UIT 8 VILSTVO
3»
Slovenske uiole
5CJ. kraJL. dzrasdvah.
Vela ne3VG3ano......12 Icr. ^
Ve tardžm ve3alž.....i5 kr.

V

/C
Sa T^esdrsksga hra^^aga a^stolsksga Felix£d-stva praviTjo in dovo.leuem.
V2 I.UB.LAN2 1830.
Na prodaj v? bukvarngi|8 3a Ijidske roole .Lu-b.ldnskžga poglavarstva, va roolafi.


v v o d.
9. 1. Ultavilitg ala rajtatg je po 3nan8R rvU-VÜeII gnajtB ne3nane.
U/tsvilsivo (rajt^a) je vsakamu potrebno. Kdor to ßnä, obravnä veliko loasej svmje opravila po redg, 3apisiije vse prejemke in £3davke, in ne gabrede tako lahko ve dolgove,
Ö. 2, UJUvilstvo je dvoje: na pdmet breß pisana, in na pismo S8 irtžvilkamg,
P8RVA STAVA.
lUizvilkaue.
3. Stvar eno in samo imenujemo ere®-tos en parst, eno pero, ena sukna,
Veij ravji enaga imena sau.'tetah imenujemo rrtemlo: dva parsta, tri peresa, utira siikne.
UJtavilo, ktero ima svoj primak, je primha-no nUvilo: tri goldinarje.
UJtčVilo, ks nema primka, je nepn'mka-no: tri.
k. De ßvemo, ktero ulžvilo imajo mnoge stvari enf-ga imena, jili moramo wiels, to je, 3' eno 3aijet8, pard/ijals po enmtK, in ijrc-hvatž.
WtäjeTno pa takole: ena, dve, Iri, in tako da.lcj do duvet.
IDlüviIa tudy- ]idil<o 3namM2 piwemo. Pom eng namreij:
1	eno
2	dve
3	tri
4	uilira
6 pet
6	west
7	sedam
8	6s?,m
g devet.
Kjer ne enmte, se 3apiu;e niiila, to je o. Un?m devet 3niimnem in niij.lg pravimo wU-vilke al» ipfre, in devet pzrvam wid'uke, niij.lg pa neulevka.
To je 3aTjct8k wtsvilkana.
WUvükaU je wtgvilke prav mtetg, jDisat?, in pisane prav i3reUval8.
§. 5. Devet goldinarjev in eden jih je deset.
Deset küsipm ItaJjc raip' pravžmo deseli'qa.
Dve clesetiqa ßnesete dvajset tri desetirje ßncso trideset jptir? „	„	u'tirdesGt
pet desetlq ^nese petdeset west „ ,, ipestdeset sed?m „ „ sedemdeset osam „ „ osemdeset devet „ „	devetdeset
deset „ 5, sto.
§. 6. Od deset do sto ntej rekdq: cnnjsl, dvanajst, trinajst, rotirnajst i. t. d.
Sto kosqam kälte reiji pravzmo stoima. Stotina je £3 deset desetfi|.
§. 7. Vse rotgvila spod sto so al? gole en®-te, alg g®le desetii|e, ak pa obojne, postavam: trije goldinarji, wtirdeset krajqerjev, pet in dvajset libžr alg funtov.
8. ^e je veij atevilk 3aporcdama, jim dajamo stropne od desniqe protg hviip, takole:
7654531 ludi.
Tukej ima 1 CenkJa) pgrvo st®pno, 2 CdvojkJa) drugo; protlej trojka, ijveterka, peterka, westerka, sedmerka.
§. 9. Pisatg vse Ti'lgvila do slo, dene v?. p?rvo st®pi.vo na desniqo enrote, vg drugo st®-pno deseliqe. Kjer ng\j ne roleje«;, piiiJg niij-•lo (o).
Po tam tiU<?m pomeng goJduiarjev:
23 . So . 67 . 0029
Ol
dvf'ljsGl in In
osamdcsGt westdeSGt in SGclžm dvajset in devet
Niij.le iDrdla Igviqa Lreß iptevke so pra3ne, in lorej nepotrebne.
Piu'emo tgdej tole irtsvilo goldinarjev:
lUtirdesGt sa . . . 4o trideset in devct. . 39 devetdeset in devct . 99
10,	Da.lej vBrli sto irtcjemo i-ekoij: sto in eden, sto in dva, in tako da.lej do dve sto. Ravno tako xutcjemo nad dve sto: tri, wtira, pet, iPGSt, sedgm, osam, devet sto.
Deset sto imenujemo tisiii£ als tavxant. Stotine so vselej vs tretji stmpng.
Torej nasledne irtavilo liber:
324 pomena 3 sto 24 3o7 „ 3 sto in 7 800 „	8 sto
Ravno tako pitra:
Tri sto dvajset in dve 32 2
pet sto.....5oo
sto in ojtira .... io4
11.	Tako u/lejemo tudg od tisuija do deset tisiiijev; desetkrat deset tisiujev 3nese^ slo-tisihjn?k, dpset stotisinjntikor pa miljon.
12. Pisajc tt'lgvila devaj splmh
V8 1.	slrnpno eiKule
„2.	„	cleselii|e
„ 3.	„	sloüne
5, /i.	,,	lis Ulje
„ 6.	„	desetiqe tisüijev
,, 6.	„	stolisüijnaUe
„7.	„	milj one.
§. i3. Ako ba rad i^rehd wUvilo, Ii« je jjisano 38 yeij u;tavillcame; ragdek tttavilke triqe, to je, po tri va kopo. Saijna od dcsne proig leva, nlßj tri in tri, 3a tretjo nadstava piko, 3a tFGsto pa r^3. Pirva kmpa jjröts leva sme tuda man ko tri u'tavllke imela. Po te ra^-dalltva bera od leve prota desna; in reija pred re3jo miljon, pred piko pa tisiiij, ker so a a sedma stopne 3a rG3jo miljona, va iptžrla 3a piko pa lisuija.
Ba rekal, de va neka dexela	so pardelala
xita 4i364o35 mernakov. Predan	te Trtavilke i3rei{eii7, ra'3dela jih va trii]^e takole: 4i'364'o35. Potile j reqa: Pardelala so
41 miljonov 364 tisuijev
35 Co35 je le 35) mernskov.
Ö. i4- Pisdje wlivila pin;^ ipti^vke, kakor ta jlli narekvajo; po beseda miljon nadsliva re3 C/) va 3nami.ie, de lue niest ojtavilk pride; ko rcijejo lisüq, nadsttivs piko, de veu", tri wtavil-ke bo ii/e pisala. Va st®piie pa, va kterali nš-
so u-'tevke i3rekU, ^apiag niijle. Torcj ako po-i-eijejo pisate: roest miljonov, trideset tisüijev in osem go-ldinarjev; ts bo takole pisate:
6'o3o'oo8
§. i5. Par pisvz in ißrekra irtgvilk se džr-xs te postave: p^sdka wtevka ve.ld po vsc^k^ sl(Dpi.i& proti hviijs desetkrat veq mimo svwje hlixne prdts desmys. CDtavilka yg tretji stopiiü bdej vela desetkrat veij, kakor vb drugs; v» WGstE desetkrat veij, kakor y^ peta i. t. d.
§. i6« Malokrat piu;emo u; ta vila viire nad kej miljonov; ije pa vandar pride taka, se pi-icejo po ravno taqali stapnah. Miljonkrat miljo« je biljdn, ta dobi dve reßa, in pride va i3. stmpno; miljonkrat biljon je triljdn, in pride va 19. st®pno; po teh pridejo wtirljön, peli-Ijon i. t. d.
§, 17. M^e hoijeiD vedata, Ä/ero dvßh wti-vü je veqg-, gledaj:
1.	Ktero ima veij rotavilk. Veij ko je ictavilk, VGija je ujtavilo. 21'j go-ldinarjeif je veq, ko pa 33; glej, 277 ima tri u'tavilke, 33 pa le dvG.
2.	^e imatc obe ravno tolako iclavük, je tislo ve-ija, ktero ima veija n/tavilko na bo.lxca slo)p-1.18 prota laviqa. Tako je 273 Hbar veij ko 2 63 libar; glej, 7 desetiq je veij ko 6 dcsetiq.
18. Dosahmal pisane irtavilke imenujemo ^irabske; ijasa pa pimemo ^a Rimskama. Rimske alavilko so 3go.l i^erkc, in imäjo lo ve.lävo:
I pomena	. i
V „	. - 5
X ,,	,10
Ii ,,	. 5o
C „	. 100
D ah 13	. 5oo
M al8 CIO	. looo
Sa tema n/tevilkama piroemo vse druge irt?.-vjJa po teh postavah: ^e je manroa lutavilka na desna verj« rotavilke, jo pai-ictevamo ka veip; rje je pa manroa na Ičva vcija irtavilke, jo odirteva-mo od veija. Rim Jan je pisal svmje ii/tavOa raji 3a man ko 3a veij ijerkam?. Tadej pomena:
VI .	.	6 )IV . . .4
Vin .	.	8 MX , . .9
CX .	»	110 f XC , . >90
MDCL.	.	i65o ) MDCCCXXIX . 1829
Rimske irtavilke piroemo va napisah, Iift-iiah u't^vilsh, par odstavkah va bukvah i, t. d.
DRUGA STAV i. Sklddsv enako prinikamh (jsj)rimkan?.lt) vhvil.
9. 19. Dve ala vei[ rotavil v' eno relavilo sanJlevala, imenujemo skladal?.
Ullavila, klere sairtevamo , se imenujejo sklddks ala stavka; rotavilo pa, ktero se i3 sklad-kov dobi, je sklad ala 3nesak, Postavam: 3 goJdinarje in 4 goldinarje 3nese 7 go.ldinarjev; 5 in 4 imenujemo skladke, 7 pa sklad.
5. 10. Nar prifd je vedi-ta od skladvo:
1. Skladka morajo bit» ensga primka. 3. Vsa skladka skupej so lolako, kokkoriržn je sklad.
5. ^e se TBtžvilu mij-la pgrroteje, ostane u'tavilö nespremaneno.
§.21. Le trtej, in boip najdal: Ena in e
	ih	1	je	3
		3	55	3
		3	55	4
	»	4	55	5
	»	5	55	6
	))	6	55	7
		7	55	8
	»	8	55	9
1		9	55	lo
3	}>	2	55	4
2	?j	3	55	5
2	5j	4	55	6
*»	JJ	5	55	7
3	55	6	55	8
3	55	7	55	9
3	55	8	55	lo
3	55	9	55	11
3	55	3	55	6
3	55	^	55	7
3	55	5	55	8
3	55	6	55	9
3	55	7	55	lo
3	55	8	55	11
3	55	9	55	13
a.
4	4	je	8
4	5	55	9
4,	6	55	lO
4	7	55	11
4	8	55	12
4	9	55	i3
5	6	55	10
5	6	55	11
5	7	55	13
5	8	55	i3
5	9	V	14
6	6	55	12
6	7	55	i3
6	8	55	i4
6	9	55	i5
7	7	55	i4
7	8	55	i5
7	9	55	i6
8	8	55	i6
8	9	55	17
9	9	55	18
lO	10	55	20
§. 2 2. Skladsv pisaje delaj po teh ravnalžli:
1.	PiTEž sMadžk pod skladžk tako, de pridejo enrote pod encole v' en stabar, desetiiie pod desetirje, vse enake stropne vb svoj stžb?r pod svmje v?rstmiie; nar dolnamu stavku podtc-gna preijno ijerto, de ts loijg skladke alss Slavke od sklada.
2.	Skladaj nar pred enrote, pmtlej desetiqe, po teli stotine i. t. d. in podpisuj vsakamu st?-bržiju negov 3nes8k. Skladaje i3rekuj bese-džijo in.
5. Pod stsbram veij niijgl 3apiu;8 niijlo va sklad.
4.	^e 3nese stabgr veij ko devet, tako de pridejo desetine ah stotine; podpiira mu same enfl)lo, desetiqe pa in stotine po desetiijje rotcj va pgrbodna stabar.
5.	Snesak 3adiiaga stabra prota laviqa ijel 3a-piuja.
Te ravnčda 3jasnamo sa parlikama:
1. Navdaj. Nekdo je va trtirah dnuh
prejel: 3235 g.l., 902 gJ., 70 g.l., 9 g.l, Kola-
ko 3nese to?
Shlddzv.
Napaijan nap as. 3236 gl.
902 70
9
Prava napäs. 32 35 g.l. 902 70 9
4216 g.l. je ßiieSfk, Odgovor: 42^4 gl. je prejel.
lO
2. Navdaj. Nekdo ima »Blirs vrcije rajxa po texile: 3o Ib. (libar), 70 Ib., 60 Ib., 4o Ib. Kokko ima rajxa?
SkUdzv. 3o lb. 70 5o 40
190 lb. Odgovor:, igo lb. 5. Navdaj. Nekdo ima ^idansi^^a 3 o sodov vina, ka darxe po 17, ig, 18, 2g, 26, 12, ig, 17, 26, 14, 12, 28, 27, 18, 2Ö,
15, 19,
J
195
21, 36, 43, 56, 26, j8, 83, 43, 39, 26 vedgr.
Sklddkv.
17	veder
18
29 2 5 12
19 17
26
14
28, 18,

