Poštnina plačana v gotovini
Maribor, torek 12. januarja 1937
Štev. 8. Leto XI. (XVHI.)
MARIBORSKI
Cena 1 Dm
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri I Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
JUTRA
PMdima GŠsu&je
Sestanek sreske organizacije 3NS v Mariboru
V četrtek 7. t. m. sc je vršil v hotelu fOrel* članski sestanek JNS za mesto Maribor. Bil je zelo dobro obiskan in razpoloženje udeležencev je bilo izredno živahno. Sestanek je vodil namesto službeno odsotnega predsednika sreskega odbora s. senatorja dr. Ploja podpredsednik g. dr. Lipo Id. Narodni poslanec s. 'Ivan Prekoršek iz Celja, katerega so zborovalci že začetkom iskreno blamirali, je podal zanimivo in izčrpno poročilo o političnem položaju, o novem Proračunu ter ° raznih drugih zakonskih Predlogih, ki so predloženi Narodni skup-sčini, zlasti tudi o konkordatu s Sveto sto “Oo, o minulih občinskih volitvah i. t. d. Zborovalci so njegova izvajanja že med govorom ponovno burno odobravali, zlasti pa se ni hotelo odobravanje poleči po zaključku poročila. G, narodni poslanec je »a željo zborovalcev izjavil, da bo z veseljem vedno rad pripravljen priti na sestanke mariborskih pristašev JNS. — Pri slučajnostih se je obravnavalo vprašanje poglobitve strankine organizacije v Mariboru, zlasti tudi vprašanje njene mladinske organizacije.
V SKUPŠČINSKIH KULOARJIH JE ŽIVAHNO.
j'« koncu srbsko pravoslavnih božičnih praznikov se opaža v skupščinskih kuharjih zopet živahnejše življenje. Skupščinski finančni odbor jc že na delu pri Prcučavanju predloga o proračunu in fi* n£>nčnega zakona za 1937-38. Kedaj se bo sestai skupščinski plenum, še ni točno u-£°tovljeno. Menijo, da bo to okoli 20. t, ni pa izključeno, da bo to šele koi»-Cem tega meseca. V teku januarja se bo gotovo sestal tudi senat in se za ta čas Pričakuje tudi vrnitev predsednika vla-dr. Stojadinoviča iz inozemstva, ki ‘ c napoveduje za sredi januarja. V zvezi em se šušlja, da se bodo po dr. Stoja-inovičevj vrnitvi navezali prvi službeni stfki med vlado in dr. Mačkom. Dr. Ma-^c,c ie, kakor smo že poročali, izjavil, ‘Ja ne odklanja pogajanj z nikomur, tudi ’’e z .ipz. »Obzor« piše, da zahteva dr. Maček konstituanto in novo ustavo. V •stališču do te dr. Mačkove zahteve izraba IRZ mnenje, da naj se reši to vprašanje na osnovi sedanje ustave, dočim stoji udrir/cna izvenparlamentarna opozicija nekako v sredini mnenj, to je, da ^i se z revizijo sedanje ustave mogle biti nrvatske zahteve zadovoljene. Vsekakor Jc značilno, kar piše »Obzor«, da ne mo-;ejo bodoči razgovori med JRZ in koalicijo SD, iti .ca tem, da bi se razbili dobri odnosaji nied udružsno opozicijo in koalicijo SD.
[Maroko preizkušnja miru
V Sredozemskem morju štirje britanski admirali
GIBRALTAR, 12. januarja. Križarki »Queen Elisabeth« in »Sussex« sta prispeli danes semkaj. Na obeh sta izobešeni admiralski zastavi. V gibraltarskl luki se sedaj nahajata še dve drugi večji vojni ladji ter večje število manjših vojnih brodov. V Sredozemskem morja so sedaj 4 admiralski brodi. »Newyork Herald« pariška izdaja poroča iz Londona, da je angleška vlada na predlog francoskega poslanika v Londonu Corbina glede skupne angleško francoske akcije označila tako akcijo sicer za preuranjeno, vendar pa se je navzlic temu odločila angleška vlada, da okrepi pripravnost angleškega sredozemskega brodovja. V G braltar je že prispel veliki linijski brod »Queen Elisabeth«, ki čaka nadalnjih navodil, prav tako je tamkaj tudi križarka »Sussex«, dočim so v Casablanco prispele 4 francoske torpedovke kot predstraže velike francoske atlantske mornarice,
PARIZ, 12. januarja. »L’ Oeuvre« poroča, da registrira nemška država v vseh podrobnostih svoje sodelovanje v španski državljanski vojni, tako v pogledu administrativnih, kakor tudi obrambno strateških momentov. V nemškem zunanjem m"nistrstvu Je osnovan poseben oddelek »španska državljanska vojna«, ki mu načeluje general Vilbert. Ta je imenoval generala Sperlea, prejšnjega poveljnika V. zračne divizj;e v Monakovem za poveljnika prostovoljske brigado. Temu oddelku so prideljeni mnogi nemški častnik!, ki imajo dolžnost, da pošiljajo v Berlin točna In podrobna poročila o vrednosti ter uporabnosti nemškega vojnega materiala.Nemške sile v Španiji tvorijo v glavnem tri skupine SS, ki nohsijo imena Hitler, Deutschland in Goring.
PARIZ, 12. januarja. »Populaire« poroča iz Tangerja, da je Francova vlada na zahtevo nemškega generala Faupola sklenila odpustiti vse francoske prostovolce, ki se bore na strani generala Franca, Po mnenju teh krogov bi moglo namreč postati sodelovanje Francozov usodno, ker bi oni utegnili vse videti In o tem pošiljat] svoji vladi poročilo. Prav tako naj bi se Iz Španije, ki jo obvladuje general Franco, odstranili vsi francoski dopisniki,
Mfiutttgp uiflflfaifiMtitP y
PARIZ, 12. januarja. »Pariš Soir« objavlja Iz Tangerja sledečo vest: Včeraj popoldne so vršile tri edinlce francoske vojne mornarice vežbe ob atlantski o-ball španskega Maroka med Arzilo in Larasom. Istočasno je neki hidroavion britanskega oporišča na Gibraltarju letel nad tem delom, dočim je istočasno več editiic britanske vojne mornarice križarilo pred Ceuto. Včeraj in predvčerajšnjim je bilo, kakor se doznava, v Ceuti okoli 10 nemških podmornic.
LONDON, 12, januarja. Reuter poroča: Britanska vlada razpolaga z novimi informacijami angleškega izvora o položaju v Maroku. Po teh obvestilih se potrjuje, da je bila tamkaj zadnje dni živahna nemška aktivnost, ne potrjujejo pa se vesti o kakšnem izkrcavanju novih nemških oddelkov. Z druge strani pa se potrjuje vest, da so utrjevalna dela v
s/i	kut V t&ttiHt&ki
Uušctld
43‘/.
polnem teku, vendar pa se to utrjevanje vrši samo v oblasti same Ceute, in sicer s pomočjo nemških tehničnih strokovnjakov ter svetovalcev. Po angleških poročilih pa ne prehajajo ta dela meja mesta Ceute. Pripomniti je, da pripada malo mesto Centa Španiji in da ima mestni sta tut, ki se razlikuje od statutov, kj veljajo za ostali del španskega Maroka. Ceu-ta se namreč nominalno nahaja še vedno pod suvereniteto maroškega sultana.
