381
Obrtnijske stvari.
Obrtnija s kranjskimi slamniki in drugo
slamnato robo.
Išče te sreča, um ti je dan Najdel jo bos,  ak — nisi zaspan!
Središče tega obrtnijskega oddelka so Domžale, vas pri dunajski cesti na desni obali Bistrice. Slama-rija je že od nekdaj tu vgnjezdena, al od napredka se noter do poslednjih let ni kaj znalo, kajti vse se je le okoli starega kopita sukalo. Po zadnji nesrečni vojski pa se je pokazal oči viden razvoj.
Tirolska društva, ki so poprej tu samo blago nakupovala, so si tu velike tvornice (fabrike) postavila, v kojih se slamniki veliko hitreje izdelujejo.
Ali je s tem ljudstvu zdatno pomagano ali ne? Res je, da se mnogo blagi izdela in razproda, a ljudstvo samo životari, drugi bolji dobiček vživajo. Idimo v tvornice in oglejmo stroje (mašine). Ali res veljajo sila denarjev? ali je res tako umetniško delo? Samo prost pritiskovalni vod (Hebel) je, in akoravno je železen, gotovo ne velja na tisuče. Vse drugo orodje ni opisovanja vredno. Kaj pa so trgovci? Razumni ljudje so, to je res,   al preučeni niso,   kajti  so   nekteri,   ki še
svojega jezika pravilno pisati ne znajo. — Žalostno je tedaj — brez ovinkov naj rečem — da se domačini za lepo obrtnijo na svoji zemlji tako malo brigajo! Kupčija se, razun zahoda, na vse kraje močno razteza, in kakor se kaže, vedno bolj, najbolj pa proti vzhodu. Ali pa ni za to Slovenec bolj pripraven nego Tirolec, ki ne zna niti slovenskega niti kakega druzega slovanskega jezika. Slovenec obhodi s svojim jezikom lahko skoraj vse kote od Triglava do Urala, tako pa drugi namesti njega tržujejo, misleči, da so edini vir blagostanja celi okolici, čeravno je le ljudstvo vir njihovega. Pri kupčiji — to je po celem svetu tako — gleda res vsak le na svoj lastni dobiček; zato se ne more zahtevati , da bi pri tej obrtniji drugače bilo. Al da ne bomo domači tujcem delali s svojimi žulji, treba se je prvič učiti, da gremo naprej in ne ostanemo tam, kjer smo bili pred sto leti. Kar pa se tega tiče, radi sicer priznavamo, da so naši kmetje, ki se pečajo z izdelovanjem slamnikov, poslednja leta lepo stopinjo naprej storili; prav Čedni so njih slamniki in dober kup. Drugo pa, cesarje treba, je kapital, da se na roci napredka malo rokodelstvo povzdigne v veliko obrtnijo. Da tega mali rokodelec ne zmore, to je gotovo, — kapitalisti naši pa so dosihmal na malo kaj druzega mislili, kakor na to, da so kupčevali z žitom. Žitarji so bili ali so še zdaj — to je vsa njihova inteligen-cija! Kar je kmet pridelal, to so ti prodajali in še prodajajo. Da bi se bili kaj več poprijeti, — da bi bili z umom svojim povzdignili obrtnijo, za to imamo žalibog! le celo malo izgledov.
Na noge tedaj rojaci! ki imate denar. Zdramite se za obrtnijo. Skoda, ki jo utegnemo, Bog daj da ne, prepozno zapaziti, utegne biti dvojna: prva v obrt-nijskem oziru, ker bi tujstvo bogate studence na svoj mlin napeljalo in domačim vzelo; — druga v narodnem oziru, ker od tujca se ne more pričakovati, da bi srce imel za narodne naše potrebe.