanje je zl>liŽialo zakonca, groforva. ljubeznivost in obzirnost pa sta/vrnili Milici mir in zaupanje. Veselo je stopila iz vagona in se radovedno ogledala okrog sebe; medtem ko je sluga sprejemal prtljago, sta šla z možem 9 po^tr.ie. katero ju ie čakala kočiia. Mailino mesto, skozi katero sta se vozila, je napravilo aianjo prijeten vtis s svojimi snažnimi in Čednimi hišicami, ki so bile obdane z vrtovi. Nato je cesta zavila y gozd.