LONDON, 12. januarjai Havas poroča: Britanska vlada pozorno spremlja razvoj prilik v španskem Maroku. Zatrjuje se v službenih krogih, da so konzularni predstavniki obvestili angleško vlado o prihodu velikega števila Nemcev, ki naj bi bili pretežno rudarski inženjerji. Vest o izkrcanju nemških oddelkov se niti ne potrjuje, niti demantira.
Prejeli smo: »Ob priliki neke sodne . -avnave pri tukajšnjem okrožnem sodi i so so slišale skoro neverjetne stvari. , i nemški Žid, ki je lani prišel v j Maribor, je dal nekemu tukajšnjemu trgovcu posojilo v znesku 25.000 dinarjev ter zahteval 43°''« obresti. Razen tega je dotičnik pokupil od raznih oseb, ki so v slabih gmotnih razmerah, zavarovalce police za slučaj smrti. Sedaj baje inoze-rtiec čaka na smrt dotičnih zavarovancev, da bi kasiral lepe vsote... Neverjetno in vendar resnično!«
OBMEJNE TOŽBE.
»Del. politika« poroča:	»Davki	iu.s
tlačijo. V naši nekdaj tako premožni fari je tudi potrkala kriza. Šentjakobčani smo včasih kaj dali na to, da smo bili brez dolga in davčnih zaostankov. Sedaj se je pa vse močno izpremenilo. Neprestano dobivamo obiske finančnih stražnikov, ki hodijo križem kražem po fari, pa o-stankov pa je v naši občini po — pol so veseli, če naberejo dnevno po par kovačev na davčnih zaostankih,. Teh davčnih zaostankov je .... — Kmet.«
STRAH PRED PRAZNINO.
V »Del, politiki« beremo: To pa vendar ne gre! V. »Prvi legiji«, ki so jo igrali 6. t. m., bi bila morala debitirati kar dva, ki sta se odločila za igralski poklic. Odkrito povedano, da ne razumemo, kako i je mogoče določiti tak komad, ki se ga letos z vso silo tišči na oder in je že več kot »izlajan«, za prvi nastop dveh novincev. Kako pa naj se novinec uveljavi v takem odrskem komadu, ki je sam na sebi precej odvraten? Moral bi biti res naravnost dovršen umetnik, da bi se lahko prilagodil svoji že vigrani okolici in poleg tega navdušil gledalce ter si pridobil njihovo priznanje. Tak debit bi mogel nakloniti ntovincu samo tisti, ki bi imel namen, da mu enkrat za vselej zagreni veselje do igralskega poklica in vcepi strah — pred prazno dvornao.«
VOJVODA WINDSORSKI V BURG-THEATRU.
Sinovi se je nenadoma pojavil v dunajskem Burgtheatru vojvoda NVindsorski, da prisostvuje predstavi drame »Kraljična dekliška leta«, v katere središču je angleška kraljica Viktorija, ki je prababica vojvode Windsorskcga.
TOKIO, 12. januarja. DNB poroča: Notranje ministrstvo je izdalo poročilo, v smislu katerega je bila odkrita velika komunistična zarota. V tej zvezi je bilo aretiranih 35 komunistov. Že delj časa so
uamreč pripravljali komunisti puč v Japonski, na Formosi, Šangaju in Koreji, Važni vojaški objekti in železniške.proge ter vse radijske postaje maj bi se bile zasedle.
PMjska	meh$i*a	Atesikije
Bosanski frančiškani in brata RADIČA.
, V Sarajevu je izšel »Koledar sv. Ante«,
1 ga izdajajo bosanski frančiškani. V Cm nabožnem koledarju jc med drugim Planck dr. Otona Knezoviča, v katerem ma t ,	,
kHuskuti0 ra^nc,idc°l0Kije1in se ob za-	sinovi	se	si	u	Casek
v‘J , ,te*a članka ugotavlja:	»V kr-
ščanstvu je spas današnjemu človeštvu, v“,pa v K°niunizmu, boljševizmu ali tak snih ideologijah bratov Radičev, Šarini-ea ali llercega.« Rogve, kaj bo k temu dejal sarajevski nadškof dr. Šarič, ki je,
^akor znano, drugega mnenja, glede Raičevega. oziroma Mačkovega pokreta.
RIM, 12. jan. Agencija Stefani poroča: Zunanji minister grof Ciauo je sprejel poljskega poslanika, ki mu je v imenu svoje vlade sporočil, da je poljski gene-
, LONDON, 12. januarja. DNB poroča: Včeraj so nastali v Alcksandrettj resni nemiri. Ena oseba je umrla, 8 je bilo ra-
ralni konzulat v Rimu pooblaščen, da smatra abesinski teritorij podrejenega svoji teritorialni jurisdikciji.
njenih. Spopadli so se Turki in Arabci, ki očitajo Turkom, da so odpadniki in da
so se znevarili koranu.
NOVA PRAVDA
te naslov 14dnevmku, ki ga je pričela izdajati Narodno strokovna zveza v Ljubljani.
ZA ZBLIŽANJE BEOGRAD-PEŠTA.
»Neues Wlener Journal« prinaša članek madjarskega narodnega poslanca grofa dr. Josipa Balffya-Dauna, ki se zavzema za pomirjenje med Madjarsko in Jugoslavijo. Pisec povdarja v svojem članku, »da je StOjadlnovlčeva vlada izdala odredbe, ki so v iijteresu madjar-
skili manjšin na področju Jugoslavije. — Madjarskim manjšinam je vlada vrnila šole in kulturne institucije, tako da lahko ustvarjajo svoje kulturne vrednote in se je tako na mah znatno izboljšal položaj madjarske narodne manjšine v Jugoslaviji. Ta okolnost je zbudila v Madjarski veliko zadovoljstvo in veselje.«
MARIBORSKO GLEDALIŠČE:
Torek, 12. januarja ob 20. uri: »Visokost oleše«. Red B.
Sreda, 13. 1. Zaprto.
Četrtek, 14, J. ob 20. uri: »Kadar se utrga oblak«, red A.
»Kadar se utrga oblak« učinkovito in ob premieri popolnoma uspelo dramo Jo-ke Žigona ponove prvič ta četrtek, /.a red A. Delo zavzema med sodobnimi slovenskimi eno prvih mest in zgrabi s pre. tresljivo dramatiko.
Nušlčeva najnovejša komedija »Dr« (Doktor) preseneča po svoji svežini, izredno duhoviti satiri in obilju ironičnega humorja. Delo je gotovo eno izmed največjih uspehov tega našega najboljšega komediografa ter je pravkar — dasi je zelo malo časa od njegove krstne predstave — doseglo naravnost fenomenalen uspeh v češkem prevodu v Brnu. Poslo-venil je »Dr« dr. I. Dornik. Osrednjo osebo Životo Cvijoviča igra D. Gorinšek.
ttniiistuif jemupMi
Kadar se utrga ob!ak
Ta drama v treh dejanjih je miselno zgrajena na klasičnih vzorih. Njen malo-verjetni tragični konec nas pusti skeptične in ne zamišljene. Temu je vzrok, da je dejanje bolj na zunai kot na vznotra.i grajeno v tendenčnem smotru po močnih prirodnih efektih. Oder in igralci stopijo v ozadje, pred nami delujejo zaklenjene. neugnane sile prirode in pokopljejo v sebi še človeško bitje, ki se bori s sovraštvom in zagonetnimi strastmi in kaže popolno nemoč, da bi jih na katerikoli način obvladovalo. Notranji človečanski efekt se izraža le v Anini osebi, v njenem grehu in v strahu da postane še nov vzrok krvoskrunstva. Grenka samoizpoved Kalanova, ko propade njegovo imetje in se v njem zruši ponos do -strahopetnega ponižanja, je le toliko resnično, da mora biti vsaka krivica in nasilje že na tej zemlji poplačana in izravnana. toda ravno v tem se vidi, kako malo je človečanske boli v njem, kako malo je herojskega ognja in ljubezni v njegovem življenskem delu in kako pod~ lega čustvo logični miselnosti.