12 28 27
18 26
19
2 1
36
43
56
26
18
17
i5
19
18 83 43
39
26
196 posebgn sklad 2 86poseb.sklad 3o4 poseb.sklad 196 286 3o4
786 qpl skliid. Odgovor; 786 v^(ii>r utia ima'.
Ö. 2 3. Pgr taqghle pžrlikafi, kjer je veliko skladkov SžictGvata, sa polajroamo delo, ije ra3dalEm6 skladke v' dve, tri ala veij skladav; na ßftdne pa skladamo posebej dob.lene sklade V8 qel sklad. Tako smo to parliko skladale, raß-dglivirg jo ve tri skladve po deset skladkov. Sklad pgrvah deset je 196, sklad drußgl» deset je 286, sklad posledngh deset je 3o4, Ti trije posebna skladje dajo ßadneij i^^ek sklad 786 veder.
Malo skladkov, postavam spod deset ale dvanajst, ne ra3delujemo. ^e pa skladev veij strani obsega, kakor ve 3apisavn8h ale tergov-skah bukvah: ®nde skladamo vso stran, in podpisujemo sklad r[G]e strani po imene predskld-dgk; tega prenesemo va 3a<jetfk une strani, in mu besedo -^asklcidsk predpiiremo, kjer mu spet vso stran perirtejemo, ta nove predskladtk pa spet da.le 3askladnemo.
§. 24. Kdor je rotetve xe d®bro vajen, lahko med lutetvejo po dve ale tri rotevila ob enem V3ame, ktere nad deset ne 3nesejo. To je hitreje in läju'e, kakor pa vsako rrtevilko po same3e jemata. Le skakate ne sme, to je, de be ujtevilk 3aporedama, kakor so pisane, ne jemal 5 ker be skakaje lahko ktero rotavilo pregledal, ale pa dvakrat V3EI. De beroč u7tGje(r, opu-U{aj pra3ne besede, in ne ponavJaj vsaijega sklada. Postavam, ije seirtevair 2, 4, 8, 7, ne rerje: 2 in 4 je 6, 6 in 8 je 14, i4 in 7 je 21; ampak krajire in boJe tako: 2 , 6, 14, 21; besed in je ne treba poiiiiv.lalf'.
4. Navdaj. Nekdo je drugam ra3pos6dil
tolüko goldinarjev: 12 gL, i5 gl., i4 g.l.,' 2 3 gL,
17 g.l., 11 gL, 14 g.l., i3 g.l,, 19 g.I, Koloko i___' ________''______ti
imü ra3posöjien8ga?
S k I d d s V.
i5>7
7
23'' ' Skladaj eiiaile:
8	7 in 7 je 1', ^ i. t. d.
i38 g.l. sklad.
Odgovor: i38 gl.
2 5. ^e tud8 skladvpne ravnala d®ljro ven;; se ta vandi-r IMiko pargodi, de neprav sklad ala ßnesak dobiiu. De bow pa vedal, ala je ßnesak prava ala ne; nareda poskiis, to je,.poskusa, ije se ncsa kaj ßmotil.
Skladvan poskus pa delaj tako: ^e sa vp^r-vai{ odßdwlej nakviwko mlel, u/lej vs poskus od värha navdol. Ako sa prav u/lel, ta mora obakrat enak sklad isita.
Bo.l svGst sa bofi;, ije po3nGjc oh drugam ijdss spet lislo slddd-iv delan/.
Velike skladve, na klcrali je vcif Icaieije, je nar bo.lc, de dva >sak 3a sp delala; ije ]>i I-de obema enak skl.ld, je &kl«d?v gol/iva, k( r
ne podobno rgsniqe, de bs dva v» ravno tisto pomoto 3aga38la. ^e sam wtejero; raßdela sklad-lie, jili posebej irtej, in V8 ijel sklad dens : to ta bo prav dobzr poskurolej.
TRGTJA STAVA.
Odkldd&v sprimkansh ivlsvil.
§. 26. Odklddats je irtsvilo od U7t8vüa je-matž.
Per odkladvž se le dve wtzvilz navdajate.
1,	Eno je odklddansTi, ka se mu odklada.
2,	Eno pa odklddavsTi, kg odklada od unsga.
Ultavilo, ktero po cdkladrs ostane, je odkldd, ostdmk ak ra3l6ij8k.
Vse tG rotavila so sprmikane, to je, kaqcejo enako tgtj: ko bz bil odkladanaq 8 gl. odkla-dav8i2 pa 3 gl. je ostanak 5 g.l.
^e odklada® niijlo (o), se ta mtevilo ne premani.
37. Le rotej, in bon; najdal:
Ena od ene (osi
	od	2	ostane	1	4	od 8 oslane 4
		3	55	2	4	55 9 55 5
		4	»5	3	4-	„ lo ,, 6
	jj	6	55	4	4	55 11 55 7
	j5	6	55	5	4	55 12 „ 8
		7 8 9 lo	j5	6	4	55 l3 55 9
	j5 55 55		55 55 55	7 8 9	5 5 5	55 6 55 1 55 7 55 2 8 ,, 3
2 2	55 55	3 4	55 55	1 2	6 5	55 9 55 4 „ 1 o „ 5
2	55	5	55	3	5	55 1 1 55 6
2 2	55 55 55	6 7 8	55 55 55	4 5 6	5 6 5	55 1 2 55 7 55 i3 „ 8 55 14 „ 9
2 2 2	55 ~ 55 55	9 10 11	55 55 55	7 8 9	6 6 ß	55 7 55 1 55 8 „ 2 5! q 55 3
3	55	4	55	1	6	77 Z! 77 s5 lo „ 4
3	55	6	55	2	6	55 1 1 55 5
5	55	6	55	3	6	55 1 2 55 6
3 3	55 55	7 8	'5 55	4 5	6 6	55 1 3 55 7 55 14 „ 8
3	55	9	55	6	6	55 55 9
3 3 3	55 55 55	10 11 12	55 55 55	7 8 9	7 7 7	55 8 „ 1 55 9 55 2 „10 „ 3
4	55	5	55	1	7	55 11 55 4
4	55	6	55	2	7	55 1 2 55 5
4	55	7	55	3	7	55 l3 55 6
ne o).
7	od	14	ostane	7
7	5j	i5		8
7	jj	16		9
8	jj	9	»	1
8	jj	10	»	2
8	j5	11	»	5
8		12		4
8	»	i5	j5	5
8		14	»	6
8	jj	i5		7
8	od 16	ostane	8
8	» 17		9
9	„ 10	3J	1
9	» "	JJ	2
9	„ 12	55	3
9	„ i3	55	4
9	» 14	55	5
9	„ i5	55	6
9	„ 16	55	7
9	V 17	55	8
9	„ 18	55	9
§. 28. Pisna odklddsv je dvoje naklombe: 1, Odltladav na posojilo.
Tul<ej imej tele ravnala:
1.	Manifg ujtavilo podpisuj vcijsmu tal^o, de pridejo en®te pod enfflte, i. t. d. kakor smo reWž par skladvg.
2.	Saijenaj tud» kakor p?r skladvz 32 enrotama, ostanžk podpisuj enrotam. Odkladaje i3rekuj
besedaqo od.
3.	Odkladaj pmtlej desetiqe, stotine, tisuijnsi^e i. t. d. ostansk podpisuj odkladang stapn?.
4.	Kjer ta naij ne ostane, podpiroe nixj.lo (o); pgr poslednzli st®pnali poleg Izviqe stavž ßnä-menqe „
6. ^e je odkladavijeva irtavilka veijg kakor odkla-danijeva, ktcra je nad no, ne mrorj odkladats, ako per wtevilka Llia;ne vcijg stropne enrote na posodo ne V3i»men7; ta 3dej vela deset na mxji stoipns, j.iej pa jipru'tej ondükejtrnc enwle.
6.	Posodbo 3a3nanivaj pzr posojavkg sa piko, ka ji pravamo posod.lej.
7.	UJtevka S8 posod.Iejem vela «n®to men kot pred; neiutevka (o) pa ne more nsij posodita, 3a3namvaj jo sz posodJejcm, in pojda do (itevke. 3a3namvana niijla pmllej vela 9.
§, ig. IL Odklädav bre3 posojila. Tükej irnaoj tele ravnala: 1, Piuja wtavila po parva naklomba, odkladaj nar prej enffite, in tako od stmpne do stropne, de vse preideu;. Ci- 2. 3. ravnalo).
3. Par te naklomba i3reküjemo besedaqo inj ker lujemo take uilavilke, ktera ba oclkladavi^u parmteta enako rotavilko odkladanqu storila. 5. ^e je odkladavijeva irtavilka vgija od odkla-danijeve, jo povikroaj 3a desetirj^o v3Gto od bliocne 3g6rne ictavilke prota laviija.
Parlike 3jasnajo to reij.
5, Navddj. Nekdo je lana prejel 957 gl., i3dal pa le 724 gl. Kolako je parvarijaval ?
Odklddzv.
Neprav 3ap8S.
937
724
Prava 3apss. 937 gl. odkladanaq. 724 odkladavaq.
2i3 gl. ostanak.
Odgovor: 3i3 gl. je parvarijaval.
6. Navdaj. Va nekam hrama je 70g ve-dar vina, odproda se jili 437. Kolako vina we
ostane ?
Odklüd?v. tö je, kaltor ba djal:
272 V. ostanek	272
Odgovor: 272 vedar vina ostane^
7. Navdaj. Nekdo ma je določan 6002 g.l., plaija ma 2008 g.l. Kaj je we dolxan?
Odkldd&v.
6.O.O.- gl. J J	jjg rekal J
2008	2*0*0* 8
3994 gl- ostanak.	3 9 9 4
Opomba. Par oboji odkladvž je ravno tistah n-t?-vilk treba; ra3l6ij2k je le ta, kaj govoramo ala mfslamo par odkladva.
§. 3o. Odklddmn poskus dclafno po dvoji
pota:
1.	Parrotej ostanak odkladaviju, in odkladanaq se ta bo sijelil, ije je odkladav prav storjena; postavam par prejmnam navdaji:
2008 odkladavai|,
3994 ostanak.
6002 odkladanaq.
Tukej ne treba nobene nove rotavilke pisat?^
2.	Ala pa odkladaj ostanak od odkladanij in ts mora odkladaVaq na dan prita:
6.0.0.2 odkladanai|.
3994 ostanak.
2008 odkladav?!^.
5i. Per odklätlvs nö treba vselej veijg-ga lEtfvüa (po 1. vladbž) 3g(Drej pisatfc, de hz od ßdmlej kviirko odklädal. ^e je mäiirog rota-vilo DCG 3apisano, podpia'g mu vekwe, in od-kladaj od 3g(Drej navdol. Täka se pgr opra-vikh velikrat namerg.
32. Pgr skltkh^g delamo poskus ludfe tako: 3nesgk najdtt'8 skladaj vse stavke do ens-ga, kg ga 3akrixaiD in opustiu;, postavgm pgrvg-ga 3d(Dlej. Novg 3nesžk bo, ije sg pi-av delal, kolgkor opustžk 3nese, mai.iujg od prejmižga 3neska. Odkladaj nove gnesgk prejujusmu, in opiistžk se tg pgrkaoce.
Poskus 4« navdaja bg bil;
12 g.l. i5 14 25
17 11 14 i3
19 opuslek.
i38 g.l. 2ireju-'n8 3nesgk. 119 novg 3nes8k 3' opustkam.
ig opustfk.
qET2RTA STAVA.
Naklddsv ah mnoscÜBV sprimkansh wUvil.
33,	UJtgvilo naklddaU ah. mnoxiU je veijkrat ga V3Gt8, postav?m: trije krajqerji, po dvakrat v3Gt8, store irest krajqerjev.
Vž nakladvB dajamo po dve lutavila :
1,	Pžrvo veijkrat pov3amemo ala pomnoacBmo, alg tako rekoij nakladamo. Toi-ej mu pra-vgmo nakladanaij. V» priijirna pgrlikg so trije krajqerji nakladanaq.
2,	UJtžvilo pa, k8 kaaee, kolskrat naj V3amemo nakladangij, je nakladavsTj, ks je delavaij. Prejirne pgrlike naklddavsri je dvojka.
Nakladanaq je po navada prlmkano, nakla-davgq pa med nakladvgjo neprimkano rotgvilo.
Obe navdane rotžvilg imenujemo tude sto-rivqa.
Kar nakladar i3daja, pravgmo, de je naklad. Prcjmiie pgrlike naklad je ipest kraji|erjev.
Naklad ima sg primkanam . storivqam en primgk.
Nakladžv je skrajipana skladgv, kakor V8 prejwLig pprlika: 3 kr. in 3 kr. je 6 kr.
34,	Kdor hoije bit8 ur8n V8 nakladvg, mora 3nat8 13 glave enkrat ena; glej, taka je:
Enkrat ena.
1	Icrat	1
2	krat	2 2	krat	3 2	krat	4 2	krat	5
2	krat	6
3	krat	7 2	krat	8 2	krat	9 2	krat	1 o
je I'
i
4 6 8
je	lo
je	12
je	i4
je	i6
je	iB
je	2 o
3	krat	3
3	krat	4
5	krat	5
3	krat	6
3	krat	7
3	krat	8
3	krat	9
3	krat	lo
P	9
je	12
je	i5
je	18
je	21
je	24
je	27
je	3o
4 4 4 4 4 4 4
krat krat krat krat krat 8 krat 9 krat 10
4
5
6
7
je 16 je 20 je 24 je 28 je 32 je 36 je 4o
6 5 5 5 5 5
krat	5
krat	6
krat	7
krat	8
krat	9
krat	10
je	26
je	3o
je	35
je	4«
je	45
je	5o
6 6 6 6 6
krat 6 krat 7 krat 8 krat 9 krat 10
je	36
je	42
je	48
je	64
je	60
7,	krat	7
7	krat	8
7	krat	9
7	krat	10
je	49
je	66
je	65
je	70
8 krat 8 8 krat 9 8 krat lo
je 64 je 72 je 80
9 krat 9 9 krat 1 o
je 81 je 90
10 krat 10 je 100
10 krat 100 je 1000
§. 35. Pgr nahlddoi vedz idle: . Enake mtavila dajo ena'k naklad, ktcrokol« se V8 nakladanprj alg nakladavgri vßame; 3 krat 4 kr. je 12 kr., alg pa 4 l'i'ftt 3 kr. je I I I d;« 1 2 ki\
Rajirg imamo vgije atavilo v^ naWadaniTj, maniDž pa V8 nakladavsij, ije ne sgijer kaj per-IiitGvka V8 «Jtctva.
2.	^e poveku'amo en als oba störivqa, je vck-iL8 tudg naklad: dvaki-at 6 kr. je 12 kr.; trikrat 6 kr. je 18 kr.j in sedamkrat 8 kr. je 56 kr,
3.	Po enkrat ena vidžro, de veijkrat ra^ne utBvila enak naklad dajejo: 3 krat 6 in 3 krat 4 je 12,
4.	üJtgvüo, 3' en(Dto nakladano, se n^kok ne premani: l krat 6 je 6.
5.	UJtavilo, 38 niijlo Co) nakladano, i3daje ni-ij[.lo: o krat 5 je o.
36. Pisna nakladsv	ima veij p?rg6d.le-jev, ti so;
I. % ima naklddavsji	^go.l enmie, to je, le eno wUvilko.
Tükej pa3?, in
1.	Piiue nakladavgq, kz ima le eno wtmlko, pod nakladanijeve enmte.
2.	^e ima pa nakladanaij niij-le protz desnirj*, podpiipg nakladaygq bliseng uitevka 3* ni-ijJama.
3.	Nii{.le protg desnii}g podpiu'g nar prej v» naklad.
4.	3At[n8 nakladata pgr enrotah al?, ii lßvkah, k;-sloje 3a niij-lam«, in podpiti/i« naklad pod enuite.
5.	^e dobi enwlan naklad dve wtevilkg, to je enffite in desetiqe; piwa enmte pod iigR stcup no, desetiqe pa perlirana, in perirtej nakla du bliaene nakladane stffipne.
6.	Pmtlej nakladaj po varstg desetiqe, slotii][e tisui[n85;[e i. t. d., in jim perrotevaj pgrhra Liene nakladove desetiije prejrone stmpne.
7.	Naklad posledne stmpne protg Igviria 3apiw8
8.	^e je, kjer sa bod?, V8 nakladanqg niij.la Co), dena jo vz naklad, ako ts ne ostala u/tev-ka prejirne stapne 5 tje imaro pa to, den? jo namesta mij.le va naklad.
Parlike ta bodo te vladbe 3vedrüe.
8. Navdaj, ^e ve.lä vatel tkana 3 g.l.,
kolako bo velalo 463 vatlov?
Naklddav.
Neprav napas. 462 g.L 3
Prava napäs. 463 gl, nakladanaq. 3 naklddavaij.
1389 g-^'
Ta naklad najdemo tuda po skladva :
463 g.I. 463
463
1389 g.l.
Odgovor: iSSg g.l. vela /|63 v. po 3 g.l.
2 o
9. Navdaj. Kolako go.ldmarjev 3nese Syo bankovipv po 5 g.l. ?
Naklddiv.
Prava nap KS,
Neprav napgs, 370 b, 5
370)
5 )
t85o g.l.
stoi-ivqa.
Odgovor: i85o g.l.
10. Navdaj, I'tolgko 3riese 200g vcd^r jcselia, je vedro po 9 g.l?
Nahlddiv. 2009 r 9
18081 g-l. naklad. Odgovor: 18081 g.l.
37. II. ^e S8 ii;l8vilam nakladau;, ka ima po enmts kaj	parpiiKs nakladanr[u
vse 230 enffita stojeije, nitj.le.
11.	Navdaj, Koleko bo 3neslo 36 vatlov.sžkna po 10 gl.?
Naklddsv. 36, pgrpisana o, da 36o g.l. Odgovor: 360 g.l,
12.	Navdaj, Koleko 3nese 21 hankovqov po 100 g.l.
Naklddsv,
21, pgrpisane dve niij.lg , da 2100 gJ. Odgovor: 2100 g.l.
§. 38. m. ^e ima naklddavsj] le eno utevko, prdts desna pa 3g<D.l newtevke} delaj lako:
1.	Piu;z storivqa tako, de nakladavijeva u-tevka pride pod pgrvo nakladanijevo ujtevkp.
2.	Nakladavijeve niijle postave 3ad 3a: nakladan-Tjpve.
3.	Pod preijnaijo spiirz po vgrsta nar prej niijic obeh storivqov yz naklad, irtevke pa nakladaj po poprej ii/ne.
Parlika naj to pokaxe:
i3. Navdaj. Kaj 3nese 36o Ub«r indike, ij[e Ib. 20 gl, vela?
Naklddsv.
Neprava 3apisa. 56o 1 36o 20 * 20
Pravž 3apžs. 36o ) - , 2 o)
7200 gl. naklad.
§. 3g. ^e ima nakladavaq veij u'tevk vz
seb«, pa38 na te vladbe:
1.	3apiu;8 ujtevke obeh storivqov tako, de pridejo pžrva, druga, tretja i. t. d. stwpna ena pod drugo, in nakladavgq naj bo, ktera ima nvBn u/tevk.
2.	Nixjle na desn?, obeh storlr^ov piita 13 Varste na stran, in pwtlej pod prcijnsip.
5. Nakladaj 3' encotam« «/tevkgngmg, in naklad podpiu.8 em(i»t<jrn; dcsetiukž naklad piu» pod
naklädansma desetiqamg, stotiiuke pod stoti-Harng,
4.	He je niij-la med rotavllkamg \z ]aaltladavq2 jo ißpustgj sgqgr be bile v' naklada ßgoJ. ni-Tjle, ker u/tžvilo nakladano 38 o daje o,
5,	3adn8ij skladaj nakUdke ve qel naklad.
To ßjasngjo parlike,
J4f Navdaj. UJtirvoglata planava je vložena 38 rG3an8m8 kamne. Po dolggm jili je 126, po u;irjav8 pa 94. Kolžko kamnov je bulo treba?
Nakldd&v.
Neprav 3ap8S, 126 .94
Prav» 3ap8S, 126 dolgrota, g 4 \i;irjava.
nakladka,
ii34 )
11844 naklad
Odgovor: 11844 kamnov je belo treba.
i5. Navdaj. Vg TOivanknzqe 3dGlajo vsak dan 12o5o trivank, Koleko jih nf^rede va 207 dslavnakeb ?
Naklddsv. Neprava napis«.
12o5O ^	207 , laoSo
207	12000	30,7

PravK napis. 12o5o 207
.8435O 3410
2/194550 naklad.
Napj'S 3? mij.lamž. 12o5o 207
8435o 0000 2410
24g435o Odgovor: 24g435o iriranl«. Opomba. Nakladran poskus pride po3nßjt3.
PGTA STAVA. Drobixs.v.
4o. De pgrliodne roletre umea, t?, jc Ircba pred vedgta d^liiav mare, texüa, denarjev in drir^sh vjielnf'h rgy?'.
I. Mßi^e.
A)
D olg mine mare.
Estrajroko ijesarslro ima V8 navada take:
1. Mci-a na ijevle psr gidana, nivali, goj-3d8li i. I, d.
Palgqa merg 2 sexna Sgxsh ■ „ 6 ^jgv.lev ijcvp-l „ 12 pavqov pav8q „ 12 nert Dunajskah. Sgxu8 ^namgk je o, ifev-Ia je pavqa " i[erte PesI konske mere ima 5 Dunajsk?Ii pavi|ov; Eslraju;ka müa je dolga 4 000 Dünajsk^Ii sexKi.i.
J-7
4i. 2. Mara na vdth, par- tkanžj sž-kng, platna, trakčh i. t. d. Öunajskä vat«! se dali V8 2 pol vatla, 3 tretjmke, 4 ijet^rt«, 8 osmink. Polvatal ima 2 ijetärts, i^el vatal 6 poltretjink.
3o yiltlov säkna, platna, flanele ; 20 vatlov moltona, mstrlina; i6 vatlov katuna alg pisana-ga platna; 15 vatlov batista, pravemo de je kos. lo kosov säkna je butara ale breme.
§.42 ®) PlanmsTta mera.
Planine, seliiija, vžrtje i. t. d. se nicrgjo j)0 praveh rotlrvoglsh, kg jim pravgmo u/tirjal«,
UJtirjairka sexgn imä 36 rotirjarokgh ijev.lev. ttltirjaiuk ijrvk.I „ i44 wtirjarokyJi pavij^ov. UJtirjäojk pavgq „ i44 wtirjawkgli ijert.
Jargm mera i6oo u/tirjdirkgh SGoegu. Tudg njtirjavtrke mi.le so.
§. 43. O) Dehelatna TtKsra.
1, Debelrote mcrgmo S8 koijngkam, kg je debelina koijngku podobna. Koijna SGxgn ima 216 koijnsli ijGV.lev, Koijgn ijGvg.l „ 1728 kotjngJi pavi'^ov. Roijgn pavgq „ 1728 koijngR ijert, Tudg kotjne miJe so.
§.44' 2. GCito, sadje, semena i. t. d. me-rgmo na Dunajske merngke alg vagane.
Vagan ima 2 mcrnaka, in 8 osmink. Os-mmka imä 4 mpre, mera ima dve mGreqt!,
a8
Vagäa Mernik

