Državni zbor. Obštrukcija. Te besede se silno bojijo visoki krogi. Kaj pa je obstrukcija? Skozi dve leti smo jo imeli v državnem zboru. Obstoji pa v tem, da se na ta ali oni na6in zabrani vsako vspešno delovanje v zbornici. Nemški obštrukcijonisti so ropotali in kričali, metali tintnike okrog in vrgli zborni6nega predsednika z njegovega sedeža. Če so se naveli6ali krutega nasilstva, zahtevali so glasovanje po imenih. Danes 23. novembra so za6eli obštrukcijo Cehi. Toda, kakšen razlo6ek med nemško in 6eško obstrukcijo ? [Česki govorniki govorijo dolgo, ali 6itajo iz knjige, samo da zabranijo delovanje državnega zbora pod to vlado, ki jim je storila toliko krivico ter z nevkretno roko vsekala globoke rane. Preden se je za6el danes razgovor o pogodbi z Ogrsko, ki je bil na dnevnem redu današnje seje, je dobil 6eški poslanec Doležal besedo, da vtemelji svoj nujni predlog, naj se pri prihodnjem ljudskem štetju štejejo ljudje po svoji narodnosti, in naj se ne ponavljajo krivice, kakor pred 10 leti, ko se je brez števila Cehov prištevalo Nemcem. V ta namen je predlagal Doležal pred nekaterimi dnevi, naj se izvoli posebni upravni odsek 48 udov, ki ima to stvar pretresti in staviti primerne predloge. A takrat se mu je ustavil poslanec dr. Gross, 6eS, zakaj nov odsek, saj že imamo odsekov dovolj! Predsednik je dal glasovati ter izjavil, da se je predlog za izvolitev upravnega odseka odklonil. A dozdevalo se nam je, tudi 6asniki so tako poro6ali, da se je ve6ina zbornice vzdignila za Doležalov predlog. Po opravilnem redu je še le danes dobil besedo k vtemeljevanju svojega predloga Doležal. Tu je razodel, da \e isti dr. Gross, ki se je protivil izvolitvi upravnega odseka, te dni sam podpisal enak predlog, naj se izvoli odsek 48 udov, ki ima vrediti to zadevo. Pa, ko je Doležal zahteval izvolitev tacega odseka, ki zahteva od vlade, da se postopa pri ljudskem štetju pravi6no: je požrl dr. Gross svoje lastne besede in se protivil izvolitvi upravnega odseka. Doležal je dokazal z gotovimi dogodki, ktere je čital iz posebne knjige, da so v tem mestu toliko tisu6, v onem zopet toliko stotin Cehov pred desetimi leti prišteli Nemcem. Predsednik mu je segal ve6krat v besedo, naj v zbornici ne 6ita, temve6 prosto naj govori. Doležal pa ugovarja tej zahtevi predsednika reko6: « Jaz moram resni6no govoriti; a ni mogoče, da bi si iz glave zapomnil vse te številke in razna imena; moram toraj čitati.» Ko je govoril in bral malo več, kakor dve uri, zahteva besedo k isti stvari česki poslanec Šileni, ki dokazuje na dalje, koliko krivice se godi Čehom s prištevanjem njihovih rojakov k nemški narodnosti. Govoril je Šileni dobro uro, za njim o isti stvari Spin6i6 in Horica. Kramar zahteva sklep seje. Levi6arji zahtevajo na to večerno sejo ob 7. uri, da se razgovor o Doležalovem predlogu kon6a. Pri glasovanju se je pokazalo, da je levica v ve6ini za 6 glasov. Ve6erna seja se za6ne; levica zahteva sklep razgovora; levica je zopet zmagala: Sledili so nekateri popravki Lahov proti trditvam Spin6i6a. Lahi so v svoji predrznosti trdili, da se v Primorju njim krivica godi (!). ne Slovencem in Hrvatom. A dobro sta njim zasolila Spin6ič in dr. Laginja. Okoli 9. ure zvečer se je glasovalo o velevažnem Doležalovem predlogu: naj se izvoli odsek 48 udov, ki bo pretresoval vso zadevo zastran bodo6ega ljudskega štetja. A kaj se zgodi? Desnica je bila