Bahati in premožni Jakob zakriva do zadnjega prelom svoje moči in dolgov. Ves jc potopljen v perečo misel svoje rešitve, zanjo se ponižuje pred štacu-narjem, ki se mu smeje in roti; toda vse ge v njem tako bliskovito lomi in trže, da si človek ne more vsega tega osvojiti, se vanje poglobiti in resnično doživljati. Kakor v njem, tako tudi okrog njega v njegovi družini. Res je, na človeka pade teža razočaranj, prevar in zaporednih odkritij, ki je eno težje od drugega in ga stre tako, da le začudeno v nemoči gleda okrog sebe. S strtim človekom se ne da več dalje graditi, zato nastopi tu konec. Dejanje se tako nepričakovano zruši in drobi, da kljub vsej tragiki ostaneš miren, ker v srcu ti nekaj pravi — saj ni res, saj ni to mogoče. — Resnično bi bilo tedaj, če bi nas od prvega počet-ka spremljala ta misel, se v nas razpletala in poglobljala, tako da bi bolest prehajala v harmonijo in skladnost našega notranjega doživetja. Tu pa se presek naših misli z vrši bliskovito, kot bi udarilo v mas s titansko silo kot Deus ex machina.
V	drami pa je lepo podano teško življenje in tudi tipi so nam povsem domači in resnični, tako da je vendarle dosežen odrski efekt.
Jakobov sin Lojze je zelo simpatičen in sodoben mladenič. On sluti, da se v očetu nekaj podira in ruši, ve tudi to, da bo kalanovščina propadla, toda povsem razumljiva ljubezen do Lenke ga prevzame in se hoče pomiriti z očetom, ko mu je, na njegovo in naše veliko začudenje, izbral za nevesto baš ono, ki jo je 'oliko ljubil. Kaj je očeta pripeljalo do tega sklepa, je ostala njegova tajna, nujnost drame morda to zahteva.
Andrej je skrit in zahrbten tip. V njem se nekaj kuha, to da slutiti, to so njegovi — božji mlini — kakor se pikro in tr-•risto izraža. Maščevanje za očetov dom in svojo mladostno ljubezen mu ne
da miru in ga žene do obupa. Njegov konec je mračen, kot je bilo mračno njegovo življenje. Trgovec Lojze je zagrenjen in maščevalen. Svoje grbe ne more pozabiti, kot je ni mogel pozabiti pesnik Leonardi, grdi ga pred svetom in odbija vse kar je toplega in nežnega od sebe. Denar mu je zlezel v dušo in grlo. to ga duši, in bodri, ker je popolnoma v njegovi oblasti.
Pavlič poštar je pravi sin svojega poklica. Opravljiv in enostaven kot vaški pijančki, ki so v kozarcu našli smoter in cilj svojega bednega, osamelega življenja.
V celoti jc bilo delo preveč sekano, brez zlitja in notranjega enotnega pov-darka. Lahko bi bilo doseženo vse ono. kar je autor pridržal za igralca in režijo. Tega jc manjkalo.
Igralci so bili preglasni, včasih preveč
Iz krogov staršev smo prejeli iz Križevcev pri Ljutomeru:	Pred	mesecem
je zapustil Križevce pri Ljutomeru šolski upravitelj Janko B e I e c, ki je bil premeščen po službeni potrebi v Šafarsko pri Štrigovi. Doba njegovega upravite-ljevanja in javnega udejstvovanja v Križevcih, ki je trajala pet let, ne bo za nas pozabljena. G. Janko Belec je prišel v Križevce I. 1931., kjer je bil tudi nastavljen po odslužitvi vojaškega roka, in je par dni po nastopu prevzel upravitelj-stvo šole, za katero je skrbel do svojega odhoda kakor oče za svojo deco. V tem času je dosegel, da je šola na znotraj dobila snažno in lepo lice ter več razredov in mnogo lepih, praktičnih in modernih potrebščin. Na šoli je uvedel mladinski pevski zbor, saj so ti pevci nastopali pri vsakoletnih šolskih prireditvah, ki so imele lepe sporede in privabile mnogo staršev, ki so sc iim pri teh prireditvah nemalokrat orosile oči. Letno so se vršili ob nedeljah sestanki staršev, ki jih je vodil upravitelj sam, in tako zbiral želje in urejal pouk, da so bili vsi zadovoljni. Na teh sestankih smo se starši približali šoli in njenemu ustroju. Veliko skrb je posvečal šolski upravitelj revnim otrokom, za katere je skrbel, da so bili preskrbljeni z vsem, ob svojem odhodu jih jc obdaril z oblekami, obutvijo in perilom. Šolski vrt je dobil v tem času novo lice, novo ograjo, novo ureditev, drevesnico in lepo urejeno travišče. V šolskem vrtu so se šolski otroci marsičesa naučili, saj so se tam praktično poučevali pod njegovim vodstvom in vodstvom učiteljstva. Pri vsem uje* govem delu jc vladal red. Z velikim številom učiteljstva, saj je na naši šoli 12 uči teljev, je shajal zelo dobro in vzajemno. Pri vsakem obisku staršev pri njem je šel najprej k razrednikom, da se je vsaka stvar sporazumno in ugodno za nas
nestrpni. Igrali so vsi dobro. Najbolj se je odlikovala molčeča in skrita bolest Elvire Kraljeve. Vsaka njena beseda in gesta je priklenila gledalca, ki je hotel iz njenega obraza brati že naprej razvoj drame. Zelo dobro je igral tudi Radč N a k r s t, ki se je odlično vživel v svojo vlogo. Pavle Kovič nam je ustvaril nov lik, le v resnični tragiki ni dovolj globok, toda vsaka njegova kreacija je pridobitev za naše gledališče. Rasbergerje vaje krasno podala mlado, simpatično in naivno Lenko. Njeno tako idilično življenje se zgrozi in otopi, ko spozna v ljubimcu brata. Danilo Gorinšek je igral dobro, toda nerodno mu je bilo v žagarjevi vlogi, ki ne dovoli nikakega duhovnega razmaha, za kar je igralec poklican. Milan K o-s i č je bil pravi Žid in iz Šekspirjevih časov. Včasih je malce pretiraval. Igra! pa je dobro. Just K o š u t a je bil na svojem mestu, kot po navadi. Režija jc bila v rokah glavnega režiserja J. K o-v i č a.	L.	B.
rešila. Videli smo, kako složno si je bilo učiteljstvo in ga upoštevalo, saj je pri njem našlo svojega dobrega svetovalca. Ureditev naše šole i nje red je ponos nas vseh, zato smo hvaležni g. Belecu
za vse. Pri raznih prošnjah nam je šel zelo na roko, saj je bil vsak dan že ob 7. uri v šoli pri svojem delu; radi te marljivosti je bil priljubljen tudi pri onih. ki jim politično m pripadal. Bil je značajen in kremenite volje. Poleg šolskega dela je deloval tudi v drugih panogah med narodom. Ustanovil je čebelarsko podružnico, bil njen predsednik in se zavzemal za vsa čebelarska vprašanja. Ustanovil je Strelsko družino, deloval pri Sokolu v raznih funkcijah in sodeloval pri vseh prireditvah, bil je poveljnik gasilcev itd. Vsa leta je vodil in poučeval na Kmetski nadaljevalni šoli, ki ■ jc tudi po njegovem odhodu usahnila. Neštetega njegovega podrobnega dela niti ne naštevamo, lahko samo rečemo, da je šolski upravitelj Janko Belec uredil našo šolo in dvignil na tako stopnjo, kakor še do sedaj ni bila: zato mu na njegovem novem mestu želimo istih uspehov, še bolj pa to. da bi našo šolo zopet enkrat prevzel, saj je naš domačin in razume naše potrebe in težnje. Naše učiteljstvo pa prosimo, da nam ohrani isto naklonjenost tudi v naprej. — Sledijo podpisi staršev.