niergqa pa a ko3arqaj vagan im« tždej 138 ItogarqoT.
Mlev imä 3o vaganov ak 60 mcrnekov.
Oglan k®u; deraei 2 vagana; apnena mex'a J)a poltretji vagan ale 5 merngkov.
Na Krdmksm navddnms mere sot Star merä 2 vagdna.
'1 mernika,
2	polovnika^ als 4 net?rtnike ah 16 mer.
3	mergijs ah poliiia. 2 ko^drija.
3. Vino, pivo ala vol, acgane in nekej sadja mergjo na Estrajoiko vedro, kg je nekej manipg od vagana.
Vedro dersei 4o mer als bokalov, mer« 4 Tjetžrtine ak m^kqe, ijetartin 2 küpgqa alg 2 frakJa.
10 vedar vma imenujemo irtartin ak la-driqa, 2 vedra vola pa sodaq ak lodriijgqa.
46. 4- Pasova mera, ^as loijamo po Icteh, Prosto leto ima 365 dni, prestopno pa 366; vek ak stoletje je loo let.
Leto ima 12 mesqov neenaqaga xptevila dni, po tem reda:
Mera „ Memqa „
45.
I.	Prosengq ima 31 dni
II.	Svaqan „ 28	„ prestopen,, 29	„
III.	Siiwjgq „ 3i	„
IV.	Mäk tr^VEn 3o	„
V.	Vekk» traven 31	„
VI.	Röxne qvet 3o	„
VII.	Mak serpan imä 31 d.
VIII.Vekkeserpan,,	3l„ |IX. Kimoveq „ 3o „
X.	Ro3opgrsk „ 3i „
XI.	Listognoj „ 3o
XII.	Gruden „ 31 ,,
Navadno rotejemo mesqe po 3o dni; po t«m takem pride na leto 3 60 dni. Tedgn ima 7 dni, leto ima 62 tednov in en ale dva dneva, Ltto ima 4 ijetärts alg kvatre, vsako po 3 mesqe alg i3 tednov.
Dan ima 2 4 ^asoV alg ur, ura 60 drob-i|ov alg msnut, drobgij 60 drobiijkov ak sekund.
§,47. II- Tehte in tehtala.
Po EstrajTFkam qesärstvg so navadne tele:
1. Mdrksna tehta, kg ji pravgjo tudg srebro-va, ker na nej srebro in belg danar tehtajo. Dunajska marka potegne 16 lotov. Lot .... „ 4 drahme alg kvintlži^e. Drahma. . . )> 4 venarqe. Venargij . .	a bsliija.
B?lfeij ... „ 128 plevgq. Lot srebra ima tudg 18 ßarn alg granov.
Dunajsko dobro srebro je i3 alg i5 lotno, k&kor ga, je Tjistgga vg marks, alg aee i3 alg pa i5 lotov. Praxne srebro pa je 16 lotno.
§. 48. 2. Tirgovska tehta, kg jo imajo kupTjg in prodajävqg, in se' no meso, krgh, j-jukgr in take tžraene rgiji tehtajo.
Dunajska libra (fgnt) je nekoleko manrog od dveh srebgrngh mark, in ima 32 lotov; lof ima 4 drahme, drahma 4 venarije, venargq i5 38rn alg granov. Pol libre ima 16 lotov; re^ alg umja ima 8 lotov, polre^ 4 lote. *lent ima 100 lib?r flb.")
§". 3. Sldtria tehta, kz 3lafo na nej tehtajo. Pet i^esarskžli ßlator tehta bli3 lota tžrgovske telite.
31al džlemo vg 60 38m ak granov.
31atna marka ima V8 sebe 2 k karčUov, karat pa 1^2 3latngh, 3Žrn.
^isto ßlato je 24 karatov5 kremnsqarji so 13 ßlata po karator in 9 38rn ipst?.ga.
Dobro 3lat6 je troje: Nro. 3 je nar ipstcji, po tem pride Nro. 2, patlej Nro. 1.
Slatnina 3latove telite vela: Nro. 3.......3 g.l. go kr.
„ 2.....■ . . 2 g.l. 3o kr.
5, i.......1 g.l. 3o kr.
plaijana 32 ßvoncij^am denarjem in samam 31a-tam,
5o, k. Dragolinskd tehta. Dragotinsk karat imä V8 scba 4 dragotinske 3i^rna.
3. ^polemka tehta. Apoteirka libra ima 24 tirgovskab lotov, alg pa 12 mdlsb re3; mala' rc3 ima 2 lota, alg pa 8 drabžm alg kvintl8i|ov; dralima ima 3 peu^ke, pcujgk 20 38rn.
Ö. 5i. III. Pene^» ah dsndrji.
Estraju)ko qesarstvo dela dgnarje po, kakor mu pravgjo, dvajset goldinarsk^m kopitg. To je, i3 Relnairke praaine marke srebra, kg je mannjg od Dunajske marke, narede dvajset go.l-dinarjev.
5r
Denarji' so: ^latg, srebži-n«, medena alž kufreng, wtcvng in popirng.
52.> I. ^IdU dsndrji so 13 slata, in imajo V8 srebrg to postav.leno relavo:
Suvren .
i3.g.l. J20 kr.
x^lesarskg 'ßlat .ala Kremnsqar	4	it	3o	33
Solsburskg, Pajerska in dru-				
gs slata ......	4	J?	24	
Reiwetar ala Holanska . ,	4-	J5	28	3?
Polsuvren......	6	M	40	33
Dvojna ßlät alg dvojnak .. .	9	53	-	33
53,. 2. Srebirm dsndrji so i3 srebra in imajo vfe ,srebra to postavJ.eno velavo: Nidgrlanskg dukaton . . Poldukaton , . . . . Melsrtnik .. , . . »
Krixavgij......
Pol krixtivi^a ... . . ^etgrtnik .....
IBpanskg tolerii ) ^	' ) novg
Pogojin toler ....
Majlendar alg Milanskg toler
Milanskg polovitjar , .
Go.ldinar......
UJe mann;8 srebarng dgnarji so, kg jim kraj-» ijerji ime dajo, po kölgkor ve.lajo: dvajseliqe, deseliije i. t. d.
Grow je 3 krajijerje, go.ldinar 20 groa'er.
§. 34. 3. Dsndrji i^ medi alg kotline. Kr;Jj]^er ima l\ A'lnarje.
2		32	kr.
1	33	16	33
-	33	38	33
	33	12	33
1	33	6	J'
-	33	33	33
2	33	4	33
2	33	3	33
2	33	-	33
1	33	46	33
-	33	53	33
-	33	60	33
Pa nje drugg dgnarji so I3 roedi.
Po Estrajrokžm rjesarstvs tttejejo vse, to je, piroejo in rajtajo na goldinarje po 60 krajqer-jev, l«raji|er pa po 4 vinarje.
Veipm džnarjem, 3latam alg rjEkinam, to-lerjem in goldinarjem, pravamo debel dmar; marnFgm pa, kg so 3a domaijo potrebo name-weng, drobi'x, kakorirng so groo/ž, krajijerji i. t. d. Par wtetvg imeniijemo 5 kosov denarja vsrsEdj.
55. 4« Wtevsn dmar je, kteraga ne narejenega, pa vgnd?r po nem wtejejo. Tako wtcjejo po Dunajskam tolerji, ke ßnese poldrug . goldinar, pa ga ne vidata.
5. Popirgn dsnar so bankovtja, k» se po Estrajufkgm jemlo 3a gotov denar. So po 5, 10, 25, 100 gl.
§. 56. IV. Posebne imena pogostne par atGtvah.
Sodijak 3lata imenujejo 100.000 goldinarjev.
K®pa je Nemqam 60, roiling 3o kosov, 8 ujilingov pa libra.
Mandal je Nemqam i5, tüqat pa- 12 kosov.
3vG3ak usna je 10 kox, rcTcta lisna pa 3o
kooe.
Breme popfrja je lo risov «Ig pove^, ris 20 bukav, bukve pisnaka 24 peij, natisnaka pa 2 5 pt'i]^.
PovGsmo peres je 25.
Reu^ta clrav je 2 sexug.
Marsžklere opravila imajo me druge delitve in u/tžvila V8 navada.
57.	Videla smo nar imenilnatt'e lutavil-ske imena. Ene ßapopadejo veij, ene men drobnaga v8 seb?. Vsak vg, de go-ldinar veij drobixa 3apopade, kakor groiu, grotc jaa veij, kakor kraji|er. Ungm prav?mo debelina ala deheli'x, tem pa drohise. Tako so goldinarji in libre debeline, ki-aji^erji in lolje pa drobix.
ÜJtavilo, klero kaxe, koLko drobiaca ima debelina va seba, imenujemo drobivsij. Postavam: goldinarjev drobivaq je 60, ker kaxe, de goldinar ima va seba 60 kraji;[erjev.
Debeline pisata ala pa i^reija "33 drobixe-v?m irtavilam se prava drobili. Tako, poslavam, dasta 2 goldinarja droblena 120 kr,, ala pa 480 vinarjev.
58.	Debeline drobita , nakladamo debelino 38 drobivqam.
Parlike to bol 3jasn8jo.
16. Navdaj. Kolako krajqerjev imä va ficba 24 gl. ?
Drohitsv»
24 gl.
60 drobivaq.
i44o ^r.
Odgovor: 1440 kr.
ly. Navdaj, Kohlio lotov ima 38 Hb?r? DrohiUv. 38
32 drobiT8i|.
76 114
1216 It. Odgovor: 1216 lotov.
39. Goldinarskg Llxxne drobioe so l<raj-xjerji, kraji|erslt8 drobix pa vinarji; libgr dro-biae so lotje, lotov pa drahme alž kvintleij?.
De primkano lutavilo vg nar miinujg dro-blac pgrpravsmo, delamo po teli st(Dpiiah: ig debelixa tlrobix, 13 drobixa drobiacgk, ig dro-biseka drobiDeijzk. Postavgm takole:
18. NavddJ. Koltko vinarjev giipopade
124 g.l.?
DrohiUv.
124 gl.
60
7440 kr.
4
29760 vin. Odgovor: 29760 vinarjev.
ig- Navdaj. Kokko venarqov 3nese ijent? Drobitsv. 1 ijent.
lOO
loo Jb.
32
32oo lt.
4
12800 dr. 4
51200 ven. Odgovor: 5i2oo venarriov,
5. 60. ^e drobamo käkiran debellae, kg imd poleg sebe we nekaj sv©jiga drobixa; skladamo tale drobix 3' ünsm po drobitV8 dob.le-ngm v' en sklad.- To skladžv pa delamo ale sprote med nakladvsjo, alg pa, tode je ta 3a-mudngitJg, po slorjeng nakladva. Lej, to se dela takole:
20. Navdaj. Kolgko vinarjev 3nese 2 6g.l. 18 kr. 3 vin.?
JÜrohrltv.
Sprol? sklad.ije. 26 gl. 18 kr. 3 vm. 60
1678 kl', je 26 gl. 18 kr,
4
63i5 vin. je 26 gl. 18 kr. 3 vin.
Po3neje po naklad v?, 26 gl, 18 k. 3 V, 60
i56o kr. 26 gl, 18 k? nam.
1578 kr. je 26 gl. i8I<r.
h
6312 v. je 26 gl. 18 kr. 3 k8 nsm.
Odgovor: 6515 vin.
63i5 v. je 26gl. i8kr.3 v.
lEGSTA STAVA.
Rn'^klddsv sprimkamh wtsvi'l.
61. Ra^klddav je potrebna vs dveh rgye/t; to je:
1.	Ra3kladamo rotavilo va vexi endxish delov. Taka raßkladav je ra3d8lit8v med enake dale-aee. Postavam: ije 8 gl. dvema en^o ra3d8-lim, dobeta vsäk po 4 gl-
2,	Preiskavamo, kolakrat je wUvilo vz wi&-vih 3ajGto ala 3apopadeno, Taka ra3kladav je veijkratna odkladgv. Postavam: Vätal traka je po 5 kr, 5 kolako vatlov dobim 3a i5 kr.? Kaj ne? tri vjUle. Glej, od i5 kr.^e po 5 kr, Irikral odvßame:
JO odkUdan?j].
5 odkladavaij.
10 ostanf.k in odkLidautiii. 5 odkladavžJ^.
5	ostanak in odkladangij.
6	odkladavaq.
55
Po obeli vladbafi se va wtetva ravnamo.
62.	Va ra^hlddm dajamo po dve wU-
vih:
1.	nJtavilo, ka ga raßkladamo. To je tako rei^a tarpin, 3at6 mu je ime ra-^hlddans7i. Take sto V8 3g6rnEh parlikali 8 in i5.
2.	ÜJtavllo, S8 ktcram ra3kladamo. To je v? ra3-kladva delavaq, 3atö mu pravanio ra^kld-davgri- Take ste prejwna 2 in 5.
nitavilo, ka po ra3kladva pride na dan, imenujemo ra^Mdd. Take ste 3g6rna 4 in 3.
Ra3kladaje i3govarjamo Lesedarjo vs; 3a ktcram irtavilam ta besedaqa pride, tisto je ra3-kladavaq. Postavam: 2 va 6 je trikrat. Lej, 3a 2 sam rekal t?dej je 2 ra3kladavari.
63.	1. UJlavilo va dele ra3kladaj6i{ani je ra3kladavaq neprimkano lutavilo; ra3klad pa dobi ra3kladamjev primak, 3g6rna parlika ra3-klada 8 gl. va dvoje, 3at6 dobi ra3klad primak k g.l.
2.	Ako iiijemo i3ved[felä, kolžkrat je iitevilo vg irlžvilg i^ajcto, morata ra^kladangi:^ in ra3-kladavaq en?ga primka bits; ra3klad pa med ra3kladv8jo nema primka.
Po storjeng ra3kladv8 ire le navdaj pove, kterg prim?k dobi ra3klad. Takole smo pred rekla: 5 kr. je vb i5 kr. trikrat; navdaj pa pove, de ta trikrat je 3 vatle traka.
3,	Naj ak devamo ra3kladangi| va enake dele, al? naj iiqemo, kolskrat je v' nem ra3-klädavgq; bo po oboji pota ravno lista ra3klad na dan parroäl, ije delamo 38 ravno tistam i-a3-kla'danqam in ra3kladavqam. Torej med ra3-kladvajo le vpraroamo par obojim dela: kolakrat je ra3kladav8i| va ra3kladani28 sajct.
§. 64. Po enhrat ena, ks smo jo par nakladva vidala, lahko sklepamo, de:
Ena v' em je enkrat ßajeta.
3 va 18 je 6 krat
0	va	4	je	2	krat
2	J5	6	33	3	55
2	?J	8	33	4	33
2		10	53	5	35
2	3?	12	55	6	35
2	33	14	53	7	35
2	35	16	55	8	35
2	33	18	35	9	55
3	33	6	55	2	55
3	53	9	35	3	55
3	'5	12	55	4	5?
3	55	i5	5*	5	35
3	53	21	35	7	35
3	33	24	33	8	53
3	55	27	55	9	5*
4	53	8	53	2	35
4	55	12	53	3	5'
4	55	16	33	4	33
4	55	20		5	5'
4		24	55	6	55
4	55	28	53	7	3'
4	5>	10 2	35	a	5?
4	;;	36	5»	9	55

5	v? 10	je	2	kral
5	„ i5	55	3	J?
5	„ 20	J5	4	35
5	„ 25	5J	5	}}
5	„ 5o	5>	6	
5	„ 35	5>	7	
5	„ /lo	JJ	8	3J
5	„ 45		9	37
6	„ 12	.'5	2	33
6	„ 18	J5	3	3'
6	» . 2/.		/,	'3
6	„ 3o		5	33
6	„ 36	5?	6	33
6	» 42	V	7	33
6	„ 48		8	3)
6	„ 54		9	
1	„ 14		2	33
7	„ 21	JJ	3	'3
7'	„ 28	?J	4	
7	„ 35		5	33
7 /	ra 42	je	6 krat	
7	33 49	33	7	33
7	„ 56	33	8	33
7	33 63	33	9	33
8	33 16	33	2	33
8	33 24	33	3	33
8	33 32	33	4	33
8	33 4 0	33	5	33
8	33 48	33	6	33
8	„ 56	»3	7	33
8	„ 64	33	8	3>
8	33 72	33	9	
9	33 18	33	2	33
9	33 27	33	3	3''
9	33 3 6	33	4	33
9	„ 45	33	5	33
9	„ 54	33	6	33
9	„ ^5	33	7	33
9	33 72	33	8	33
9	33 81	33	9	3>
65. Pzr raßkladvg glej v« tole:
1.	Vsako mtsvilo je vz sebs enkrat gajeto, postavam : 2 je v?, 2 enkrat gajeta.
2.	^e j-agkladam rotavilo 3' enklo, m» pride va ragklad ravno tisto trtevilo. To je, kakor prav?jo, enk.la v?, ragkladvs naij ne pretiikne irtavila: 1 vg 5 je petki'at.
3.	lütsvilo V8 mijjg ne nobenkrat gajelo, ker niij.la nema n?ij v? seb?: 2 v» o je o krat Cnltj.hkral).
4. ^e se ktcro atsvilo ne da tpsto ra^dglita, al? Vi enake ra3kläde djnt?; ga ra;^klädamo 3« bliDenam maniugm ragklddavqam. Poslavgm: 2 V8 7 ne da ijistgla raßkladov, tsdej reijemo tiikole: 3 va 7 je 3 kral; pa ne: je 4 krat, ker je 2 krat 4 see 8.
66. Per pisng ra3k]adv8 se takele per-
nieržjo:
I. De imd ra^hlädavni same enmle, tt-
dej le eno ujtavilko.
1. Ne podpisuj irtsvük u'tavilkam, kakor smo rekla v« prejajiigli wtetTah, ampak piiDg vwtriq tako, de ra3kladan8ri pride med dve pokan-tjne ijert?., ke jima pravžmo ra^Mddmris. Ra3kladaY?.n denž pred ra3kladn8i:io prota svfflji	; ra3klt-id pa 3apisiij 3a üno ra3-
Itladngi;[o na desne.
3. lufs, kolijkrat je ra^kladavgii 3ajGt V8 ra3kla-danqg; najdena ra3klad ak kolfekral.lej 3apiu'8 na desno v8 ra3klad.
3.	^e je ra3kladav8i2 vevj8 kakor pvrra ra3kladan-Tjeva lutavilka od leve, pgrdniacs ji we blixno prot8 desng.
4.	Rada se 3godi, de ra3kladav8]| i-a3kltidantje-ve lutüvilke ipslo ne ra3k]adne; takrat 3api-n/8 blixno maniua ictavilko V8 ra3klad.
5.	Nrtjdens kohkrätlej nakladaj al« mnoocg 3? ra3kladavr[am, in naklad 2^odpisuj ra3klada-ni' ut^vilki'.
6.	Odkliidaj la naklad od ra3kladane rolsvilke. ^e je kej ostanka, podpiiug ga, in parstavg mu bliocno rotžvilko 13 raßklädanqa, de ga L6u7 daJe ra3kladal. ^e pa ne heij ostanka, narcds preijne Tjertgi|8 CjO? p^rstavž rotevilko 13 ra3kladaniia, in jo ra3kladaj.
7.	^e je ostangk veijg cel ra3kladavi|a, pomena to, de je ra3kladav8i2 ire veijkrat vg ra3kladan-ijg 3'i^jGt. ^e je pa naklad vgtjk od ra3kla-dane rotgvllke, in torej ne moren; odklädiitg, tadej pa maniug kolgkrat.lej 3apin7g vg ra^klad.
8.	^e je ra3kladavgij veijg od ra3kladane wta-vilke, tgdej ne nobenkrat 3ajet; 3apiir8 vg ra3klad niij.lo, pgrv-3em8 n;e eno wt^vüko i3 ra3kladaniia, in ije je treba, u;e tretjo in veij, dokler se ne bo dalo ra3kladatg, pa 3a vsako pgrv3cto rotgvilko 3apinjg niijlo vg ra3klad.
10, 3a vsako i3 ra3kladanna v3Gto rotgvilko. 3a-piipg eno vg ra3klad, tje druge ne, vsaj niijlo.
Pgrlike bodo to bo.1 3vedrfle:
21. Navdaj, Ra3dGlg 2580 gl. dvema,
vsakgmu daj poloviqo; kolgko dobi edgn?
Ra'^klddsv,
Ra3kladangi][. 258o
Ra3kladavgi| 2
1290 gl. ra3klad.
„ 5
18 18
Odgovor; 1290 gl.
5J35
22. Navdaj. Plaijaj komu 10060 g.I. bankoviia po 5 g.I., kokko bankovqov mu bo® dal?
Ra^klddav, Ra3kladan?q
Ra3kladayaq 5 j 10060 | 2012 ragkUd. 10
jwo6
5
10 10
Odgovor: 2012 baakovqov po 5 g.l.
§. 67. Vajciiü w;Igvi|8 odkladajo glave vsak naklad od ra3kladane rolsvilke, bre3 pisana.
Vajen u'lcvKq ba line ra3klddv8 tako pisal:
2J. navdaj. 258o|i29o g.l:
18
22. navda'j. 5 10060 I 2012 bn.
„.,06
10
533.1
Nar ki-aju)? bo, ije ludx oslankov ne i>iu'ei!;, ampak jib vž glava obran^u'. Varavala proslora, podijprtaj ]-a3kladan87|, in podpiu>8 itiu j-a^klad, lakole:

aSßo	10060
5-
1290 g.T.	2012 bn,
Sapopddks od dr ob 6 v.
68.	Drohövs, drohldnxi^. ah drobixs so en al? veij do'lov kake qüline. Poslavmi: tri Tjetgrtinke prota qela libr?.
UJtBvilo, kg ga drobgmo, se imenuje ^e/z-na-, kakor sgtorej libra.
Vsak drob ima svoj korenek V8 qgling.
69.	Vsak drob picremo dvema wls-
vilama:
1.	Eno je imemvsri , kg imenuje, vg kokko enarjgli drobiaeev je i|?lina odrob.lena. Vg ggorng pgrlikg je 4 imenivgi].
2.	Eno pa je rvlevsii, kg wteje, kolgko lai;igh drobiosev Vßamemo. Sgmrej je 3 rotevaij.
70.	Drob i3rGkamo tako: nar prej i3re-ijemo roleveri, 3a nini pa imenivgi^; 11 tevai^ pittemo nad preijngijo, imenivgij pa pod no, alg pa med ni denemo f, postav?m:
Tri Tjeterlinke libre	alg pa	Ib.
Pet (i;estink goldinarja | alg pa bfß g.l.
71.	Pgr drobcfi glej :
3.	Drobovg 3' enokgm iclcvqam in imcnivqam so i;[?Kng enak?: Ä (irtir? tj^etartinke) libre so libra.
3. Di-ob, k« ima iiiang « lev?!) ko imenivgq, jo manag od ijglinc. in ta je prav droh ali-
pracstj:	§ gl. so pravq», in mauw?-
od qelgga go.ldmarja.
3.	Drob, ks ima veija roteveq ko imemvari, ßajcina veij kot qglino 5 ta je neprctv drob ala neprd-vsTj: 4 (pct poloviq), ^ Csedam ijetartmk), Ctrinäjst roestmk).
4.	Di'ob, kg ima pred ssboj kakiuno i^glino, je mšman drob ala miwam-q, postavam: gl. to je, 3 qele gl. in roe (pet tuestink) goldinarja.
^žlmo piiFemo, de jo loijgmo, 32 veijgms ictevilkamg, in pa jDred drobovo preijnaqo.
72. Droböv?. so ra^Jdddve wtßvria ^ imenivTiam: ^ gl. kaxe, de ra^kladng 12 gl. V8 TOGSt enai|gR ra3kladov. Od tod pride, de neprave drobove labko raßkladamo, to je, de nepravqe devamo va iigline; ako rotevar^ 3' ime-nivi|am ra3klddamo, dobemö qaline. ^e po ra3kladv8 ipe kej ostane, nam je ta ostanzk irte-vaij, ka mu imenivaq podpiroemo, oba pa ija-linž pgrstävamo :
12	[dvanajst
6 luestink gl, da 2 gl.
13	(trinajst
Tlijetgrtink lb. da 3 t Ib.
§. 73. Ako ba rad ri^Hno po drobovska pisal, in ji dal drobovo podobo; le nakladna jo s? lutcvqam, in nakladu jiodpitua dan? imcnivai|:
2 g.l. va tretinkali da 2 krat 5 ak f g.l.
■7 Ib. v? ijetertinkaR da 7 krat 4 ak ib.
74. Ako ba rad meroanžij, to je, 3me-wan drob pisal po drobovskg, in ba ga rad, kakor pravgjo, uijistll; le nakladng dj-obor ime-mv8i| S8 i^žHno , in parkladng tDtGvgq temu naklada, in pa podpiu/8 drobov imenivaq. Posta-v8m: g.l. je ^ g.l. to je, 2 rjela goldinarja imata 4 polorir^e, in tre vina, je pet poloviij ak -t g.l.
6| Ib. je ^ Ib.
76. Drob VGTJ8 qBline ima velikrat v« seb8 veij enmt mamrfc i:j8line:
1 2	gl.	je	3o	kr.
X 3	33	33	20	33
I 4	33	33	i5	33
i ?	33	33	12	33
i 6	33	33	10	33
i 8	33	3*	7f	33
I 70	33	53	6	• 33
	33	33	5	33
i TT	33	33	4	33
i	33	33	3	33
I	33	33	2	33
I 60	33	33	1	33
^ Ib.	je	16 lotov.
i	8
4 J3	5?	t)	,,
T 5?	33	4	33
T^ 33	jj	2	„
I	1
33	33	^	33
^e t8daj ^ g.l, i5 kr. 3nese, 3nes6 | gJ. trikrat tokko, to je 45 l<r.
3nes8k majJingb drobov labko i3 glave «ganemo.
Ako je pa treba drob na pismo i^loxi'ts, tadej nakladnemo drobov utevaq 38 drobivqam, in tä naklad ra3kladnemo 3' imemviiam. ^e je po ra3kladv8 kaj ostanka, ga ak po drobov-sks 3apiu'emo, als pa V8 manujs qalino denemo. Tele pžrlike bodo to poka3ale:
23.	Navdaj. Kolako krajqerjev je g.l.?
IFUhv.
5 u;tGV8ri.
60 drobfv8J|. imemvsq 613oo | 5o kr.
5J5J
Odgovor: 5o kr.
24.	Navdaj, Kokko lotov je ^ libre?
WtEtBV.
5 32
81160 I 20 It.
55? 5
Odgovor: 20 lotov.
Tolsko je balo treba od drobov tiikej po-Vfcdatž, po3neje pride roe kej veij.
76. ^e je po slorjens ra^klddv» kej ostanka, ga pgrpiroemo ra3kladu po drobovsks; tega droba rotcvaq je ostanak, in imenivail je ra^kladavsil. Ta drob se sme V8 nar manroe ijglino poravnata. Navadno je pa drobove spod poloviije nar mannie i]i?line ojjuujatg; ako ima.
pa drob poloviqo ak ice veij, ga vßämejo 3a jjdino. Postavam: i osminke krajqerja ne slamo, "If (devetnajst enindvajsetink) pa wteje-mo V8 qel krajijer.
To bodo parlike ojasmle, postav?m: 2 5. Navddj. Trem dsleDcem raßdcla po ranužm on^m ßapuiijeneh gSii gl., kaj pride vsakamii ?
UlteUv. 31 gSii) 3io3 g.l.
„3
ostanzk 2 , to je | g.l. 60
5 I i2o| 40 kr.
Odgovor: 3io3 gl. 4« kr.
26. Navddj. Nekdo kupg vg podraxbg 7 vedar vina 3a 208 gl., po ijim j^ride vedro?
Wietsv.
7 I 208 129 gl.
„68
ostanžk 5 , to je ^ gl. '60
7|3oo|42 kr.
,20
oslanak 6 al« 1 kr. Odgovor: 29 gl. 43 kr.
§. 77-	j® ra3kladavaq lo, loo al«
1000 i. t. d. to je, enkla in pa mijJa alg mi|J.e 3a no; ra3kladamo läliko in iiitro bre3 pisana, Tje odreaeemo ra3kladani:ju toleko wtavilk na desnp,, kolgkor' niijgl ima ra3kladav8q Ra3-kladajoxj gg 10 odrcoeemo eno, S8 100 dve i. t. d. Ako so odreganke niijle, bo ra3kladav8i]^ V8 ragkladanqg gladko sajet; ako so pa odre-3anke lutevke, bodo V8 ostanak alg drobov rote-V8ri, ke mu bo ra^kladavaq imenivgi^, alg pa ta drob vg manroa ime poravnamo.
To 3jasngjo pgrlike;
27.	Navdaj, ^e 10 vatlov sgkna veJa 90 gl., po Tjim je vatgl?
Ra^Jilddsv.
9j o gl.
Odgovor: 9 gJ.
28.	Navdaj. 100 Ib. i^iikra stoji 485 g.l., po Tjim je I libra?
U/Ulsv.
4,85 60
51,00 kr. Odgovor: 4 gl. 5i kr.
§. 78. III. % ima. ra^JilddavBTj le eno vilivko, pa vexj n/i/gj na desna, takrat 1. Odreacg ra3kladanriu tolsko irtevk, kolgkor ni^al ima ra3klddav8q. OdrG3anke loijg S8 sgrpkam.
3. P<Dllej razkladaj 33 ra^Idadavijevo rotevko vse druge ra3kladamjeve wtgvilke.
3, ^e so ra3kladani[ev6 odrG3anke niT:[.Te, se poBotajo ravno ra3kladavtjev8in8 niij.lamg; Tje so pa line oclr(53anke trtevke, pgrstavg jih ra3kladn8mu ostanku, de i^el ostanžk do-bia7. Ta ostanak alg 3apia;8 po drobovska, alg pa ga va. nar mampg primsk poravnaj. To pokaaeemo vg teli navdajih:
2 g. Navdaj. 4» veder vina vela 1894 gl., po Tjim je le vedro?
Ultdlsv.
4(0 1189(41 47 gJ.
»29
60
4(oJ84(o|2i kr.
Odgovor po 47 gl. 21 kr.
3o. Navdaj. Kolgko kop 3nese l44o jabglk ?
WUUv. 6(0 1144(01 24
,,24
Odgovor: 24 kop.
5. 79, IT. Ve ima ragklädavn} dve als Ige veq nrisvilk, delaj po do3dej reijengm, in pa u;e taköle:
1.	^e ima raßkladavaii kaj niijal na desna, od-reaeg jih, in pa ravno tobko raßklädarnjergh. lEtavilk. Vargj se pa raßklädavqu odreßsyata kake irtevke, ßato ko ima morebitg ragklada-ngq käko niijlo veij na desng.
2.	^e je raßklädavaii ravno tolžke als pa vgtjj, käkor je enäko rotavilo ü7tavilk va raßkladan-x\z na 1gv8 prots desne; glej nar pred, kolakrat je ra^kladararj va nah ßajet. Ako je raßklä-davaii VGTja od ra3klädanijeyah rotavilk; pardaj jim roe eno, in postava ji 3a harbat piko, ka ji pravamo ra^klddgn ^aqei^ej, de bou; yedal, kje 3aTjGt8 pišata naklad, ka pride 3a tem.
3.	De 16a:ej 3VGn7, kokkrat ra3kladavai:i 3ajGma iFtavilke sa piko odlo.ijene; le glej, kolakrat je parva ra^kladavijeva va parva ra3klädamjeva 3ajGta. ^e ima ra3klädavar][ eno man, käkor je unah va ra3kladanq8 odloijenah; iuja ko-lakratleja va dveh ra3kladanijevah.
Po te pota najdeno Tctavilko 3apia;8 va ra3-klad. — Rolakrat je gajet ra3kladav8i:i, ka ima yeT:[ rotevk, ne lahko povedala. Pa38 va to, kar 3dej poreijem: Kolakor veija so trtevke va ra3-kladavqa 3a pžrvo, tolako mankrat se va ra3-kladanija 3ajGma; kar so pa manu>8 ra3kladav-Tjeve, tolako se veijkral 3ajema.
4, Najdena feolžijratlej nakladaj 32 vs2m raL3l<li-davqam, in naklad podpisuj raßkladanam wtarilkam.
To se VG, de se nakladajo nar pr^d en(Dle, potlej desetiqe i. t. d.
6. P®tlej se odklada, kakor smo pgr ra3klädre 3' eno ujtevko reklž.
6.	^e ngij ostanka ne pride., je kg ra3kladav8ii . na tanko sajcl ves raßkladanai}. Me je naklad VG1J8 od raßkladanali Tctavilk, tedej je preve-Ižk kolakratlej; ije je pa ostanek vcij? od ra3kladaviia, takrat je kokkratJej premajHsn.
7.	Ostanku p8rv3em8 bliacno wtsvilko i3 ra3klaj danr^a, in tako dolgo ra3kladaj, dokler, vssli irtBTilk ne preneseic.
8.	Me je kej ostanka naposled; 3apia'« ga als po drobovskg, ak ga pa poravnaj v« i|2lino marni'gga primka.
Ako smo S2 kffiniia va ra3kladanrig kako rotevko odre3al8, jo 3apjii;emo k« poslediismu ostanku.
Pgrlike vse to ra3svslle:
3i, Navddj. 25 vatlov sekna je slalo 425 gl., po Tjim je vatgl ?
Ra^klddgv. 25 j 425 I 17
Odgovor: 17 gl.
X75
52. Navdaj. Grajujak proda goj3d, ks mere 786 jarmov, 3a 160650 gl., po ipm je j arm ?
Ra^klddsv,
786 j i5o65o I 191 g.l. 786
7205 7074
„i3io
786
ostanak 624 60
786 j 3i44o I 40 kr. 3i44
Odgovor: 191 g.l. 40 kr.
33. Navdaj. 32o T^cntov 6.la je stalo 89600 gl,, po Tjim bo neke i^ent?
Ra^Tilddsv. 02(0 I 8960(0 I 280
64
256 256
Odgovor: 380 gl.
8o. Vajena rotevip opuuiajo naklade ra taqgli raßkladvali, in jifi odkladajo sprots med nakladvžjo skladaje, to je, 3' odkladvžjo ])re3 posojila. Po vsgli dru3žh ra3kladn8li vladbah pa se ravnajo.
Um trije navdč(ji ba jim bali takale:
3i. navdaj. 26 I 425 I 17 g.l.
T75 ■
WJJ35
32. navda'j.
786 j i5o65o I igi g.l,
„7206
,i3io
oslanak ,,524 60
786|3I44O|4O kr.

33, navdaj. 52(0 j 8960(0 I 280 g.l.
256

81. Nakladvsno poskiiiruo 3nan?jo tele besede : Me ra3kladau; naklad 3' enzni s lorivj|an),
tg pride drugg storirarj na dan. NaltladaT tadej poskuroamo 3» ra3kladvfejo. Postavam:
Ndklddzv:
Ne poskimna:
080 g.I. 2419120 138o stormq.
24	-
192
162^ 7Ö
al« pa:
----58(9[912 (o| 24 drugž 5lo-
912 o gJ. nal<lad.	-- rivaq.
162

§. 82. Ra3l{l?džr poskuroamo, ije ra3kla-dar«n 32 ra3Madam nakladnemo, in ostanek, ije ga je kej, nakladu parrotejemo. Ako je rotc-tiv prav, m6ra ra3kladan8il na dan prita. Postaram :
Ra^Mdtfsv. 7 134201 488^gj.
62
60
ostaniik 4
Pofküwua.
488 7
3416 4
gJ. 3420
SGDMA STAVA.
Debelihv je dröhne primke vs veip ah dro-bi'x V8 debeli'sE devaU.
83.	Enrote drobnali prmikov v' enrote debelncali devata, je debeh'tg. Postäv?m: 120 kr. V8 go-ldinarje 3debe.lengli je 2 go-ldinarja.
Drobitžv in debelitev sie sz nasprotne.
84.	Drobix V8 debelino djata, je trcba enmte drobnali primkov raßkladatg 38 n^Ii dro-bivijam, Pia3klad pokaxe najdene debelinske enwte, ra3klädv8n ostanek pa kaa:e ostale enrote drobiaea. ^e ne nsij ostanka, ne tud? natj ostala-ga drobixa. Debelitgr delamo, kakor drobitav, po stffipnab nakviicko od drobncjrosga primka do debGla78ga.
Sdanile bodo to tele psrKke:
34. Navdaja Kolsko goldinarjev da 3424
kr.?
Debelilsv.
6(o[342(4 i 57 gL
55
42
„„4 kr. Odgovor: 67 gl. 4 kr.
35. Navdaj. Kokko libsr slon 576 lotov? ,
Debelitsv. 32 I 576 [ 18 lb.
256
^	JJJ3JJ
Odgovor: 18 lb.
vinarjev?
36- Navdaj. Kokko goldinarjev je 12 35.1
Deheläsv. v. kr.	kr.
4|i235ii3o87	6(o!3o8(7|5i
35	37 kr.
5i
ostansk 3 v. Odgovor: 5i g.l. 27 kr. 3 y.
§, 85: Drobitav in debelftev se posküicate ena po drüg8. Postavam, posküwna imele 36. debelitve bs bila taka:
5i gl. 27 kr. 3 v. 60
3087 kr,
4
I235I V.
GMj, po drobitva ta pride wtavilo, ks sb ga pred debelil.
OSMA STAVA.
Ullin wieibe, to jesMddsv, odklddsv, ndklddav in ra^Jdddsv ^s nesprimkamm?. wUvih,
§. 86. Tistamu rotavilu, ka ima enote de-beliugli in pa tuds droLnejrogR primkoT, prav?,-mo, de je nespnmkano. Postavam 17 g.l. 18 l<r. 3 v.
Take lulavila dižramo na pismo tal<6, de rotavflo nar veija debeline je pisano nar pred, in de med rotavila stavsmo pike ala ijerte. Po targovskali bukvali pa vleijejo pokonxjne ijerte med nima. Postavam, una nesprimkanaq piroa tako: gl, 17. 18. 3.
87. Sklddsv nespn'mkamjov. 3ra3an XG revjenaga pai' skladva sprimkanqov p^S® n'e Va tole:
1.	Podpisuj tt'tavila enaqaga primka eno pod drugo, nar spodnamu skladku podijertaj pre-Tjnaijo.
2.	3ai£n8 skladata nar maniua drobix, in skladaj 3aporGdama vse stropne, ^le sklad dosG-oce velikfflto blixnaga debelixa; debela ga, to je, ra3kladaj ga 38 drobivrjam, ostanak 3a-pisiij va drobixevo mesto, debelix pa, ka sg ga najdal, skladaj va blixno debelino. To debelitav rada delamo 13 glave.
o. Na mesto, kjer nc naij oslalaga drobixa, ijerkng preijno ijertaqo.
Tale navdaj nam bo to 3jnsnil:
37- Navdaj. Nekdo je vz tr^Ii mesiisli nasledne danarje prejel, koleko je vsega vkiipej?
Sklddsv. gl. 723 — 28 kr. — 1 r. „ 935 — 54 „ — 5 „ „ 839--„--„
gl. 2498 — 23 „--„
§. 88. Odklddats nesprinikanrie. Vžrli 3g®rej pgr odkladva reijensga glcj roe va tole:
1.	PodpiiFg m£!nn78 rotaTÜo Teijamu tako, de TOtavila enäqgga primka pridejo pod sv®j e vžrstnike.
Veijg rotavilo je, ktcro ima vs nar veijsm pnmke nar reijB lutevko.
2.	Saijng odkladatg nar mantrg drobiac, odkla-daj po reda od drobnejiga do debeljiga in do velžke ijsHne.
3.	Ako je spodne rotevilo vgtjs od 3g6rn8ga; V3em8 enmto 3g®rej pgr blixngm velakgm primks na posodo, deng jo vg manrog dro-bi3C, in jo pgrrolej öndükejrongmu drobixu. Tako bo motj odkladatg.
4.	Kjer ne narj ostanka, ij«-kng prexjno ijertgqo.
Pgrlike naj tg to 3Jasn8jo.
38. Navddj. Vb danarngqa je gl. 2832.' 24. 3. Kolžko bo we po i3danEh gl. 784. 54. 3?
Odkldd'^v. gl. 2832 — 24 kr. — 3 V. „ 784 — 54 » — 5 „
gl. 2047 — 3o „--„
Odgovor: 3047 gl. 3o kr.
Sg. Navdaj, Kupgq ima 53 4 lb. seide. ^e je proda ii6 IB. 18 lt. 3 dralime, kokko mu je ostane?
Odklddzv.
lb. 324--lt.--dr.
n6 — 18 „ — 3 „
lb. 207 — i3 — 1 „ Odgovor: 207 lb. i3 It. 1 dr.
5. 8g. Nakladati nesprimkamie ss mtsvi'-lam bre^ pri'mka. To se 3godi po dvoji na-redbz:
I. Naredba. Deng nesprimkanije vb nar mau-wz drobiae, in jib nakladaj 30 danam nakla-davqam. Po te pota dobiu; enrote enaqgga primka. Te pa dene V8 debelino, Ala pa:
3. Saijna nakladate nar manip? drobix, in nakladaj od drobisea do debeline in do vekke qgline. ^e dobitp tolska naklad, de 3nese debßlji enmte, ga 3debel8, in le ostansk drobižu podpia78 5 ije ga pa ne, potegng preijna-qo.
Glej perlfko oboje naredbe:
40. Navddj. OJtirje otrmqg so prevsels premoxene ranqgh staripev po enaqah delgh, vsak po gl. 824. 45. 3, Kolsko je büo qelgga premoaeeua?
JSaklddsv.
Po pžrrg naklombe: g.1,834. 45. 3.
60
49485 kr. 4
197943 y.
4 naklttdavgjj.
791772 v.
4|79l773 [i97945 kr.
39
3i
37
17
12
6(0119794 (313299 g.I.
17
.54