ta dan v tretjič v manjšini. Glasovalo je 205 poslancev in sicer 111 proti predlogu in 94 za predlog. Vsled tega nastane velik vrisk na levici. Da je desnica s tem važnim predlogom propadla, to so zakrivile sledeče okohščine: 1) Razun Čehov ni nih6e na desnici vedel, da se ima 23. novembra vršiti razgovor o nujnem predlogu Doležala; radi tega je bilo premnogo desniskih poslancev odsotnih; 2) izmed udov katoliške ljudske stranke ni glasoval z desni6arji nih6e, kakor dr. Tollinger — vsi drugi so se zdržali glasovanja, eden je celo glasoval z levičarji; 3) najbolj so pa zakrivili naš poraz odsotni Clani izmed Poljakov, velikega posestva in «kr§6. slovanske narodne zveze.» Danes ne vemo, drži li še desnica skupaj ali ne? Bodo Cehi ostali pri svojem v6erajšnjem po6etju in tirali obštrukcijo dalje ali ne? 0 avdijenci pri cesarju. Ker grof Clary ne more z državnim -vozom naprej, posegel je cesar vmes ter po- klical k sebi na6elnike desni6arskih klubov. Za Slovence je govoril posl. Povše, za Hrvate poslanec dr. Bulat. Cesar je govoril k Povšetu o politi6nem položaju, razmotrival je potrebo, da se nainujnejše državne potrebS6ine hitro rešijo, k tem pa spadajo: kvota, zakon o razdelitvi dohodkov in provizorij proračuna, — in je pozivljal klub, da k izvršitvi te naloge tudi zdajnemu ministerstvu pripomore, ker je to njega naloga. Poslanec Povše je odgovoril, da so se v tem klubu sestali Slovenci, Hrvatje in Rusini in da vsi ti zahtevajo parlamentarno delovanje, ker jim je le v parlamentu mogo6e zagovarjati svoje, po zakonu zajamčene narodne pravice, ter je nadaljeval: Naša zveza se trdo drži desnice, ker najde ondi naravne zaveznike, zastopnike vseh avstrijskih Slovanov in pa katoliško nemško ljudsko stranko, s katero jo veže jednako stremljenje v verskih in gospodarskih vprašanjih. Vse to nam veleva ostati pri desnici, ker nam tudi sedanje uradno ministerstvo sovražno nasprotuje, kar se vidi posebno pri imenovanju celjskega sodnijskega predsednika, ki je naše ljudstvo silno užalilo. Mi se bomo držali naših pravic in bomo svoje politično nastopanje uredili po tem, kar nam veleva naša dolžnost nasproti našemu narodu, katerega zastopamo. Dr. Bulat je govoril pred cesarjem splošno v istem smislu, le glede državnih potrebsein je obljubil podporo svojih somišljenikov. Iz tega sporočila je razvidna razlika med besedami, ktere je govoril Povše in dr. Bulat. Povše je odlo6no povdarjal, da naša zveza ne more ni6 obljubiti v podporo zdajšnji vladi, med tem, ko je Bulat v imenu hrvatske narodne stranke te najnuineiše državne potrebš6ine podpirati obljubil. Dalmatinski Hrvati: Bulat, Zore, Bor6i6, Klaič in Vukovi6 spadajo k tako imenovani narodni (vladni) hrvatski stranki; dr. Trumbi6, Bianchini in Perič pa k pravaški stranki. Rusini so nejevoljni, da se njih vodja Barwinsky ni pozval k cesarju. To je o6ividno zabranil vpliv Poljakov. Avstro-ogrska pogodba. 24. novembra se je za6ela razprava o pogodbi med Avstrijo in Ogrsko. Proti tej pogodbi so prav za prav vse stranke državnega zbora. Proti njej sta govorila danes Čeha Kaftan in Dvoršak. Razprava bo trajala gotovo 3 dni, preden se izro6i odseku. Socijalno politični odsek je zboroval 24. t. m. ter se je dolo6il njegov delokrog. Temu odseku se imajo izročiti v pretres vsi predlogi, ki zadevajo varstvo in zavarovanje delavcev. Beseda «delavec» se vzame tukaj v najširšem pomenu.