Odkritosrčnost,
»Res, tvoja hčerka je kakor angel!«
»Kaj mihasni, če je noben vrag ne mn-ra!«
»Mama, kupi mi novo punčko!«
»Poglej, saj še je vendar stara dobra.--
»Tudi jaz sem še dobra, pa si mi vendar kupila sestrico.«
Tudi ta dva sta prisostvovala svatbenim svečanostim ob priliki poroke nizozemske prestolonaslednicc Julijane v Haagu. Sta to delegata sultana Laukata na Sumatri. Na desni princ Mansoersjali, na levi sultanov brat.
i
Ofonejta Okati
BBBBmmmmmmmmmmnam
Ob obhodu dobrega šolskega upravitelja
Dr. Fran Vatovec:
MO ki slovenske huua-(istUte
(Dalje.)
Najpomembnejši Vodnikov donesek v Lublaulkih iNovizah« je namreč feljtonski pisani sestavek »Pov§. (lunje od flovenfkiga jesikn«, ki jc pričel izhajati i. 1797. v 83. številki in ki ge nadaljuje do 28. št. 1. 1798. V tem »Povijdanju« je nanizanega toliko zanimivega gradiva o Slovencih in Slovanih, da so Blei-weisove »Novice« ta Vodnikov pomembni .sestavek ponatisnile ob lOOletnici Vodnikovega godu. S tem svojini »Pov^danjem« je naš prvi slovenski novinar izčrpno ter na široko razpravljajoč o zgodovini, šegah, navadah, lastnostih, jeziku in književnosti Slovencev, pa tudi o krajevnih imenih na slovenskih tleli, v »prozi podal Ilirijo oživljeno«. Zbuditi in dvigniti je hotel ponos ter samozavest Slovencev, saj so »Krajnzi en odraflik velikiga flovenfkiga naroda, kateri sdej prebiva od tershafhkiga morja noter do smeraliga morja v’ Molhkovii (Rusiji!) Ikus 100 mil fhiroko,
inu od pemfkiga noter do defhele Kamfhatka na ko-nez mofhkovitarlkiga zcfarftva fhe zhes tavshent mil na dolgolt. Skorej vfe luditva v’ tim proftori To ilovenzi. Ti vfi imajo iploh ime, de fo 1'lovenzi, inu imajo jesik od ene lamo matere, namrezh, Ilo-vqnfki jesik. Krajnfki jesik jc mofhkovitarfkimu nar-bol podoben. Mofhkovitarji fo dofti bcf^di ohranili, katere fo fc per naf posabile, inu is navade pcrfhle«.
»Povqdanje« niso samo najzgovornejši dokument Vodnikove domoljubne, vseslovansko in zlasti rusofilske miselnosti, marveč tudi njegov najtehtnejši, najvažnejši novinarski prispevek. Simpatije Vodnikove napram Francozom in Avstrijcem so sc morda pod trcnotnimi okoliščinami menjavale. Njegova slovanska, prvenstveno »mofhkovitarfka« usmerjenost pa jc bila trajna in je vtiskala »Lublanfkim Novizam« svojstven pečat Vodnikove časnikarske in rodoljubne osebnosti. Rile so poleg Linhartove »Gcschichte v. Krain« prve oznanjevulke, glasnice in budilke slovenske zavesti.
RAZVRSTITEV GRADIVA.
Kakor jc Vodnik povsem ustrezal že obravnavanima prvima glavnima elementoma časniškega oziroma časnikarskega dela, to jc jezikovnemu ter vsebinskemu, tako je tudi v oblikovno
tehničnem oziru učinkovito razvijal svoje žurna* listično delovanje ter je sporedno z njegovim jezikovno vsebinskim urejevanjem uspešno potekalo tudi tehnično urejevanje, to je razvrstitev, ubrana razporedile, ter pod izvestnimi vidiki podana zgrajenost razpoložljivega časniškega gradiva. Kakor sta o b 1 i k o v a t' j c izraza (jezik!) ter oblikovanje snovi (vsebinsko urejevanje) temeljna činitelja vsakemu čas-niškemu urejevanju, tako se jima kot tretji činitclj priključuje tehnično oblikovanje. V prvih dveh jc Vodnik položil v »Novize« mnogo svoje uredniške osebnosti, duše in svojevrstnosti pojmovanja, izbora ter okusa. V tehničnem oziru, to je v pogledu razporedite gradiva, pa jc sledil vzorcu tedanjega tehničnega urejevanja pri drugih listih. Grafične možnosti v Vodnikovi dobi ne hi niti dopuščale uveljavljenja drugačnih tehnično urejevalnih načel.
Časniki na sodobni višini razvoja ter »popolnitve nudijo v pogledu tehnične izgradnje ter razvrstitve gradiva nemalokrat pravcati, slikovito ubrani, grafično arhitektonični ter navzlic večkratni bujni pestrosti v časniških stolpcih razgrnjenega gradiva vendarle pregledni časniški mozaik, ki sta ga urednikova zamisel ter meterjeva roka izoblikovali v skladno in v vidikih urejevanja vendarle ustaljeno ter vsakemu listu svojsko podobo.	(Se	nadaljuje.)
fkmiiatske	b$	si
Živa bakla na Slomškovem trgu
Pasaotom, ki so danes zjutraj okoli pol 9. ure šli po Slomškovem trgu, se je nudil grozepoln prizor. Iz Trgovine M. Temerlove na Slomškovem trgu je pritekla neka ženska, ki je bila vsa v plamenih ter na ves glas kričala »Pomagajte, pomagajte!« Ljudje so v prvem frenotku kar osupnili, ko so zagledali pred seboj gorečo žensko, neki fant, ki je stal pred lokalom krojača g. Kelca, kjer ie uslužben kot krojaški vajenec, pa se ie takoj zavedal resnosti položaja. Stekel te v krojačnico ter se nemudoma vrnil s posodo, napolnjeno z vodo, s katero je polil žensko, ki se je med tem vrgla na tla ter se v strašnih mukah valjala na tleh. Neki pasant pa je medtem že stekel k telefonu in o tem obvestil mariborske reševalce, ki so nesreč-"o dekle, ki je utrpela življensko nevarne opekline po vsem telesu, takoj odpre-n>ili v splošno bolnišnico. Medtem se je zbrala pred hišo na Slomškovem trgu 6 velika množica ljudi, ki je opazovala pre
sunljivi dogodek. Prispela pa je tudi po licija, ki je napravila red.