3kr.
Po clrugž naklombž: g.l. 824 — 45 — 3 4
gJ. 3299 — 3--
Ta je kraju;» in hitrejn)?. Qclgovor: 32 88. 3 kr.
90. Par ra^Mddvz nespri'mkamh ulh-vil sta dva nak-liiijka:
I. ye Je ra^klddaviii neprimkan, ak de-ng, kakor V3 naldadvg, nesprimkani][e va nar maDtt8 primek, pmllej razkladaj,, in ;3adtifcij[
spet male prfmke va vcijg sdebele; ale pa 3a-Tjne ra3kladat8 nar veija primak, pwtlej manroe-ga, in tako vse nesprimkane Trtavila. Ako je pgr ktergm kej ostanka; ga gdrrobg va bHacngga mai^iPEga, in mu negove encote pgrrotej. — Tale driiga je boJ, pgfbitna od üne pžrre naredbe.
Pgrlika bo vse bol gjasnila.
/ii. Navdaj. Med petero Judi enako ra^-delž g.l, 1182. 3. 3. Koleko bo vsaktera dobil?
1. naredba: g.l. 1182. 3. 3. 60
70923 kr. 4
5 283696 56739 v.
33 ""36
19
45
535J
4 156739114184
Te
Wll
33
_
3 v.
6(o I 1418(4 I 236 gl.
„38
24 kr.
Odgovor: gl. 236. 24. 3 r.
2. naredbai S j 1182. 3. 3. i 236 gl. 18 32
ostanek 2 60
5 j 123 I 24 kr.
Ti"
ostanek 3 4
5 I i5
Odgoror: gl. 236. 24. 3 v.
§. 91. ^e je ra^klddavsTj primkan, 3dr®-hz ra3klMav8ii va tistg nar manora prfmak, ktera je obema enak. Pffltlej ra3kladaj vetja wtavilo 33 mänipam. Ostanak ima ra3klador primak, 3at6 ga ra3kladu parpfuja va drohovska podoba. Med ra3kladv8jo nema ostanak nobe-naga prfmka, potlej ga dobi po navdaja vpra-wans. — Parlika naj ra3svatli to:
42. Navdaj. Vatsl sžkna je po gl. 8. A5 kr. Kolako Vatlov dobiro 3a 78 gl. 45 kr.?
WteUv.
gl. 8. 45	78. 45
60	60
5251472519 vat.

BsS.	4725
Odgovor; 9 vatlov.
92. Posküwna wh'rsh wtiUh nesprimha-mh wisvil se dela^ kakor smo pgr sprirakanali mtavilžli U1JÜ8.
DEVGTA STAVA.
Od dtöbov.
Ö. 93. Va' TOGsts stavÄ je bzlo treba liar prej gapopädak drobov 3jftsnit8. Predan pa dale stopamo, je we treba povedatg nektere n/t«-vilske lastnostg;
1, Dltsvilu, kg pride po nakladva dveh alg veij rotžvil, pravgmo, de-je £3 teb storivqov po-naklddano, de je ponaklddansri. Postavgm: nakladamo 3 sg 6, pride 18. Tgdej je 18 ponakladanžij storivqov 3 in 6,
94 3, UJtgvilo, kg pride le po samg tEnim nakladang enkJg, in ra3gn enkle nema nobengga storivi][a, je psrvnja. Parviqe od ene do sto so same tele: 1, 3, 5, 7, 11, i3, 17, 19, 23, 29,'31, 37, 41, 43, 47» 53, 59, 61, 67, 71, 73, 79, 83, 89, 9^, 101.
Vse med lerne vmesne .cctsvila	so ponakla-
danqg, in pa nakladane 38 dvema	als ve\j le-mele pErviijamg.
§. g5. UJtgvüo, kg se da po Ltergm drugam' l)re3 ostanka ra3kladat8, je po nem ra^-klddno. Postavam: 12 je 4:-a3idadno po 2, 3 in 4- Pgrviqe so raßklädne le same po sebs in pa po enk.lg. Postavam: 11 se da ra3klada>-ts le po 1 in 11,
96. Po T|im je käko wtavilo ra3klaJno, bodo Tjasg pomagale vedgtg tele opombe: 1, Vsako wtsvilo, ktero ima nar ßadej na desna Cna enffltana stmpna) eno teli rotavilk 2, 4, 6, 8 als o, je ra-^Tdddno po dvöjkJs hre^ ostanka. Postavam rotavila:2, 4j6, 8, 10, • 12, 784, 1878. Tem pravamo rävne wU-vüa ala ravniTqe.
§•97. 2. Ako ima rotavilo har 3adej nä desna 1, 3, 5, 7, 9; se ne da bi'e3 ostanka ra3kladata po 2, povsod mu osrtaja i. Postavam: 1, 3, 5, 7, 9, II, i3, 281, 719. Ta-kam pravamo neravne ahvüa ala neravnirie.
98. 3. Po iröjkz rec^Jilddno ujfavüo je, Tje se da sklad u'tavük, bre3 ijislana nah stropan, sa trojko bre3 ostanka ra3kladata. Ya-jena wtevq» i3püu]ajo med sklädvajo 3, 6, 9 in vse po trojka ra3klädne sklade. Po trojka ra3kladne so: 3, 6, 9, 12, i5, 21, 42, 8i3, 723. Po trojka so nera3kladne; 2, 7, 22^ 82^ 112, 1811.
§. gg. 4- -Po i[vefer/[g ra^klddno n'tgviJo je, ktcrgmu se 3adne rotavilkg na desns (4ßseti-ijgna in enrotsna stcopna) daste S8 Tjvetcriio ijislo raßkladatg. Postavžm: 124, ker je 24 ra^kla-dno 58 Tjveterko; take so tiids 48, 108, 18445 2400. Nera3klädne pa so po Tjveterkg; 27, Sg, 1201, 2806,
100. 5. Po peterks ra^klddno wtzvüo je, ktcrgga 3adna irtavilka na desne je 5 ala o. Po peterke ra3kladne so: 5, lo, i5, zo, 200, 3i5, 8000. Nera3kladne pa so po peterka: 21, 43, 86, 322, 1804.
§. 101. 6. Po westiTji ra^klddno wtgvjlo je, ktero se da po teR obeh rotavilkah 2 in 3 ra3klädat8, to je, ktero ima 3adno rotevilko na desna 2, 4? 6, 8 als o, in pa se we sklad irta-vilk p o trojke hre3 ostanka da ra3kladat8, Take so: 6, 12, 18, 432, 3x62. Nera3kladne so po roestiqg: 8, ig, 23i, i84j 333.
Opomba. Ktcre ictavHa so po sedmirie ra3-kladne, nimamo tako läkkgh 3namgn. Treba je le posküiratg se sedmiqo ra3kladat8, ako se da ale ne.
102. 7. Po osmiT)g ra^klädno rotevilo je, ktcremu 'se 3' osmiqo breg ostanka ra3kla-dat8 däjo tri 3adne wtevilke na desne, to je, enfflte, desetiqe in stotiije. Postavem: i84o3 je 3e 8 ra3kladno, ker se 408 3e 8 tfisto da raß-kUdnitg. Po osmiqs ra3kladne irtevila so: 48, 336, 472? 1016, 6632. Nera3kladne so po Osmil"!?: 42, 332, 47«» 1010, 664i.
103.	8. Po devetiriz ra^kldclno wtsvilo je 5 Tje se cla sMad rotžvilk po devetiqg bre3 ostanka ragkladatž. Med sltladvžjo se ßavo.l skrajicana vse devetiqe ißpuste. Po devetiqg ra3kladne so: g, i8, 27, 3645, 7101. Ne-ra3kladne so po devetiqa: 8, 12, 276, 8io3.
104.	9- ÜJtKvilo bre3 ostanka 32 10, 100, 1000 i. t. d. ra3kladno je, ktcro ima na desna eno, dv^ alg tri niijle. Tako se da bre^ ostanka i-a3kladat8:
40 38 10.
700 33 10 in 100.
2000 30 10, 100, 1000.
5. io5. lo. Po enajsliriz hre^ ostanka ra'^klddjio TCtavilo je, klurgga ravne in neravne stffipne posebej skladane in p®tlej odkladane ostangk o ale pa kako po enajstiija ra3kladno TOl?vilo dajo, to je, 11, 22, 33 i. t. d. 3a enajstiqo se dajo bre3 ostanka ra3kladat8: i33i, 2211, i3574, 20911. Po enajsliq8 so bre3 ostanka nera3kladne: 43, 218, 18761.
106. Po telile postavali skwrej vsako iplevilo Ittliko ra3dcnenio V8 negove edine slo-rivrie, ker en storivei^ aec tako vemo, dru38ga pa najdemo po ra3kladv8. Talto, poslavgm, i3 36
36	2
18	3
9	3 3
clobgmb 2, 2, 3, 3, te med saboj naUfldane dajo 36:
2 2
4 3
12 3
36
§• 107. Vse ulelve 38 drobmi se opirajo V8 teh (CGst stavkov^!
1. ^e drobov trterari naldadnemo S8 kakrono ü)t8vilko, imemvqa pa ne premengrno; bo drobora ,velaya tolskrat veija, kokkor na-kladarsij pomena.
Drobove tadej nakladamo s?, qelame trtSvi-la, ako xulevaii nakladnemo, imenivaq pa ne-' spremanen podpiroemo. Postavami Bukve popir-ja so po gL Tjvetere bukve tadej veJajo to je, 2f gl.
io8. 2. tJe drobov imetlivaq nakladnemo S8 käkam qelam ujtgvüam, irtevqa pa ne premenamoj bo droboVa y6.Iava tolakrat man-to8, kolakor ijgIo irtavilo 3nesei Raßkladamo tadej drobove, ako nakladnemo imenavaij S8 qa-Imo, in wtevqa ne premcnamo. Postavam: 2 vdtla traka ve.lata gl., tadej bo vatal ^ g.X> ve.lal.
§. log. 3. ^e drobov rolergij in imeni-T8I1 oba 38 ravno tistam irtevilam naklaclnemo, se naij ne premzni drobova veJava. Postaram: I gl. je, kolžkor f, If, IJ i. t. d.
§. 110. 4» ^e drobor üJtevaq S8 kako ija-lino ra3kladnemo, imenivqa pa ne premenamo; ho drob tolžkrat mainpg, kokkor qglina wteje. Hoijem tždej drob ragkladata S8 qalino, se to tudg 3godi, Tje rot^vBij ra3kladam S8 ijalino, imenivsq pa psr mir« pustim. Tak iptevsq pa mora po q8lin8 ra3klad8n bita. Postaram: tre-linka goldinarja je ^ gl.
111. 5. ^e drobov imeniv8i| ss kako qalino ra3kladnemo, rotevgq pa par mira pu-stemo; bo drobova velava tolakrat veija, ko-lakor qalina u'teje. Drob tadej tiids sa kako qa-lino nakladamo, ije di-6bov imenivaq sa qalino ra3klädnemo, in rotevaq par mirs pustamo. Tak imemv8q pa mora po ijaling ra3kladan bita. Postavam: -j goldinarja ste trikrat tolako, kakor f gl.
§.112. 6. ^e drobov rotevaq in imenivaq 3a ravno tistam irtavilam ra3kladnemo, ostane drob svoje prejtrne velave. Postavam: gl. n^ ne veij ne man ko ^ gl.
Drob takole na manroa rotevaq in imeni-vaq bre3 premembe negove velave dev.ata, pra-vamo drob kräjwaU.
ÜJtavilu, sa kteram drob krajroamo, prav*-B3Q drobov hrdjmar.
Krdjwar mora vs wtemjs in imenivTis y/-sto hre^ ostanka ■^ajai bits, in ga piroemo nad krajirnem drobam. Postaram: ^gorne drob kraj-ojamo S8 krajirarjem 6 iakole:
12 I 2
113. D rob sTirdjwatz ravnaj taköle:
1.	Drob 3» neragkladnsm imenivqam se ne da skrajroate, naj bo rotevgq, kakoriran kolg hoije. Postavzm: -J-^,	se ne dajo skrajwatz, ker so ii, i3, 19 neragkladne trtzvila.
2.	Ako je pa xrtGVgq nera3kladgn; se Lo drob dal skrajirat8 le S8 samam rotevijam, ije se kej da. Postavgm: Cenajst ti-i in trideselink) se skrajroa 32 11, in da Pa se ne da sknijn;at8, ker se 22 ne da S8 7 ra3kladal8 do Tjistzga.
3.	Se tg drob skrajroan 3di; le ixqa po ungli prejrongh 3namn8li, al8 se dasta rotcvsij in imemvžj:! ra3kladat8 38 2, 3, 4j 5, 6, 8,
10, II, 100. Ta TEtevka mu bo krajirar. Veda pa, de se oba, irtevaq in imenmq, morata datg do ijistaga ra3kladat8 33 ravno tisto rotevko, in xje tä rotevka le enega, ala u'tevqa ah imemvqa, ijisto ne 3ajme, see ne more drob po skrajroan bita.
De se V8 teh poskuronah prevcTj ne mw-dlip, te roe opomnam :
4.	^e je drob neski'aju/gn 38 dvojklo, se tiids ne da skrajšate sa 4? 6j 8? 10 in 38 nobe-nam ravnam wtavilam,
5.	^e se drob ne da skrajroatg S8 trojklo, se tiida ne bo dal S8 6, 9 in 30 nobenem po trojklg ra3kladnS!m rotayilam.
6.	Drob, ka se ne da S8 peterko skrajroatz, se tiida ne da ne 30 10, ne 38 nobenam po peterka ra3kladn8m rotavüam,
7.	Drob 3a niTj-lame krajn7amo odr83aje mi^Ie na kmnqa, kolakor rBtevi^u tokko imeniviju, pmtlej pa skiiroamo 38 2 , 3 in 5, ker so te korenak dr 113 ah. n/tcvk,
8.	Raji pa krajiuamo 38 vgtjb rotevko; ta pot je kraj® 8.
Jasn®to bodo dale parlike: /|3, Navdaj. Skrajiraj ma di-6b gl, IFteUv.
6 6
M0 1^6 I 1
720 I 12 I 2 Odgovor: g j. je, kolakor | g.I.
44. Navdaja Skrajiraj drob g.l.
muuv. 4 3 24 I 6 I 3
36 I 9 ( 3 Odgovor: || gj. je, kolakor | gl.
§. ii4.. Po 3g®re) odkaßang poU se da sI<orej vsak manroa drob skrajiualg. ^e sta pa rotevgq in imenivgq velika, iiijs krajcarja, in ije je le, ga bon; näjdd po te pota:
1.	Raßkladaj drobor imenivsq S8 rotevqam. ^e ne nžij ostanka po te raßkladva, ta bo ra3-kladavžij, to je rotevžil, kraj roar tega droba.
2.	^e je kej ostanka, naj bo ta ra3kladav8q nove raßkladve, prejirns ragkladavaij pa ne ra3kladan8n.
5, Tako ra3kladaj, dokler ne bo ra3kladav8i][ V8 ra3kladanq8 do ijistpga 3ajet.
4.	Tale ra3kli<dav8q, ka je V8 ra3kladanria 3a-jct, je krajroar. Po nem skrajroane drob se ne da nsij veij skrajroata.
5.	Ako ta naposled enkla ostane, se tak drob nikdar ne da skrajroata.
Takole ra3kladaje po gredsli kra'jroarja iskata, to je gredna ra^ltlddsv ala krajroe gred-n&ria.
Parlike naj vse to ra3jasn8jo: 45, Navdaj. Skrajroaj ma drob slf^l gl.
WlßUv.
3	grednaqa
iSgiajigSgl 663 663|iio5|i
8
2652o|33i5|iio5	442 I 6631
221
663 13	krajroar 221(442
iio5|5	„„„
Odgovor: HUlgl-jef S-l-
46. Navdaj, Slirajroaj ms yVi g-^-Gr^dm-qa,
37 1 101 i 2
27 I 37 I 1
10 I 37 I 2
10 f J
51 7 h Krajroar 1 | 3 .| 3
Odgovor: Po grGclngijE pride krajicar 1 na dan, tždej se ta di-6i» ne da nsij skrajcrat«.
§. 115. Dröb, kg se ne da skrajirata, ah vsaj ne, kakor ba ga krnjroega rada, moremo nekako hh^o krajwat&, de mu ne bo ngij kaj prida pogreroata. Taka bo, ako ravno ne na tanko, x[e drobovamu a)tGVJ|u in imenivrju vsakemu ravno tolžko rotsvilk odvžraeemo, Posta-ram:	gJ. je blž30 % ak i gJ.
§. 116. Veijkrat je treba drob gs veiism imem'v7]am i^reqs bre3 premembe negove ve-Jave. To se pa le sme storite, ije je drobov imenivaq vg vetjem imenivqa breg ostanka. 3a-jet.
3at6rej veij? imeniraq ra3k]adaj 38 navda-nam manicam, te ra3kladve kolakratlej nakladaj sz ittevqam. Postavam: I gl. Ctriijetartinke)
bs rada i3rekl8 S8 rotirs in dvajsetinkama, nio takole:
4 i 24 i 6 3
18, to je kg skrajroane so
spet I g.l.
§. 117. Ako hi radg vedela, litera med veq dröbs je nar vei[s; to laliko po3namo, ije imajo vsa enake imenirqe.
Par enaqeli imenivqeli je tista drob nar veijg , ktera ima nar veije TOteygq, to je, enä-Hsb delov nar veij. Postavam: gl. je veija od tr
118. Ako imajo drobova neenake ime-nivqe, bomo nar veijaga spo3nala, ije jim enake imemvqe damo, to je, ije jib ßimenivi^amOf kar se takole dela:
1.	Iiqimo sploronaga imenivqa, ktera mora tak bita, de je vsak poseban imenivaq va nem bre3 ostanka 3ajet.
Spl(DtP8n imenivaq najdemo vselej, kadar se vsa imenivqa, po kakorrona varsta kola, med saboj nakladajo.
Splorona imenivaq se nad droba na stran, pa le enkrat 3apinje.
2.	Najta üJtevaq vsarjaga droba ra3kladamo splo-rtina imenivaq 3' imenivqam vsäqaga droba, in kolakratlej nakladamo sa rotevqam. Najdene rotevqe 3apisüjemo pod splorona imenivaq na stran negovsh drobov.
Lähke irtetve pgr tem dek narejamo i3 glavG.
Ta pgrlika 3jasn8 to:
47. Navdaj, Simemvijaj droLove 5 f, g.l.
Simenitsv. gl.	3o 2
i -T ^
I	20 6
i-	18 5
3o splorona imenivsq. 3o I i5 3 I So I 10 5 I 3o I 6 „„ 1, u;av8i> „„ ^ „„_3
2 o drügg wt. 18 iTGtjl wt.
Odgovor: Namesla ünali drobov dobamo tele simemvijane: |§, g.l.
119. D(Dhro je, ye je splöwns imem-vzTi skrdjwan, har je mogöiie. De sploirn» imenmq 3mai,in7aro in skrajroaro, dclaj taköle:
1.	Sapirog po vgrsta vse imemvqe, in s» pikama med nirng jih löijg.
2.	Iu[8, ako je ktcrg vg druggm bre3 ostanka 3aiet, in manrogga 3ajGtgga preijertaj.
3.	^e se dajo ktcrg imenivr^g med sgboj skraj-n'atg, to je, 3' engm wtgvilam ra3kladalg, skräj-waj jih. Satorej podijertaj imeniv8J| navprck; pgrpiipg mu kräjiwar vudrin tu ijerte, pod
no pa imemvqe, ka se ne dajo skrajroata, qele, kakor so. Le same kokkratleje skraj-irani^oT piroa pod. ijerto,
4. Ko se 3CG ne da veij skrajroata, nakladaj vse lEtgvüa pod ijerto 3' ün?,m8 S8 ijerto vu)triq-n?,m8, S8 kterama S8 krajroal. Tale naklad je nar manrog splorona imeniv8ii, kar ga je naj-t8, Tje S8 le kräjiral, kar se je dalo.
Tale p8rlika U jo bo ßjasnila:
48. Navddj. SimenivTjaj m8 tele drobove:
i S-l-, I g-1.51- gi«, tV U s-l
SimeniUv.
sploirng imemvaq.
a. g, 7. fa. Ig.
----=—6
7. 2. 3.
7 2
14
5
42
6
gi.	262
I	126
f	168
£ 7	108
	*o5
11 IX	182
362 splorons imen.
QJtevqe pa najdeu; tako: 3 ( 262 I 126 3 I 262 I 84 7 I 263 I 36
12 2	42 3