O strašni nesreči, ki je vzbudila splošno sočutje z ubogim dekletom, so se do-znale sledeče podrobnosti:
V	omenjeni trgovini in predtiskariji M. Temerlove na Slomškovem trgu 6 je bila uslužbena 22-letna Marija Kuralto-va, stanujoča v Studencih. Kakor vsak dan, tako je tudi danes zjutraj prišla toč no v trgovino ter pričela z delom. Na mizi, ki stoji poleg peči, je pričela izbirati šablone za predtiskarije. Nenadoma pa je bušnil iz peči plamen in v naslednjem trenotku je bila Kuraitova vsa v ognju. Živa bakija! Ga. Temerlova, ki je
v	prvem hipu od strahu osupnila, je takoj zatem poiskala neko blago ter vrgla Kuraltovi okoli telesa, da bi na ta način plamen pogasila. Toda to ni nič pomagalo, nakar je Kuraitova, ki je trpela grozne bolečine, stekla na ulico, kjer so ji ljudje nudili pomoč.
NAŠIM NAROČNIKOM!
Cenjene naročnike prosimo, da nam vse zaostanke na naročnini nakažejo najkasneje do 31. januarja, ker bomo tega dne vsem brez razlike, ki bi ne izpolnili svojih obveznosti, list ustavili.
Uprava »VEČERNIKA«.
Posestva iz rok v roke. Veletrgovec Leopold Gusel je kupil od hišnega posest. Josipa Hihe hišo na Koroški cesti 14 za 260.000 dinarjev. — Inž. Josip Voršič je prodal polovico hiše v Vrbanovi ulici 19 učiteljici Anici Leskovarjevi za 30.000 dinarjev. Mestna občina mariborska je pro dala industrijcu Marku Rosnerju 521 m2 veliko parcelo v Melju za 20.840 dinarjev. Višii poštni kontrolor Franc Volaušek je kupil od posestnika dr. Ivana Schmiede-rerja zemljišče v koroškem predmestju za 17.800 dinarjev.
Preminila je v najlepši življenjski dobi gospa Mira Kovačičeva, rojena Skrbinšek, učiteljica pri Sv. Marjeti na Dr. p. in soproga tamošnjega šol. upravitelja. Živčno bolna se jc zdravila v ljubljanski bolnišnici. V nedeljo dne 10. I. pa so jo Prepeljali v Novo -Celje, kjer pa je še istega dno izdihnila svojo blago dušo. Pokopali jo bodo danes na pokopališču v Žalcu. Zapušča štiri male otročičke. Bodi ii zemljica lahka, prizadetim naše iskreno sožalje!
Iz profesorske službe. V 6. skupino je naPredoval profesor na državni trgovski akadetniji v Mariboru g. Alojzij Struna.
Odprta noč »n dan so groba vrata . . .
Y	sPloŠni bolnišnici je umrl vpokojeni /-elezničur Lovrenc Kandus, star 67 let.
. ^ Aleksandrovi cesti 57 pa je preini-'hla v starosti 56 let zasebnica Pavla Ko-rošec. Pogreb za blagopokojnim Matijo Mundo, ki je bil blag mož poštenjak in yzorno marljiv, bo danes ob pol 16. uri. žalujočim maše toplo sočutje!
Iz poštne službe. Za zvaničnika 1. skupine so napredovali Srečko Kuitvald pri Pošti Maribor I. in Roman Vrhanšek pri Pošti Maribor U. ter Josip Smodej v Mariboru, X. sekcija.
Društvo »Nanos«. V sredo ob 7. uri \uzen dramatični sestanek.-
Danes v torek ob 2». uri v lovski sobi hotela »Orel« prleški večer. Prleki na svidenje!
Četrtek Soir Cllc-The Dansant v Veliki kavarni s 3 lepimi spominčki.
Ljudska univerza. Danes v torek 12. Januarja ob 20. uri predava g. univerzitetni profesor dr. B. Zarnik o temi: Vzroki spreminjanja živih bitij«. — Skioptične slike, V petek 15. t. pi. ni prireditve.
Neresnica ni laž. Pred mariborskim okrožnim sodiščem sta se morala včeraj dopoldne zagovarjati zakonca Avguštin 1 erozija Z. iz Maribora, obtožena, dasta ob priliki neke sodne razprave neki priči očitala, da ne govori resnice in da laže. Radi teh očitkov sta bila zakonca Ž. obsojena vsak na 7 dni strogega zapora in 'G globo 60 dinarjev, pogojno za dobo » leta.
Kak« bo z vremenom. V smislu dunajske vremenske napovedi za danes bo Nteine pretežno jasno in mirno, toda nekoliko bolj mrzlo.
Pri poročilu o sokolskem plesu v Unionu je pomotoma izostalo, da sta se navedenega krasno uspelega prvega sokolskega plesa v Mariboru poleg že včeraj navedenih mestnih svetnikov zdravnika dr. Pihlarja in Iv. Sluge udeležila tudi indu-strijca ter mestna svetnika gg. Hutter in D. Roglič.
Trije na enega. K« se je posestnik Ivan Taterner vračal iz Rač okoli 9. ure zvečer domov, so ga iz zasede napadli trije moški ter ga.s palicami tako obdelali, da je '1 aferner zadobil na glavi in rokah hude poškodbe. Za napadalci poizvedujejo orožniki.
Vlom v pekarno. V pekarno Josipa Tufa v Mežici so- vlomili doslej neznani storilci ter odnesli 1600 dinarjev gotovine. Storilcem so oblastva že pa sledu.
Kako ie na vrhovih... Putnikovo vremensko poročilo 12. januarja: Klopni vrh ob 7. uri zjutraj: - 5, 15 cm pršiča, smuka dobra; Pesek: — 9 mirno jasno, podlaga 35 cm, pršiča 15 cm, smuka idealna: Senjurjev dom: — 13. mirno, jasno, podlaga 35 cm, 20 cm pršiča, smuka idealna.
46 hrastov in 7 smrek... so izsekali neznani storilci v gozdu posestnika Eri derika Rota v Spodnji Dobravi. Posestnik Rot trpi radi tatvine veliko škodo,, Storilci so drevesa kar sproti odpeljali hi manjka zaenkrat za njimi vsaka sled.
Rdeči petelin, pri Ormožu. Iz doslej še neugotovljenega vzroka je izbruhnil v Lopariču pri Ormožu ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Antona Puklavca. Predno so mogli gasilci stopiti v akcijo, sc je ogenj razširil na domačije posestnikov Antona Tropa, Tomaža Žibrata in Franca Horvata, katerih domačije so zgorele do tal. Na kraj požara so prispeli gasilci iz bližnje okolice, ki sc jim jc z združenimi močmi posrečilo, da so ogenj lokalizirali.
Nočno lekarniško shižbo imata ta teden Albaneževa lekarna na Frankopano-
vi	cesti in Vaupotova lekarna na Aleksandrovi cesti.
Rokomavhi in tatuni. Pri Sv. Marjeti na Dravskem polju se jc doslej neznani tat splazil skozi okno v stanovanje posest nika Franca Ornika ter odnesel razne ob-, leke, perila in drugih predmetov v skupni* vrednosti okoli .3000 dinarjev. Za tatunom poizvedujejo.
Tatvina v Ljudski kuhinji. Upravitelj Ljudske kuhinje je prijavil policiji, da je neznani tat ukradel iz sobe učenke Marjete Gerdejeve razne obleke v vrednosti nad 400 Din. Policija je nepridipravu že na sledu.
Pufnlkov izlet z avtokarom v Graz se
vrši nepreklicno 16. januarja. Odhod iz
Maribora ob 7.30 izpred hotela »Orel«. Vožnja stanc Din 100. Prijavite se člm-preje pri »Putniku«, kjer dobite tudi vse informacije.