„„ 168	„„ 108
12 I 202 [21	18 J 202 I 14
5	-r— i3
--„72
io5	42
14
182
Odgovor: Namesta navdanafi. drobov doba-mo tele 3)"menivTjane: gl.	ff|,	Aff,
, od tod vidamo, de nar 3adn8 Cals ^ff) je vsah nar veija.
5. 120. Drohove skladaj taköle: 1. SimemvTjanah drobov skladaj wtevqe, in nah splorona imenivaq jim podpiroa.
3. ^e imajo drobova neenake imenivqe, jih 3i-menivijaj.
3.	Ako so qaline in drobova dana skladata; skladaj nar pred drobove, kg so nar manica dro-biae, pffitlej pa qaline.
4.	^e so va drobovah ra3ne qaline, 3dr®ba jih va ravno tisto qalino, Saqer jih ne mogotje skladata.
5.	^e ta pride neprav drob va sklad, 3debel8 ga V8 ijaline, in ostanak parpitra; qaline pa ka linam qalinam ravno tistaga primka skladaj.
6.	^e se da naposled drob skrajwata, le skraj-ujaj ga.
49« Navdaj. Nekomu je po malam tolg-ko aegfrana porolo:	lt.,	lt., 4y|' lt.,
lt. Koleko je bglo vszga?
Drdbova sTdddsv.
i6 w
3.	3 5. 7
4.	i5 a. 7
i5 J fI sta 2 qela. Odgovor: i5 lotov.
Sq. Navdaj. Nekdo ima 4 sode vina dar-asGTje po:
12	vedsr yj; bokalov.
9 »	„
13	„ 26| „
7 w	„
Kolsko je vssga?
Drdbova sklddav^
v.	b.	8
		v»'
12	— 7	— 6
9	- 12	— 4
i3	— 26	— 3
7	— 3i	— 5
v. 42	— 38	_ i 5
da 2| Bokala). Odgovor: 42 Vedsr 38^ bokalov.
6i. Navdaj. Kolsko ßnese ßlata in ~ kriaeärqa gotovžga denarja?
Dröhova sMddsv,
gl. 4- 3o g.l. 2. iž gl. 2. i5
2- 4--33
gl. 2. i5 gl. -33 gi. 48
Odgovor: 2 gl. 48 kr. gotoVEga dsnarja.
§. 121. Odklddzv ^s. drohdvs, kadar ste obe rotgvik drobova, alg le eno drob p&r seba ima, in Tje je veijg ggmrej, manirg pa sprodej, se dela takf:
1.	Glej, ije imata oba droba enak imemvaii, ije ne, ßimenivijaj ji.
2.	Odkladaj iDtGV8i][ spodngga droba od rotevqa ggorngga droba.
3.	^e se ne da odkladata, V3em8 na posodo en®-to blixne ijslme; ßdrmba jo po navdansm imenfvqg, in ta drob skladaj 3' ondiikejwngm drobam. 3dej se dft odldadata, ostanku pod-piujB imemv8i|.
4.	Ako so ra3ne i|gHne V8 dr6bgb, 3dra)bg jih v' eno in enako qglmoj sgqer ne mogoije odkladatg.
5.	Ostangk, ije se da, skrajroaj.
6.	Odkladaj nar pred drobore, pcotlej gline,
Vg pgrlikah vidan;, kako:
52. Navdaj. Nekdo je dolaegn 12| gl. plaijal je gl. Kolpko je we dolxgn?
Dröbova odklddzv. g.I. 12 I 7 ž
g-l. 5 I CD
Odgovor: 5 ^ gl.
53. Navdaj. Nekdo je kupil 3 i vatla platna, podelal ga je i vatla. Koleko ga je ire?
Drohova odklddsv. 12
v. ^ ^ 3 — i5 1 I 8
1
Odgovor: i vatla.
54. Navdaj: Nekdo je döbil 200 gl., jlli je pa igdal i53 gl, 24 | kr, Kolzko ima me?
Dröbova odklddsv. gl. 200 — i53, 24 i
gl. 46. 35 I Odgovor: 46 gl. 35 | kr.
65. Navdaj. Nekdo je kiipil j][enta i^u-kra, poalo mu ga je 22 I Ib. Kokko ga ima ue?
Dröbova odklddsv.
5	IL, 75
lOO	31
4 j 3oo I 75 Ib.	Ib. 53 i
„62
5JJ,	Odgovor: 63 Ib.
§.122. ^e je VB nakladva als en storirgi:]^
drob, ak pa sta oba storivna droba; takrat je
drohovska naMddiV. Delaj jo takole:
1.	Oba storivqa gapiroe vg drobovska podobe, in nakladaj Tuteygq sa rotevqam, imemvsq 3' imenirqam.
2.	^e je ktera storiv-gij 3mGU7an drob, ga uiji-stg; qe je V8 qalma, podpiroa mu enwto,
3.	Nesprimkano ujtavilo dens rž nai- maniFg dro-bix.
4.	Sadneij naklad skrajwaj, ga dene ra drobise, ale ga 3debelE, in neprave drobove dene ve i]^Eline,
Opomba. Ravno prava perloxnost je tilkej le povedate kaj od 3nam8n, ke so ve rotetve nar navadneroe:
1.	Skladveno 3namne je skladnih, to je, prav krix C+); ißrekamo ga 3e besedeqo uei/, ale pa in. Postavem: 3 + 4 Ib. je 3 veij 4 Ib. ale 3 in 4 naj se skladate.
2.	Odklddnsk je ravna ijerteqa C—ißrekamo ga 38 bespdeqo vibu, ale pa od, in ga slav?-
mo 3a rotavilam, I{tGr2mu odkladamo. Postavam: 3 — 1 gJ. to je, 3 m«n 1 g.l. ak jj(<V: od 3 gl. naj se odklada 1 gl.
Te 311^118 ste med ludmi msn nava'dne, kot tele:
3.	Maklddnsk je stojeq krice (x); i3rekujejo ga 33 besedo naUddama alg hrat., in ga nar rajiFS V8 nakladvg 38 drobmi stavajo med sto-rivr[e. Postavam: X gl. to je, nakladama S8 gl.
4.	Ra'^hlddnsk je dvopiijje CO; ra3kladan8i2 stävamo pyed nim, ra3kladav8i] pa 3a nim, in ga i3rckamo 38 besedo ra^klddama. Postavam: gl. I: :	i®' f ra3kladama S8 f. Tükej je ra3Wadanar[ ra3kladavaii pa
5.	Endiinsk ste vn;trir[ne enake Tjertsqa (=), i3rekamo ga endko. Postavam: 5 + 4=7, to je, veij 4 je enako 7.
Tile navdaji bodo delo drobovske nakladve
3danila:
56. Navddj. Po Tjim pride ~ mere vina,
Tj[e je mera po ^ gl.?
Drobova naklddsv.
I X ž =
Odgovor: gl.
67. Navddj. Nekdo kupa hiroo 3a 24000 gl. in plaTja le gotovo; kolako gnesejo te tri Tietartinke?
Dröbova ndklddtv. 34000 72000 24000 -X =5 -- 18000 ak 3
72000 4-
Odgovor: 18000 gl.	18000
58. Navdaj, ^e je ratal platna po i x gj, po ijim pride vatla?
Dröbova naklddsv,^
> |X| i X I = f ž = » tV
Odgovor: 1 gl.
5g. Navdaj. Senean drav se dobi ga 21 -I g.l, 3a kolžko se dobi 20 seseen?
Drobova naklddzv.
2i|i x 20
i3i 20 2620
X-= 436 I Ci).
010 Odgovor: 436 | gj.
60. Navdaj. Verij sEivsga srebra tehta 2 f Ib,, libra £a je po 3 gJ. Kol^lto gnese to?
Drobova nahlddsv,
M X 3 I
" 7 77
—	C—
4 2 8 ^ ^ Odgovor: 9 | gl.
12 5. V® dröbovska nakladva je treba roe vcdata;
i.'^e drob nakladamo 33 negovsm imenivqam, nam pride roteygq vb naklad. Postavam:
g-1- f X 5
-I X 4 = V = 3 naklad, ž. Drobovž, kg imajo po veij imeniTqor, so
droiovsks drobdvs, Postavem: g J. 4 Cpol tre-
IT
tinke), 34- (tri in pol petinke). Take nakla-
daje rotevsq s^ rotevqam, imenivgq 3' ime-hiyqam denemo V8 navadne drobore^ Posta-Vžm ünale ßgorna:
I X i'^'i in 54x1 =	;=
Tedej g.l. ^ 3nese gJ. ^ in 3'
3 i

T
124. je alg ragkladaygq alž ragkW-dangi^ drob, alg pa sta drobova oba; takrat je drqhovska ra^klädaVt
pgr tem delg se ravnaj po tem: Tlžlinam daj drobovsko pOdobo; nesprimka-ne ujtavila deng vg nar manrog drobiac, kakor Vg nakladvg. Med oboje irtgvilo postavg ra3-kladno 3namne, pred nim naj stoji ra3kla-dangq^
2. Ra^kladaVgq obgrna^ de bo atevgi] imenivgi;!, imenivsq pa rotevgq. 3dej je utctiv sprema^ nena yg drobovsko nakladev.
3.	Nakladaj, kakor v8 nakladvg, idIgvžii s? rotcv-ijam, imeniv8i| 3' imenivqam. Tako doble-ng drob je ra3klad.
4.	^e se da, skrajroaj ra^klad, 3drffib8 ga vz manroa primak, in 3debel8 neprave drobove v 8' i][8Hne.
Parlike iz bodo to 3danüe:
61. Navdaj. Nekdo je 4 ^ vatla sžkna pla-ijal 3« gl. 48po Tjim je bil valal?
JDrdhova ra^klddsv.
48| ! 4^
38? 9 387 2 774 — :	io M (D
8	2	8 9 73	^^
Odgovor: gl. 10 ^
62. Navdaj, ^e je 20 VGd?r vina stalo 622 gl., po TjuTi je bilo vedro?
Drohova ra^kMdzv.
6222. : 2o|
4^83 41 4i83 2 8366
-- : — = - X — = - = 26 fS|
8	2	8 41 328
(al8 bl830
Odgovor: mgrverio nad 26 ^ g.l,
125. De se igvG, ktera del je ktero rols-vilo ktersga dru3gga wtsvila, klero ima al» enak primak, ale se da sprimkat?, prav8mo dr6-bovska dehelitzv ts ctaHva.
To se dela taköle:
1.	Sdrmbg ob6 wtzvih vž manroa primak, de ju sprimkaiF.
2.	3dej je rotetgv raßkladgy alg ijglmska ak pa drobovska, po tem, kakorrone ste TOtevila; to-de tislo naj bo ra3kladav8ii, ijigar del ima lino bitž.
Ra3kladgT delaj po navada tako, de piireur U7t8vila po drobovska, in raßkladavaq naj bo imemvari. Drob se sm^ skrajroata.
To bodo 3damle tele parlike:
63. IVavddj, Kolakipan del libre je 24 lotov?
Drobova ra^klddsv. 8
^24 3
32 4
Odgovor: ^ Ib.
64. Navdaj, Kolakojan del knacavqa je dvajsetima ?
WüUv. gl. 2. 12	4
60	^ K
__20 5
I32
I32 53 Odgovor: del.
65. NavddJ, Kölaknygn del goldinarja je 52 i kr.?
1.	Semlomerska parmera, to je, I<o permcrja-mo dvG ujtevilg, in iu[emo, kolakral je eno veija alg manrož od dru38ga enako primkan«-ga, ing fgdej kolskrat je wtgvilo vg rotavik ßajcto. Postavam, ije retjem: 6 kr. je trij-krat 3 kr.; tukej S8 mislgm gemlomerska pgrmsro med 6 kr. in 2 kr.
2.	WUvska psrmera, to je, ko parmerjarao dve TOtaviIa, in injemo, kokko je eno vptjg alg mannjg od dru3?ga enako primkanpga. Postavam, ije reijem: 6 kr. je 4 kr. veij ko 2 kr.j tukej sa mislam rotevsko pgrmero med 6 kr. in pa 2 kr.
Med Judmi potrebujemo nar bol 3em.Io-merske parmere; torej gemlomcrsko menamo, kadar kole od parmere kej poreijemo.
128. Obe rotavila, ktere parmerjamo, morate enaijah primkov bita, alg pa se sprim-katg data. Postavam, va parmcra so: 2 gl. pro ta 4 gl. 6 lb. prota 18 lb. Neso V8 parmcra:
2 gl. prota 4 Ib. 6 Ib. protg i8 gl.
Ravno tako bosta le va parmcra 2 gl. prola 3o kr., ije ji sprimkamo, takole:
2 gl. prota I ala pa 120 kr. prota 3o kr.
§. 12g. lIJtavilama, ka ste eno do dru3aga V2 parmcra, pravamo, de sta uda; in de pridne wtavllo je pprvs ud, 3a(lne pa drugs ud.
Rekig smo, de vb ^emJomerskg pgrmera ra^klddve potrzbüjemo; torej devamo med obä üda ra3kladno ßnamne, postavam: pgrvg ud	drugg ud
Ib. 3 : 6 Ib.
i3o. Pgrmergna üda smeta bitg enaka, alz pa neenaka.
^e sta enaka, sta v' enctqns pgriherg, postavam g.l. 2 : 2 gJ.
"le sta pgrmergna üda neenaka, in je pgrvg ud manrog, drügg ud pa vcijg, pravamo, de sta vg ncLstöpm pgi-mera; ije je pa druga ud mana od parvaga, je upddna parmera. Postavam: enaqna parmera gl. 12 : 12 gJ. nastopna „ g.l. 12 : 24 gl. ujDadna „ gl. 24 : 12 gl.
§. i5i. Tistamu nitavllu, kg pokaa;e, kola-krat je vetja ud veijg od mänroaga, ala pa, kola-krat je mänrog 3ajct va vcTjgm, pravgmo, de je p^rmernpk. Ta se najde po raßkladva, nad ra^kladnak gapin e, in je vselej neprimkan, po-stdvgm:
3	parmernak.
g.l. 2 : 6 g.l.
6	parmernak.
Ib. 7 : 42 Ib.
h^	parmernak.
g.l. 9 : 2 g.l.
i32. Parmcrnak ostane vselej nespreiriE-nen, boda S8 als veijg ak manujg ud spredaj, 3ato smemo vsako permero obarnita, to je, pžrvg ud 3adej in dru^žga spredaj postavžtg, in p?rmera se ngij ne spremeni. Po tem je i3 nastopne psrmere upadna, in i3 upadne nastopna. Postavžm:
gl. 2 : 4 gJ. obärnena gJ. 4 : 2 gl. 9	9
Ib. 9:1 Ib. „ Ib. 1 : 9 Ib.
i35. Enake pgrmerg ste, ktere imate enak pgrmemgk, ka jima pride po enaka ipte-tv8, deseravno so jiu udje po valikosta in prim-kž neenaka. Parmera 32 neenakem parmernakam stß neenake. Postavam:
3	3
Ib. 2 : 6 Ib, je enako gl, 7 : 21 gl.
2	2
w	w
lb. 3 : 6 lb. je enako gl. 20 : 10 gl. ale
3	2
lb. 2 : 6 Ib. neenako gl. 10 : 20 gl,
S. i34. Parmere ostanejo tako dolgo enake, dokler se jim parmernak ne premeni; ne premani se jim pa, ije oba uda 38 ravno tistem TOtavilam ala nakladamo al? ra3kladamo. Postavami
gJ. 3 : 6 gl.	gl. 5 ; i5 gl.
naklad 2 2	ra3klad 6 5
2	5
W	v^
6 : 12	X : 3
§, i35. Dvg enake pgrmerg imeniijemo spsrmera. SpErmcra tgdej 3apopade dve par-mere in wtirg üde; med. obe pgrmers piroemo enäijngk, Lej tükej:
Ib. 2 Jb. gl, 2 gl,
^	w
3:6=7 ; 14
Spgrniere pa ne da Ib. 2 Ib, gl. 3 gl.
w	w
3 : 6 in pa 7 : 21
3ato ko pgrmerg nemate enaqgga pgrmerngka.
5. i36. Spgrmere so dvoje:
1,	J^iipia spgrmera, kadar ste obe enake per-mcrg ala nastopne alg upadne. Postavam:
Ib. Ib. gl. gl.	gl. gl, gl. gl.
2: 4=3 7 :i4al8pa 6 : 2=18:6
2.	Neli'iina alg 6b?mena sparmera, ksdar je dveh enaqgb pprmer ena nastopna, ena upa-dna. Postavam:
delavii? dßlavqov. dni dni. 3 : 6 =8:4 nastopna,	iipadna.
§. iSy. Spgrmergne I'lde imenujemo po
meslah, po ktcrah udje od leve do desne stoje.
P^rv^ in ijetžrta ud imenujemo undua iida;
dru38ga in tretjiga pa ndtrana uda. Takole:
1v8 2g8 3tji 4t8 Ib. Ib. gl. g.l. 2 : 4 = 7 : i4 Unana uda sta 2 Ib. in i4 gl. Notrana uda sta 4 Ib. in 7 gl.
Opomba. Kadarkolg raßloijno ne povemo, me-namo vselej liijno 3emlomersko sp?.rmero.
i38. Yz spgrmera imej na sum» te
rgsniqa:
1.	Naklad unangR udov vsake Hijne spgrmere je enak nakladu notranžh udov:
Ib. Ib. gl. gl.
2:4 = 7 : 14
unana uda	notrana uda
14	4
2 nakladana dasta 7 23 enake naklade
2.	Kždar irtgvila tako stoje, de je naklad p«r-vžga in ijetžrtgga Cnaklad unansli) enak naklada dru3gga in tretjiga uda C nakladu notra-11 ^Ii); takrat so po takg vžrstg stojeije intg-vila vg liijng spgrmerg:
Ib. Ib. gl. gl. 3 : 6 = 8 : 16
Ker je naklad unanali in notrangli lidov 48, 3atö so po te V8rst8 V8 spgrmers.
§. iSg. Obžrnena spgrmera se re liijno spredene, ije eno alg drugo parmero obgrnemo, ker pride po tem unanzma in notranema lida-ma enak naklad. Postavam:
Obžruena spsrmera:
delavqa delayqov dni dni
3 : 12 =8:3
da po spredevkg ene parmere tele Kijne spsr-merg:
del. del. dni dni	del. del. dni dni
12 : 3 = 8:2 alg pa 3 :i2 = 2 :8
i4o. Spgrmera je tako dolgo spgrmera, dokler je naklad unangli udov enak nakladu notrangh. Od tod pride:
1.	De smemo notrana uda 3mGnat8, to je, dru-3?ga djat8 na mesto tretjiga, in tretjiga na mesto dru38ga, in spgrmera se naij ne spre-mani. Tukej S8 mislgmo lutsvila bre3 primka.
^e je spgrmera 2 : 4 8 : i6 je tudg sparmera 2:8 = 4:16
2.	Ravno tako smemo prestavats unana lida bre3 spgrmergne premembe:
Me je spgrmera 2 s 4 =3 8 : 16 bo tiidg spgrmera 16 : 4 =5 8 ; a
P«i' ob^H je naklad tinaneli üdor enak naklada notl-aužli.
5. ^e je VE liijng spgrmera pžrvs ud drugemu enak, mora tuds tretji ud enak bita Tjetsr-tsmu:
Ib. Ib. g.l. gl. 2 J a = 3 : 3
4. je parve ud en^ik treljimu (oba nepnm-kana), takrat je druga ud enak tjetgrtsmu. Postavam:
Ib. Ib. gl gl 2:4 3 ; 4
141. Velikrat je va sparmei'a üdoV edm negnan, glasta pa Tjetärta ud, in navdana so le trije udje. ^etartaga va liijna sparmera najdemo, tje drugaga sa tretjim nakladnemo, in naklad sa parvam ragkladnemo. Neßnanamu üdu dajamo Tjerko X va 3namiie. Postavam: de va
sparmera Ib. Ib. gl. gl.
2 : 6 ä 8 : X najdemo ijetartfe ud, irtejemo takole j lb. Ib. gl. gL 2 : 6 = 8 I X 6
2|48|24 gl

Tukej je negnan« Tjetsrla ud 3/1 gl.
i42. Kakor se ijetžrta sparmerm ud najde, rarno tako se najde tiida vsak drug ud, ife so drugs trije 3naii8, namreij:
1. ^e je neznana ud ktera unan-<;Ii, le nakladaj notrana uda, ta naklad pa ra3kladftj 3' una-nzm udam:
gl. gJ. Ib. 11), X 1 24 =3 5 : 8 3
81 72 I 9 gl. je pžrre ud.
2. ^e je pa ne3nan8 ud ktera notrangh, takrat nakladaj unana uda, naklad pa ra3kladaj 33 notranem 3nangm:
gl. gl. Ib. Ib. 3 : X = 4 : 12
3
4 j 3619 gl. je druga ud.
143. Tr^m sparmernam udam ala stav-kana iskata neßnanaga ijetartaga, te rotctva pra-vamo, de je prmsta tristdvka, to je, rotetav trcR stavkov. Rada, pa ne prav 3a prav, tuda teli stavkov sparrtiera pravajo tristavka.
Pr®sta tristavka je dvoja: 1. Ena je liqna tristdvka ^ kadar ima va seba liTjno sparmero, to je, ob^ parmera ala nastopne alg pa upadne.
3. Ena pa je nelujna alž' obsrnena trisidvka^ kždar imä V8 sei)8 obärneno spgrmero, to je, dve parmcrg, litcrgR ena je nastopna, ena upadna,
i44- ^e lüjenr, alg je med.irtBvilg spar-mera, to je, alg je navdaj tristävken alg ne; ravnaj se po teli vodivngqah:
1.	Vse rotirg rotavila morajo le dva velelia prim-ka imetg, alg po dve in dve sprimkane bitg:
Ib. kofeta Ib. kofeta gl. g.l. 2 : 6 = 1 o : X.
Dva velaka primka sta libra kofeta in goldinar.
2.	3arcs, pa ne lepovidegg, morata uda spi-im-kana bitg:
Mera estrajqa mer tokajqa gl. g.l, 2 : 4 = 3 : X
to ne spgrmera, ker obe vina, estrajiq in tokajiq, neste ene i^ene, torej tiidg ne engga primka,
3.	^e sprimkavna uda nesta sprimkana, pa se dasta sprimkatg, bo dfflbra spgrmera:
kr. gl. Ib. Ib.
i6 : 4 = 1 : X bo dcobra spgrmera takole: kr. kr. Ib. Ib.
i6 : 240 =1 : X
4.	^e nesta po dva in dva stavka sprimkana, ne bo nobene spgrmera:
lb. vatlov gJ. gj. 3 : 12 = 36 : X
Tukej nesta dva primka, trije so: libre, vatla, goldinarji. 5. Obe pgrmerg, I« ji spgrmerjamo, morate enak parmerngk imet?, drggaijg ne spgrmere.
Ißvcdgtg, alg imate psrmerg enak pgrmer-ngk; i3praajaj se po navdaji, to je, mislg sa engga velgqgli j^rfmkov roe enkrat, dvakrat alg veTj[krat tolgqgga, in iujg vg svmji pametg, ije je treba druggmu velgkgmu primku bitg ravno lolgkamu alg veijgmu. Drggriijg pa ne spgrmere»
K?,dar sg igpratpgvaje reijeir: kolžkor jveij — tolgko vevj, kolgkor mgn — tobko mpii; takrat je navdaj liqne spgrmere, tgdej tiidg H-Tjne tristavke, ker ste po pžrvgm odgovora obe pgrmerg nastopne, po drugam obe upadne.
^e sg pa reijeu?: kolgkor veij — tolgko man, alg kolgkor mgn — tolžko veijj takrat je obžrnena spgrmera, ker je po pgrvgm odgovora pgrva pgrmera nastopna, driiga pa upadna, in po druggm odgovorg je pgrva pgrmera upadna, druga nastopna. To reif ^danita, bo dabro kalte pgrpadke povedatg, kgdaj de je dffibra spgrmera.
§. 145. I. Liqua spgrmera je:
Med hldgam in hupam. 3ato ko dvakrat tolgko blaga ve.la ravno dvakrat tolgko, trikrat tolgko blaga pa trikrat tolako, in tako dale; poloviqa blaga pa veJa le pol tolgko i. t. d. Tiikej pravgmo: kar veij, to veij;
kar men, to man (3tiamne liijne tristavke), Tiikej je 2 pgrmerngk edinaga blaga do dvoj-ngga, in 2 tuda je parmernsk edingga kupa do dvojnžga.
Med delam in ^aslusEkam je liipia spsrme-ra. Tukaj namravf reijemo, kakor yz prej-pgrpa'dka: kolakor reij je dela, tolžko veij ßasluxka; kolakor mžn dela, tokko man 3aslua;ka, i. t. d.
o. Posojilo do ohrestg je vs liipis spsrmers, Veij ko je posojila, veij je obresta i, t. d.
u, Dsndr do denarja je vs lii[m spsrmerz. Kolžkor veij imam ßlatov, suvrenov, krioeav-qov i. t. d. J tokko veij goldinarjev ma ßne-sejo. —
Varil teh je roe veliko stvari, ks se dajo roteta po. liijna tristavkg.
§. 146. II. Ohirnena spsrmera je:
a. Med wisvilam delavqov in med yctsam, ksddj dodelajo. Rolgkor imam veij delav-ijov, de mg, postavam, vart prekopavajo, to-lako man ijasa potrabüjejo. ^e jib imam roe tolako veij, ga bodo prekopala roe tolako man ijasa. Tükej je parva parmcra nastopna, druga pa upadna, tadej sparmera obarnena.
ffi. Dolgost in wiroköst sskna ah platna, kar ga je iriha vs ravno tisto reij, ste med ss'-hoj U8 ohgrnens spsrmers. Kar je roirji sa-kno, toleko man ga bo ti'eba va sukno, Ako je sakno dvakrat roirji, ga bo va ravno tisto sukuo dvakrat man tr^ba.
Vsrh tega se ire veijkrat obaruena tristav-ka pargodi.
§. 147. Va tukejroneli, in we rejj drii38li nastopksh nemate psrmera enäqsga parmerna-ka, in tsde; tuda ne tristdvke: 1. Med velikostjo in kupam kakmnsga ^irkala, demanta i. t. d. Dvakrat vgijb ßärkalo je draaeji kakor dvakrat tolgko, ker se veliko 38rkalo rado ska3i. Ve parva parmera je par-mernak 2, va druga je veija.
3. Med dalo pota, po kterzm kaka riq pdda, in pa med qdsam padqa ne enä-q^ga psr-mermka. Skuirna uqi, de padajoija stvar va dvakrat tolakam ijasa rotirakrat tolakmno daJo pade. Parva parmernak je tadej 2, drugs pa 4-
3. Med dehelostjo karjsga telesa, postdvsmy käkmne obh'rje, in pa med txeno tehto, n6 spsrmere. ^e imam scele3no 0blir|0, ka libro tefita, bo druga ice tolako debelji osam libar potegnila. Parmernak parve p ärmere je tadej 2, druge pa 8.
148. Kadar ima navdaj ya seba sparma-ro Ckar lahko vidaro, de se le vpraroaro), in kadar so le trije sparmerana udje navdane; takrat po tristavka najdem Tjetarta ud. To delaj takole:
X. UJtavlla ^apiroa po varsta. Navada je ra tretje mesto pisata vpraiuavnak, to je, rotavilo, po kteraga velikosta vpraroamo, va parvo mesto pisata 3» vpraroavnakam sprimkano rota-VÜO; ostala ud pride va drugo mesto. P«
ne po3abit8, de morata pžrvg in tretji ud sprimkana bita, kakor tuda driiga s^ ijetžr-t£m.
Opomba, a. Ne 3apisuj vselej xutavil ravno po td versta rs tristavko, kakor so navdane.
o. Po Tikgli od parmere bs bžlo ti-eba, de ba pžrve spgrmeren ud sprlmkan bil 38 driiggm, in tretji sg Tjetfert?m. Ale navaden 3ap8s odstope od spermcranega vb tem, de sta srcdiia iida spremenena; to pa, kakor je belo reije-no, spermere neij ne premeni,
2.	Vpraroaj se, ale se navdaj roteje ve liifno ale v' oberneno tristavko. Kar veij, to vetj; kar men, to men, je 3namne liijne tristavke. Kar veij, to men; kar men, to veij, je pa 3namne obernene tristavke.
3.	^e se navdaj roteje va liijno tristavko, ostanejo lidje ve svmji navdane verste. ^e se pa ujteje v' oberneno tristavko, jib bo treba ve liijno verslo djäte; to se 3godi, Tje permero, to je, sprimkana uda, oberneir, namreij per-vega in tretjiga.
4.	^e perve in tretji ud nemata enaqega prim-ka, ji 3drfflbe v', enak drobiac. Per majlineh iptevileb se to i3 glave stori.
5.	Ako ima ktere ud veij primkov, jib dene ve nar manroe drobioe.
6.	Tristavko ugemte, to je, ijeterte stavek naj-te, nakladaj druge ud se tretjim, naklad pa razkladal se pervem, kakor je reijeno ve per-uterab.
^e s6 da -najdeng ud vs debchce prirriBk dja-tž, alg najdena drob skrajicat?,, le storž tako. Ako vidgiE, de bo qeterts ud drob; nar bole storim, ije drugg ud 3drobiir, de ta V8 Tje-tžrtgm 3g®.l i^gline manrogga primka pridejo.
8.	UJtgvilo 3' enklo nakladano alg pa ragklada-no se ngt[ ne premani; trlstavka bo tsdej alg 3g(Dj. nakladžr, i^e je nen pgrvg ud enkJa, alg pa 3g®l ra3klad8v, i^e je alg drugg alg tretji ud enkla. Täqgb navdajev tudg med ti'istävke ne rotejemo. Nar reij tristävkgngJx rotetgr je taqgb.
9.	Ako je eden udov drob, alg n?Ii veij, pra-vgmo, de je dröbovska tristdvka; nakladaj in ra3kladaj tako, kakor je bglo reijeno od drobov. Drobovska tristävka ne potrebuje ngt[ dru3gli vodivngr|,
10.	Pgr navdäjih 3amoli[gmb splroh 3nane üde, na pismo pa jib je treba postävfetg.
Navdaji bodo vso reij 3damlg.
67. Navddj. ^e 3a 8 kr. 3 jajqa küpgm,
3a kolgko dobim 60 jäjq?
TristdvT<a,
Navadng 3ap8S. j. kr. j. kr. 3 : 8 = 60 : X 8
314801160 kr.
18
Tristavkgng 3apgs. j. j. kr, 1«-. 3 : 60 8 : X Hijna 8	ti-istavka.
3 ] 480 j 160 kr.
Ts"
Odgovor: 3a 160 kr. al« j g.l. /1O. kr.
68. Navdaj, le 5 delavqov prekople vjrt V8 4 dneh, kako dolgo bo lo delavi^ov opravs-ta imelo?
Tristdvka. del. dn, del. dn.
5 : 4 10 ; X oblrnenatristavkaqelEhroteTil.
lo	5 obgrnena uda.
4
lCo|2Co
2.
Odgovor: le 2 dneva.
69. Navdaj. Nekdo potr?buje 2 vatla roi-riDijs^ga s?kna V8 sukno vatla, kolako sskna bo V8 to sukno treba, ije je sikno le vatla wiroko?
Tristdvka. r. roir. v. dig. v. wir. v. dig.
3 : = li : X obgrnena drobovska trisf.
2 obžrnena uda. i x i = v = 7 7 J i|
vatle.
Odgovor: 4 vatle.
70. Navdaj. Pol tuT]ata rut je 3a 10 gj.^ 3a kokko jih bo tri tuqate ?
rul 6
gl-lO
Trisidvka. rut gl.
= 56 lo
X
6|36o 60 gj.