Mednarodne tekme v smuških skokih v Celovcu. Na znani smuški skakalnici pri Celovcu se vršijo letos dne 7. februarja mednarodne tekme v smuških skokih, katerih sc bodo udeležile polnoštevilno nacionalne ekipe Jugoslavije in Nemčije. Na startu bodo seveda tudi vsi najboljši avstrijski skakači in brezdvom-
Anglija forska pomorsko plokado Španiie
PARIZ, 12. januarja. Napetost, ki je prevzemala v zadnjih dneh pariške vodilne politične kroge radi španskega Maroka. se je sedaj delno umaknila mirnejšemu optimističnemu presojanju položaja. Predvsem so bile pomirjevalne izjave kancelaria Hitlerja ob priliki sprejema dipiomatičnega zbora, ki so tudi na Francijo pomirjevalno vplivale. Francoska ter angleška diplomacija sta neumorno na delu, da izkoristita ublažitev napetosti, ki prihaja sedaj iz nemške strani. Ker je Francija glede Maroka sprejela tudi od španske strani zanesljiva zatrdila, smatrajo nevarnost maroškega vprašanja za enkrat likvidirano. Med Londonom in Parizom pa se na osnovi najnovejše situa cije, ki je zadovoljivega, vrši intenzivna diplcmatična izmenjava misli glede izved be mednarodne pomorske blokade pirenejskega polotoka. Angleška vlada predlaga kontrolo ter pridržanje vseh trgovskih parnikov, ki plujejo proti Španiji. V Londonu smatrajo ta način preprečanja dotoka materiala in ljudi za obe sovražni si fronti v španski državljanski vojski kot
mnogo primernejšo in boljšo obliko kakor pa nadziranje španskih meja. Načelno so pristali na takšno mednarodno izvedeno pomorsko kontrolo, ki naj bi se je udeležile v londonskem nevtralitetnem odboru zastopane države, med dTugim Anglija, Franclja, Italija in sovjetska Rusija, dočim se nemški odgovor vsak tre-notek pričak-uje. Francoska zbornica se sestane jutri dopoldne, da obravnava po vladi predloženi zakonski osnutek glede prepovedi odpošiljanja prostovoljcev v Španijo. Ta zakonski osnutek bi stopil v veljavo istega dne. ko bi tudi Italija in Nemčija napravili slične ukrepe. Sovjetska Rusija je preko svojega pariškega poslanika izjavila, da je takisto pripravljena izvesti takšno prepoved, če bi v istem smislu postopali tudi Italija in Nem čija. Pariško časopisje piše danes v optimističnem duhu ter izraža upanje, da se bo mogel razburljivi problem španske dr žavljanske vojne v celoti pomirljivo rešiti. Francoski listi povdarjajo v tej zvezi, da je v tem pogledu mndgo odvisno od zadržanja Nemčije ter KaHjc.
Po neuspeli ofenzivi na Madrid: Malage
PARIZ. 12. januarja. Dočim se ofenziva Francovih čet pred Madridom sedaj orne juje na letalsko akcijo in topniško obstreljevanje, ne da bi se bilo posrečilo pro. dreti iz dosedaj zavzetih položajev v no-
ve postojanke, pripravlja Franco, južno od Malage, kjer je osredotočil velike formacije, napad na Malago, ki jo pretežno branijo Rusi.
Kino Union. Do vključno torka očarljivo lepi film »Žetev« s Pavlo Wessely.
V	sredo: Frančiška Gaal.
no tudi zastopniki nordijskih držav. Pričakovati je torej tudi letos odličnih rezultatov. Prireditelj teh tekmovanj Smu carski klub Klagenfurt je za to mednarodno prireditev izdal prospekte v nemškem in, kar je zanimivo, tudi v slovenskem jeziku. Prospekti so interesentom na razpolago pri Putniku. Da omogoči številnim prijateljem smuškega športa obisk te zanimive prireditve, priredi Putnik dne 7. februarja izlet z avtokarom v Celovec. Odhod avtokara iz Maribora izpred hotela »Orei« ob 7. zjutraj, povratek v Maribor približno ob 23. uri. Cena vožnje z vizumom vred po oseb:
Din 120.— . Prijave sprejema Putnik, Maribor, Aleksandrova 35, tel. 21,-22.
Tekmovanja za svetovno prvenstvo v umetnem drsanju na Dunaju. V okviru jubilejnega zimskošportnega tedna se vršijo v času od 12. do 15. februarja na Dunaju tudi tekmovanja za svetovno prvenstvo v umetnem drsanju za gospode. Razen tega se vršijo takrat tudi mednarodne tekme v umetnem drsanju za dame in za pare. Za ta tekmovanja vla-
da že sedaj po vsem svetu veliko zanimanje. Ljubiteljem lepega drsalnega športa nudi Putnik možnost za obisk omenjenih tekmovanj s trodnevnim izletom z avtokarjem na Dunaj. Odhod iz Daribora 13. februarja ob 6., povratek v Maribor dne 15. februarja okrog polnoči. Cena vožnje z vizumom vred Din 240 po osebi. Pravočasne prijave sprejema Putnik v Mariboru. Aleks »nchsoMa 35, tel. 21-22.
Dom za varstvo deklet v Mariboru je
bil tekom tromesečnega obratovanja p ra vo zatočišče ogroženim ali brezposelnim dekletom, ki se jim je — največ brezplačno — nudilo 371 prenočišč. 426 o-krepčil kot zajtrkov, kosil ali večerij, v 60 slučajih so se posredovale službe, v 4 priskrbela zdravniška pomoč v 1 pravna zaščita. Ob nedeljskih popoldnevih otvorjena patronaža nudi priliko za šivanje, ročna dela, pošteno razvedrilo in vzgojna predavanja. Ti podatki dokažejo važnost Kučerine ustanove, za katero je bilo med občinstvom mnogo blago-naklonjenosti v obliki velikodušnih darov v denarju, blagu in živilih, kar je sploh omogočilo razmah v kratkem času. Ta socialna ustanova beleži mnogo umevanja in simpatij v najširših plasteh našega občinstva, osobito pri gospeh in gospodičnah, ki tako rade pomagajo potrebnim in bednim.
6lu$a v svet
Dva človeka — en potnik
Na železniški progi iz Newyorka v Chicago sta potovala te dni sijamska dvojčka, ki sta zraščena drug v drugega im delita skupno usodo. Okolnost, da sta imela dvojčka samo en vozni listek, ker se smatrata povsod za eno osebo, je bila topot vzrok nenavadnega dogodka. Sprevodnik je namreč zahteval od potujočih in skupaj zraščenih dvojčkov dva vozna listka, dvojčka pa sta kupila samo enega. Ko sta mu dvojčka ponudila železniški listek, se ta s tem ni zadovoljil, temveč je vztrajal na tem, da morata dvojčka kupiti vsak svoj listek. Postavil se je na stališče, da v tem slučaju ne potuje samo ena oseba, temveč dva. Dvojčka pa sta se postavila v brijn in trdila, da sla eno nerazdružno telo, radi česar jima ni potrebno kupovati dveh listkov, temveč samo enega. Ko je sprevodnik uvidel, da ničesar ne opravi, je to sporočil brzojavnim potom centralnemu železniškemu uradu v Newyork,
odkoder jc dobil sledeči odgovor: Vztrajajte na tem, da plačata dvojčka dva železniška listka, če bi se pa temu upirala ju ne smete odstraniti iz vlaka.« Ponovno je poskušal sprevodnik svojo srečo, toda tudi tokrat zaman. Dvojčka sta z enim listkom srečno prispela v Chicago. Medtem sta dvojčka vložila proti železniški družbi tožbo radi neosnovaneg* vznemirjenja med vožnjo in zahtevata 20 tisoč dolarjev odškodnine. Američani pričakujejo z velikim zanimanjem razprave, ki bo odločila, kdo ima v tem primeru prav, in ki bo dokončno razčistila način potovanja sijamskih dvojčkov po ameriških železnicah. _______________
Nepoboljšljiv.
Žena: Pomisli, koliko dragocenega časa zapraviš pri kvartanju.
Mož: Res, ta dolgočasen Pepi tako dolgo meša in nerodno deli karte, da je škoda časa!
Hujske Movite
J rgovski ples sc bo vršil ob priliki aOIethice pomočniškega zbora dne 1. februarja zvežer v vseh prostorih Društvenega doma.
k&vit€
Občni zbor studenških gasilcev. V
sredo, dne 6. januarja dopoldan ob 10. uri se je vršil 16. redni občni zbor studenških gasilcev ob polnoštevilni udeležbi aktivnega članstva, ki je pričalo, da ima četa mnogo neumornih in požrtvovalnih gasilcev. Zbor je otvoril priljubljeni in požrtvovalni predsednik g. K a 1 o h Alojzij, ki se je v uvodnih besedah spomnil umrlih članov čete. Posebno toplo se je spomnil blagopokojne-ga kralja Aleksandra in mladega kralja Nj. Vel. Petra II. in njegovega brata pro-tektora gasilstva Nj. Vis. princa Tomislava. G. Kaloh je nato pozdravil najstarejšega člana 761etnega Franca Kaiserja in 751etnega Franca G e j e r-i a, častne člane, zlasti g. centralnega nadzornika, inž. Dolinška, lastnika tovarne »Ruda«, g. Stanka Kotouna, trgovca Rantašo, učitelja Vranca, gostilničarja Senico, dame Kat Turnšek, Marijo Glasovo in Julijano Hartbergerjevo. Iz posameznih poročil funkcijonarjev je razvidno, da je četa desetkrat stopila v akcijo ob raznih požarih, bilo je več vaj. Blagajniški izkaz izkazuje 27.959 Din prejemkov in 22,660 Din izdatkov, sta-uje blagajne je 5299 Din. Samarijan je imel 133 obvez manjših in večjih slučajev. V preteklem letu je četa dobila nov avtomobil, zasluge za to ima gosp. inž. Friedau, ki je podaril četi avtomobil (šasijo) in šofer Maks Lešnik (karoserijo). Avtomobil so gasilci naredili sami. — V nadalnjem poteku občnega zbora so bili za zasluge na polju gasilstva izvoljeni za častne člane g. inž. Ferdinand Friedau, ki je četi ob njenem petnajstletnem obstoju podaril avtomobil, nadalje njegova soproga gospa Zora, gdč. Julijana Hartberger, gospa Roza Omulec in gdč. Kat. Turnšek, katere so pri blagoslovitvi avtomobila bile botre. Tudi je četa 12 ustanovnim članom za njihov trud na polju gasilstva in za požrtvovalnost pri četi podarila okusno napravljena častna priznanja. Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor:	predsednik in
poveljnik Alojzij Kaloh, podpoveljnik Ludvik Majhenič, tajnik Franc Šreiber, blagajnik Rudolf Omulec, orodjar Peter Letnik, odbornika Avgust Pezdiček in Maks Lešnik, namestnika Ivan Podgoršek in Anton Ulrich. Nadzorni odbor: Anton Kristovič. Alojzij Komisar, Karl Kirbiš in Franc Sorec. Predsednik se je
lia to zahvalil vsem dosedanjim in novim častnim članom za njihovo vsestran sko podporo in želi, da bi še nadalje bili četi naklonjeni. Končno pa naj se omeni, da je gasilec Franc Gejer praznoval svoj 75. rojstni dan, obenem pa lOletno delovanje pri četi kot strojni mojster.
Proračun sreskega cestnega odbora.
Na razglasni deski tukajšnje občine je razgrnjen proračun sreskega cestnega odbora za naslednje leto. Proračun je zelo zanimiv in izkazuje 1,403.881 Din izdatkov in 1,218.188 Din dohodkov. Torej izkazuje 1S4.993 Din primanjkljaja. Ta primanjkljaj se bo kril z donosom sreske cestne doklade na neposredne davke. Med izdatki je največja postavka za vzdrževanje cest in sicer 1,038.602 Din, ostalo pa je za razne osebne in druge izdatke.
Koliko se popije v Marenbergu. V Marenbergu so v preteklem letu popili mnogo alkoholnih pijač. Popili so 33.299 litrov vina, 1203 litrov vinskega mošta. 126S litrov žganja, 149 litrov ruma in konjaka, 81.5 litrov likerjev in 13.499 litrov piva. Torej skupno 49.499.5 litrov alkoholnih pijač v vrednosti 708.111 Dinarjev.
Preko 2 milijona Din v zrak! Gospod Langeršek, ki ima tu glavno zalogo tobaka za inarenberški sodni okraj, je v lanskem letu prodal 11.605.915 kg tobaka in raznih tobačnih izdelkov v vrednosti 1,942.872 Din ter 118.600 zavitkov cigaretnega papirja v vrednosti 65.450 Din. Torej skupno so pokadili v maren-berškem sodnem srezu za 2,008.322 Din tobaka in tobačnih izdelkov.
Boben je pel svojo žalostilo pesem. Iz statistike tukajšnje finančne kontrole je razvidno, da je bilo v letu 1936. v ma-renberškem sodnem srezu 3770 rubežev ter 2294 prodaj in 25 transferacij, kar je za majhen rajon zelo veliko število.
Občni zbor SK Boča. Nastopila je doba občnih zborov. Kot prvi je stopil na plan SK Boč, ki je polagal račune dela preteklega leta preteklo soboto v hotelu Baumanu. Po uvodnih besedah dosedanjega predsednika g. Alfreda Geuerja so poročali posamezni funkcionarji in vodje sekcij. Najagilnejša med vsemi je bila seveda nogometna. Na domačih tekmah, kakor kot gostje, so se naši vselej lepo in včasih prav lepo izkazali. Novi odbor so poživile nekatere mlajše moči. Za predsednika je bil izvoljen g. Friderih Geuer, ki bo vodil odslej tudi nogometno sekcijo, v kateri so združene tudi vse ostale panoge udejstvovanja, ki se doslej kot
samostojne niso obnesle. Blagajnik je g. Vižintin, tajnik g. Detiček itd. Klub stopa v peto leto svojega obstoja. To jubilejno leto mu bo dalo nedvomno impulza
do čim večjega razmaha.
fcteake
Jajčni trg. Iz Zagreba poročajo, da so cene trenutno nekoliko nazadovale, ker se računa s tem, da se bodo zaradi mile zime nova jajca začela preje. Ni pa to posebno verjetno. Zaenkrat veljajo v Nemčiji: jajca vrste A 100, B 95 in C 90 RM nezacarinjena franko Salzburg. Večina jajc gre sedaj v Nemčijo. V Švici in češkoslovaški so cene za jaca slabe, Avstrija pa še ni razdelila kontingentov. Tudi z Italijo še ni prišlo do večjih jajčnih kupčij. Domač kotizum je precej dober ter je cena 75 par za jajce precej ustaljena. Perutnina se ne uvaža več v prejšnji meri v Nemčijo. Večje povpraševanje je na Dunaju za zaklane pitane gosi. Zaradi previsokih cen je konzum perutnine na domačem trgu padel.
fe SMjeuja iu svda
BANJALUŠKI DIJAK USTRELJEN V ŠPANIJI.
Po vesteh iz Sarajeva oz. Banjaluke je
bil v španskih borbah ustreljen sin sodnega nadsvetnika v Banja Luki Mirko Seksa. Lansko leto je pobegnil /, nekaterim} svojimi tovariši iz nekega internata v Zagrebu, kjer je obiskoval osmi razred gimnazije. Dne 9. t. m. so prejeli njegovi starši iz Toleda vest od nekega Ši-mena Čaplaka, da je Mirko Seksa ubit. Tudi so starši izvedeli, da je njun sin Mirko preko Dalmacije in skrit v neki italijanski ladji odpotoval proti Španiji z. namenom, da se bori na strani španske vlade. Izkrcali so ga v Ceuti. nakar je moral stopiti v Francovo vojsko. Hotel je pobegniti, pa je bil na begu ustreljen.
130-LETNA AFRIČANKA — NAJSTAREJŠA ŽENA NA SVETU.
V mestu Johannesburg v Južni Afriki so iztaknili najstarejšo ženo na svetu. Ime ji je Annie Low, stara pa je 130 let. V letu 1837 se je udeležila burskih osvobodilnih bojev v Transvalu in Severnem Natalu. Njeni roditelji so bili tern-nokožci, kakor je ona sama in je v svoji mladosti živela dolga leta kot sužnja na Kapu Ko je bilo tamkaj suženjstvo odpravljeno, je bila že brhka mladenka. Starka se še danes spominja na Krtiger-ja, ki ga je videla, ko je bil 12 let star, medtem ko se Napoleona in Wellingto-na, ki sta živela ob istem času, ne spominja.
Razno
OPOZORILO!
S tem opozarjamo vsakogar, da nisem plačnica za mojim sinom Bernardom Rubin-om, Meljska cesta 67. Terezija Rubin. mati.	1(7
VSAKI DAN SVEŽE MORSKE RIBE
in najboljša dalmatinska vina dobite v gostilni »Vis«, Mlinska 9.	174
Pouk
INŠTRUIRAM
po zrnat ni ceni čez vso nižjo realno in klasično gimnazijo ter meščansko šolo. Uspeh siguren! Naslov se dobi v upravi »Večernika«. 168
Prodam
PRISTEN MED
akacin in lipov kg Din 16.— trg. Linzner. Meljska 31. 166
Sobo išie
PRAZNO SOBO
iščem. Naslov pustiti v upra* vi lista.	165
Sobo odda
OPREMLJENO SOBO
s posebnim vhodom oddam-Splavarska 3. I. nadstr. 173
Oddam takoj
LEPO SOLNČNO. PRAZNO SOBO.
Smetanova ul. 51. dvorišče. 170
OPREMLJENO SOBO
oddam. Etažna kurjava» Uporaba kopalnice. Stroiiinajer-jeva 28*11.. vrata 9.	164
Stanovanie
K dobremu dijaku
SPREJMEM DIJAKA
takoj. Poseben vhod. Glavni trg 4, dvorišče.	171
Službo 'dobi
Mizarstvo Anton Maver. Koroška cesta 46, sprejme takoj MIZARSKEGA	POMOČNI-
KA
za politiranje. Istotam je kom pletna kuhinja poc;ni napio-daj.	,72
BRIVSKEGA
za damsko in ko sprejmem mora imeti
Alojzija. Marenberg.
POMOČNIKA
frizersko stro-takoj. Orodje sam. Vratuša
167
Z neizmerno žalostjo naznanjamo tužno vest, da je naš nad vse ljubljeni oče, stari oče, stric in brat gospod
Lovrenc Kandus
po kratkem trpljenju, previden s tolažili svete vere, v 69. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb blagopokojuega bo v sredo, dne 13. t. m. ob 1/sl6. uri iz mrtvašnice na Pobrežju.
M a r i b o r, dine 12. I. 1937.
ŽALUJOČI OSTALI.
vi
Egejsko nor j e
■DON JUAN
Piši med tem v Ciper in sporoči Her-mioni, da se za potovanje pripravi. Sredi januarja'se potem dobiva s Hermiono v Smirni. Dotlej bo, upajmo, mir zaključen in jo potem pripeljem v Carigrad ravno ob triumfalnem vhodu Ru-sov-zmagovalcev v Carigrad.« Nekam ostro je zvenela Katinkina beseda.
Pozabljaš, draga, da bo imela Her-miona najbrže iste simpatije, kakor njena mati, to je simpatije do Angležev,« je mirno pristavil Andrikos.
Prav, prav. V tem je ne boni prav nič ovirala ali motila. Na to se lahko zaneseš!«
Andrikos se jc nato umaknil. Bila je /o tema. Sluga Poljak Zagloba se je že pojavil s svetiljko v sobi. Bil je lep, vitek mož s simpatičnim obrazom in žarečimi očmi. S svojo slikovito poljsko narodno nošo je zbujal precejšnje zanimanje. Svoji gospodarici gospe Katinkl je izročil vizitko.
»Gospa, dotična1 dama že čaka,« je dejal Zagloba v poljščini.
Ko je Katinka prebrala vizitko, je skomignila z rameni in polslišno zamrmrala: ,/Moja lepa sovražnica je prišla.«
Kmalu zatem se je pojavila pred Ka-
tinko visokopostavna, lepa žena. Na plavolasi glavi je čepel okrogel klobuček. Pajčolan je zagrinjal sveži, lepi obraz mlade dame. Z nekim čudnim izrazom na obrazu je segla tujka Katinki v roko, nato pa se je vsedla in,je kakor zasopla spregovorila v francoščini:
»Kako sem utrujena! Ves dan sem tekala od comtoirja do comtoirja, da bi zbrala denar za pomožni fond. To ni zares majhen napor Oprostite, če se malo napravim udobno.« Zadnje besede je spregovorila s prirodno zaupnostjo, nakar je potegnila rokavice s prstov, dragoceno posutih s. prstani, ter si odstranila kožuh, za katerim so sc pokazale oble in prijetne oblike njenega gornjega telesa.
»Kje je Marta? Mar je v . vozu zaspala?« je nenadno vzkliknila tujka in se ozrla okoli sebe.
v Ali vas je mala Marta spremljala ves čas, gospa Glinarjeva?« je vprašala Katinka v skoro očitajočem tonu.
»Da, tako ljubka je s svojim pobožnim obrazkom. In ta obrazek mi pri zbiranju sredstev za pomožni fond zelo pomaga-Prosim, če pošljete služinčad ponjo.«
»Z veseljem.« Katinka je Zaglobi dala neka navodila, nakar se je vrnila 1' gospe Glinarjevi.
»Čeden fant,« je .pripomnila Glinarjeva. »Kako imenitno pristoja takšnemit slugi narodna noša. Hotela bi ga, če bi mi ga odstopili. Že dolgo koprnim po tak šnein tujcu. Toda moj mož mi takšne že-! Ijc vedno zavrača. Včasih je tako brezobziren in brez vsakega čustva. Ko sem se odločila, da ga poročim — saj veste, da mi je delala moja plemenitaška rodbina težave, ko sem se spečala z meščanskim bankirjem — nisem mogla nit' slutiti, kakšne posledice bo imel takšen sestop iz moje višje plemiške sfere v meščansko nižavje.«
»Sicer se vam ne godi slabo,« je pripomnila gospa Andrikos z rahlim sarkazmom, pri čemer je njen pogled obstajal na blestečem pojavit madame Gli-narjcvc.
(Dalje sledi.)
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratnl del odgovarja SLAVKO RFJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d.,
predstavnik STANKO DETELA, vsi v Mariboru.