Odgovor: 60 gJ.
71. Navdaj. Libra vironeve barre je po 8 gJ., po ijim je lot,?
Tristdvka. gl. It. kr.
Ib. 1
"37"
8 = 60
X
|48o|i5 lir.
160
WJ3J?
Odgovor: po i5 kr.
72. Navdaj. Nekdo ima vsak mesgq 35 gl. parhodka, kokko ga pride va 2 letali ip 4 mesqeh ?
TristdvJia.
m.
1
gl. 1.
35 = 2
m.
4
gi-: X
12
28 35
140 84
gl, 980
3gwl nakladsr.
Odgovor: gl. 980.
73. Navdaj, 872 lb. krede je stalo 270 gL 19 kr., po Tjim je libra?
Tristdvka, Ib. gl. kr. Ib.gJ, 872 : 270. 19 = 1 : X 6 o
872 11621g 118 kr.
7499 ost^ak 625
bl830 I;
872
Odgovor: skorej po 18;
3g®l ra3klad8V.
kr.
74. Navdaj. P0VG3 popirja je po g| gl., po ijim pride 12 bukav tega popirja?
Tristdvka, h. gl. b. gJ.
20 : '9|- =: 12 : X liijna drobovska tristavka.
39
39 12 --
468
20
468
12
"78"
468 1
■ =-X — =
4 20
68
60
468 "8^
= 5 gl.
8(01 408(015i kr.
}}}>»
Odgovor: 5 gl, 5i kr.
75. Navdaj. Tlent qüfera je bil po 490 g.l., 3a kolžko se ga je dobüo Ib.?
Tristdvha. Ib. gl. lb. gl.
100 : 490 = 41 : X liijna drobovska tristavka.
490 9
- X —
1	2
4410 4410 - : 100 ta -
2 200 2Coo[44(io|22 gl.
6 o
2 (0016(0013 kr. Odgovor: 22 gl. 3 kr.
76. Navdaj. Nekdo dobi T0 lets od sv®jib gostaijev gotovsb gl. 62o3|;, kolgko mu pgrnese biroa vsai|8ga ^ leta?
Tristdvha. 1. gl 1. gl.
2|. : 62o3| =3 ^ : X Hijna drobovska fristavka.
5	24815	I	
—.		X —	
i	4	2	
	248I5	5	
	8	2	
	24815	2	49630
		X — =	
	8	5	40
4Co|4963Co[i24o| gj.
„16
„„5	Odgovor: gl. i2 4o|.
Opomba, 1. Trislavke so V8 djang rade 3g®l nakladve in ra3kladve; drobovs pa malokdej po vsah treh ßnangli üdsh.
a, Nar loxji tristavkena poskuroiia je, de u;e enkrat varno pre tc tej en;, in trtetgv pregledan;. Pa lue dvoja poskurona je navadna.
a. Po najdenem Tjetžrtam stavka sta unacia uda V8 naklada enaka nakladu notranah, ije je vse prav iFteto.
Postavam va 67. navdaji: Posküwna. 3 : 8 =: 60 : 160 8	3
480 480 enaka nakladje.
ffi. Kterakola drug i3puTiien stavak se najde, ije je TOtetav prav; postavam tukejle parva stavak prejronaga navdaja:
X : 8 = 60 : 160 8
160 I 480 Glej parva stavak 3.
ENAJSTA STAVA.
IFtevska ptrlutleji.
§, 149. Karkok je med Judmi treba role-tg, preštevamo S8 ü)tir?m8 trtetbama in pa sg tristävkoj pa roe hitreje se da roteta, ak rotetve pgrhitite, in kakor poreijemo, ja psrhitXejem wtets.
Pgrliiteramo trtctve, ksdar tako navdaje ob-irtcvamo , de nam ne treba alg tolgko rotg-vilk pjsatg, alg se tokko trudgtg, alg navadngBi OYinkasteh rotetžb dektg. Tako V8 ra3kladvg opustgmč) veliko rotavilk, tje ostanka isknje na-kla'dov ne podpisujemo. Krajo/g in lag.lej rote-jemo, ako sg drobixne enrnte miskmo, de so drobovg VGTjgb debelin.
§. J So. Od wtivsksh psrhitlejev sphh je treba vedgtg tele postave:
1. Laglej je skladata in odkladafg, kakor na-kladatg in raßkladatg.
3, Lag-lej je nakladats kakor ra3kladatg.
3.	Lagiej rotejemo 38 majfinamg rotavilkams kakor 38 velikgmg, laglej 3' okrogkmg, kg imajo mijle na kanqg, kakor 33 driiggms.
4,	Va skladva in odkladva ne naij kej pgrbitJe-ja, ker na ravnost i3 glave 3apisujemo ak sklad ak pa ostanek.
6, De preveij irtgvilk ne delamo, jih piroemo le, kar jih je kg iFtetva qglo potrebnih. Po-
trebngli rotavük pa vžndar ne opÜTijats, ker je spet bole veij rotavilk pisat?,, in rotctEV gjasnita, kakor pa ßbroditg jo.
6,	^e se par ktergm navdaji veij parliit.lejev ponuja, je treba nar loDejiga in nar 3apopadiiy-TOžga i3Volit8, Tje tudg vexj rotavilk potrebuje.
Dolgo i3birat8 ne dabro, ampak	pgr-
Eitlej, kg pride na misgl, je nar boltrg V3 to reij,
7,	Kar se da iß glare rotetg, rotej iß glave. Dolga skurona in vaja glasta vg kakirng posebna lEtetvg Tjlovdka ßUTji bitro in breß pomote rajtatg alg rotgviktg.
i5i. I. Psrlntleji vz mtir?.Ii wtethaJt enako in neenako primkamh mtavil.
Vajeng rotcvr}?, vg nakladvg 3' eno rotgvilko ne ßapisüjejo nakladavr^a, ampak na ravnost naklad pod nakladangr]. Ravno tako delajo | pgr okroglgb TPtgvilgb, kg imajo le eno rotevko, postavam va nakladvg 38 ao, 5o, 400 in drüßgbi taqgb.
Kgdar je nakladavgij 11, i3, ig, 3i, 4i i. t. d.,'to je, xrtgvilo, vg ktergm je enkJa e-dgn storivi|ov; takrat smemo enrotnemu storiv-qu podpisat» storivgij druge nakladavijeve wtev-ke, in opustite nakladaygq. To pokažejo tele pgrlike:
77. Navdaj, Kolgko goldinarjev ßnese 269 p etgoldinarskgh bankovijov ?
ÜIUUv.
pžrliltcvsl<a. 269
gl. 1345
nepgrl'iitcvslia. 169 5
1345
Odgovor: gl. i345
78. Navddj. Kolako bukev popirja je va 74 pove38h?
Wtehv.
psriiitevska,
74
b. 1480
neparliit^Vska.
74
20
b. 1480
Odgovor: 1480 bukžv.
79. Navddj. Nekdo popotvaje vsak dan po posredks i3da 11 gl., kolsko isda vs i43 dneb?
IFtehv.
parbitna.
143 143
gl. 1573 Odgovor: gl. 1673.
neperbitna. 143
11
143 143
gl. 1575
80. Navdaj. Kolgko 3nese 3i qentov mask, qent po 24 gl.?
Wtitsvi
psriiitama.	nepžrliitama.
24	3i
72	24
gi. 744
Odgovor: gl. 744.
124
62
g-l- 744
81. Navdaj. Kokko 3nese 87 vMov si-kna, vatal po 18 gL?
WtiUv.
S8 pgrliitkam,
87-
696
g.l. i566
I)re3 pgrhitka, 87 18
696 87
gl. i566
Odgovor: gl. i566.
§. i52. Lahko nakladamo 3' eno sameßno irtevko, tudg Tje inia niijle per seba, to je, okroglem irtsvllam, postavam S8 5, 7, 200, 3oo. Takgm storivqam poreijemo, de so ^losem.
i53. Polajroamo S8 nakladav, ije ston-V8I1 ra3dgl8mö alg ra^JiöXemo vg dva alg xue veij 3löxngli storfvqov, in p®tlej posebne na-
klade skladamo. Postavam lahko nakladamo 3' 102,^Tje naklad^nqu dodamo 00, to je, ga nakladamo 32 100, in iiegovo dvojnmto skladamo, ^e nam je nakladat« 32 2009, nakladamo pgrvžij nakladangq 33 2, mu psrdamo na desna tri m-Tjle , in S8 loookratngm skladamo gkratno. Takole smo enžga storivqov 200g ra3klal8 V8 2000 in V8 9. Temu delu pravemo ra^kml po sklativa, 3at6 ko je skladata treba kosrje enžga sto-rivria, in tedej n/e posebne naklade, de nam pride vas velaka naklad.
Tale navdaj bo vso reij 3jasnil:
82. Navddj. Pole dolgo 78 seEEan, waro-ko pa 102 seaeiia, kolako rotirjairkali sea:8n mera?
UJUUv.
parRitna.	poijasnarog.
7800
i56
ro. s, 7906
103 78
816 714
IT.s. 7906
Odgovor: 7956 rotirjarokali SGaeang
i54- Kadar je storivar] malo manira od okroglaga uitavila., in se da labko don^teta; na-kladajmo 3' okroglam lutavilam, in odkladajmo, kar je odveij. Postavam, ije je kaj nakladata 3a 98, naklädajmo sa 100, to je, parpitDsmo nakladanju 00, in pa nakladu odkladajmo na-kladantjevo dvoje, ka je dvakrat spod sto. Tu-kej odidadamo, 3at6 pravamo, de to delo je razkol po odklddva.
Sjasnil bo to reij t^e navdaj:	9
85. Navdaj. Urar 3dGla 2i5 scepnali ur, rsal{o po gS g.l., kolsko 3nesejo te xepnaqe?
niteUv.
Lre3 psrliitkar 2I3
S2 parliitkam. 3i3oo io65
95
io65
1917
gl. 2 02 35
20235
Odgovor J 2 02 35. gl.
§. i55, K?dar ima storfvgij veij rotavilk, ktere so v' enkrat ena sajete; takrat S8 nakla-dsv poläjwamo, ije nar pred 3' enem storivrjam rotavilk, pmtlej pa naklad 3?. drugem storivr|am nakladamo. Ko hz bilo, postavgm, treba 38 48 nakladat?,; nakladajmo nar pred se 6, in ta we-sterB naklad pcntlej 38 8, sej 6 krat 8 je 48. Vsaj ne treba skladata obojiga naklada. 3jasnil bo tale navdaj:
84. Navdaj, 'lent svinxjene bžlave 64 gl.j kolakof^bo data 3a 23 qentov?
WieUv.
P po
S8 pgrbitlejem. 23
gl. 1242 ^ Odgovor: 1242 gl.
bre3 parbitleja.
54
23
' lel
108 gl. 1242
§. i56. Ra3l<ladamo lafiko se kaktpno edino rotevkö, Tje tuda ima 3a saboj veij niij?! C3' okroglam rotsvilam), ker ne treba nakladov in ostankov 3apis8vala. Taka ra3kladv8 poreije-mo, de je ^l&xna, in de tak ra^klddav^-q je •^losEsn. L6xe je 3z mano/gms tctavilkamg, ije jih je tiida veij, kakor 30 veijanig ra3kladat8 ; ker par marurab. locee uganemo, kolakrat so 3a-jcte VB ra3kladani:i8, in ra3kladavTjeva nakladav je tuda loneji 38 mann;am8. Loceb je vedata, ko-lakrat je ra3kladav8ii va ra3kladaniia sajet, ije so po parva ra3klädavTjev8 trtevüka mannia O/tavil-ke. Postavam^ loxji je ra3klad8V 38 10, 100, 5oo, kakor 38 5, 65, 194; loocji 38 1121, kakor 3a 987; locce je vedata, kolt'krat je 3ii va ra3kla-danqa 3ajGt8li, kakor kohkrat je 3g8.
löy. Poläjroa se ra3klad8v, kedar je ra3k]adav8q ponakladano rotavilo, postavam 24, 36, 120 i. t. d. Takam se dasta ra3kladavai| in ra3kladanaq s8 kteram ictsvilam oba ra3kla-data (skrajirata), kakor smo rekk va drobovska skrajrova; sej drob in ra3klad8v gta ena reij, le piroemo ji dragaija. Skraju;ajnio tadej ra3klada-vai]^ in ra3kladan8q, dokler se ala ne dasta veij, ala pa de pridemo do 3l6acn?ga ra3kladavi]a. Ala va skrajrova ne natj pnrliitka, ije nam ne-3l6x8n i-a3kladav8J| pride; tuda je bo.le 33 vg-Tj8m ko 38 nianiram lutsvilam krajmata, de b?rx do 3l6xne ra3kladve pridemo. Ukrajtiamo tiida ra3kladav, ije se sam ra3kladanaii bre3 ostanka ra3kladat8 da sa krajcarjem; toda po te pota nam v a ra3kladani|8 in V8 ra3klada pridejo dro-bova, ka jih bo treba po drobovska obravnatü.
RaßMadsv se ne da slirajroata, ije je rag-Itladavgq neponakladanEi|. Postavgm iij 25, in t. d, Tuda je ne skrajroamo po nobenam rota-vils, kg ne vz raßklädavqg bre3 ostanka ^ajeto.
Tile nardaji naj to 3jasn8jo:
85. Navddj. 24 SExan rG3an8ga kamna je 3a gl. 5o4, po Tjim ga je sesezn?
Wtikv
titra,
24|5o4
3 I 63|2i g.l.
kfesna. 34j5o4|21
5J
,24
5?»
Odgovor: po 21 gl.
86. Navddj. ^e je 48 vatlov platna 3a 68 gl., po ijim pride vatal?
WUUv
fiitra.
481 68
6m\t g.i.
H
60
61 i5o 26 kr.
3o
555J
k?sna. 48|68|i g.l.
20 6 o
48 1200 I 25 kr.
240

Odgovor: po l g.l. 25 kr.
§, i58. Velikrat rotetav p^rhitsmo nalila-daje ra3kladan8ri in ra3l{Iadav8ii olja 3' enmi nitgvilam, ije po tem 3l6x8n ra3l4ladav8ii 3' o-. kroglam TPtsTilam dobsmo.
Navdaj bo to 3jasnil:
87. Navdaj, ^e se Itupa sexsn rG3an?ga kamna 3a 26 gJL., koleko ga dobamo 3a 1260 gl.?
Wtetsv
S8 psrbitkam. 125O -4
bre3 p^rliitka. 251 125o|5o S.
s. SoCoo Odgovor: 5o sescgn.
§. i5g. Neprave drobove je lahko \z i]?-Hne djatg, ije so iibIi imenivqB 3l63cn8 ragkla-davqs; täqgli kohkraflej C^aline) kar 3apiroe-
1121
mo. Postavam, tje ma je 3debelit8- gl.,
bom bsrx takole 3apisal: 1121 je gJ. 56o^
'Islm drobov 3' imenivqs dveh ale vei[ rotevk ne tako labko sarotevats.
160. ^e je treba S8 qelama rotpvila drobove nakladata, ktergh imeniv8q je enk.la, le b?r3c qeline 3' imenivriam ra3klddajmo, pa je. Ta navdaj bo to 3jasnil:
88. Navdaj. Bukve popirja se dobe 3a 5 g.l., 3a koleko se ga dobe 3 povG38, to je, 60 bukav ?
mitsv
kratka. 60
girrr
dolga 60
i5
6(0190(0115 gl.
55»
Odgovor: i5 gl.
§. 161. Slöaem drohöm pravamo tistam, ktcreli üJtGVsq je enk.la, in kterali imenivKt]^ je raßkladata pzrloxan; postavem ^ gl. ^ Ib.
Spregled gloxnsR drobov in nsli velave v& maniEsh primkah käxe tale ßloaingi^a:
T
"3"
I
3
r
S
1
TS
I t
tčt
I
4-
S5 5? ■ J5
5J »
55 55
55
je	3o	kr.
55	20	55
55	i5	55
>5	12	55
55	10	55
55	7l	55
55	6	55
55	3	5)
55	2	55
55	1	55
i kr. je
55
2 i|Gnta je
I
t
s ■
¥
55
35
55 55 1.5
v.
55
5o lb. 2.5 „
20 „ „
qenta je
T
S^ 55 55
•27 55 55 I
S'S 55 55 1
TÖ3 55 55
10 5 4 2 1
lb. 55
55 55 55
i I i	Ib. 55 55	je 55 55	16 8 4	It. 55 55
i JS I	55	55	2	55
	55	55	1	55
i i	It. 55	je ■ 55	2 1	kr. 55
T «	mlevi	je	i5	vag.
f	57	tt	JO	55
	5^		/ Ž	55
J mlevi je
I
■6 » I
To » r
TT »
5>
IJ J?
6 5 3 2 1
vag. }) 5J JJ 3>
i vagana je 4 osminke

1
i »
J5
»
J- SGxna je 3 ijevle f « „2
1
» J5
5'
J5
I TjevJa je 6 pavqov
« 4
i T
3: 55
I 1
T2
55
55 55
55
55 3 55
55 55
55 55
Ravno	taka	^loxns
drobova so tiida va pav-		
qah.		
i leta je	6 mesqov.	
i 55 55	4	55
I 3: 55 55	3	55
'S 55 55	2	55
tV 55 55	1	55
J. mesqa	je	i5 dni
i 55	55	10 „
I T 55	55	6 „
i 5,	55	5 „
iV 55	55	3 „
I V "	55	2 ,5
55	55	1 55
Po teJi podobali skladamo 3l6Dcne di-obore vseli dru3Eli sprimkanfli xrtgvü.
162, Kfdar imamo enrote manrogga prim-ka S8 rižHviiam nakladata, in previdgmo, de nam bo treba naklad ßdebelitEj takrat pgrbite-vamo takole:
1.	^e je drobixevo rotavilo kak 3l6x?n drob de-belixevega; podßnamvamo debelixevo utavilo S8 preijnarjo, ga razkladamo 3' imenivr^am 3l630naga droba, pod prcijnai^o 3apiii'emo ra3klad, ta je gdej debelfx, in nam pove vss iskana naklad.
2.	^e enfflte maniraga prlmka ne dajo 3l6a:n?ga debelixevaga droba, ga ra3k6.1emo va dva ala tri ßloxne drobove, (torje ra^Ä®/ po sklddvt).
3.	Celinska itorivgq ra3l<ladamo 3' imemvr]am vsaqgga droba posebej, podpiojemo kolglira-Üej pod preijnsqo, naposled jih pa skladamo. Kadar pridete enake ra^kladva, tadej ne treba nove niletve, le kolakratlej vdrugsij sapi-luemo.
Kždar je 3l63£:8n drpb polovina, tretinka i. t. d. ktergga neßloxngga droba, takrat le v3amemo polovino ak pa tretinko po nem doblengga kolakrat-Ieja,
4.	^e je drobiocevo rotsvilo tako bli3 debelisee-V8ga, de ga le kak 3l6a!8n del mänka; ra3-kladamo debeliscev storivaq 3' imemrqam gloxngga dela, in odkladamo kolgkratlej od unsga storivija. Ostanak je iskana naklad, (to je ra^kml po odklddvs).
5.	^e imamo pa 3ravan drobixa roe manira dro-bi30, postavam 3rav8n krajqerjev we vinarje; jih posebej sarotejemo, in sklad partut^jemo doblenamu nakladu.
6.	^e se da neprimkan storivaq loxe ko prim-kana ra3klata, jima spremeriamo primke; sej se po tlim naklad ne premani, le utetav se 3lajuja.
Navdaji vse to ra3svatle :
89. Ndvddj\ 3a kolako dobiuj 3 vedra
vina, ije je mera als bokal po 3o kr. ?
üftitsv
Litra. 3o 120 m.
120
3 o
I gl. 60
Odgovor: 6p gl.
90. Navdaj. Nekd bukve V8 340 povG3kov. Povegak je po ao kr., kokko bo pläijatg?
Wlihv
käsna. 40 3
6(o|36oCo|6o gl. o S8 da VGßats svfflje
Eitra. 20 340 b.
f gl. ii3. 20
kssna.
340
2 o
6co)68oco| ii3gl.
,20
Odgovor: ii3gL 20 kr.	„20 kr.
gl. Navddj. Köbko je data 3a 2i5 3vg3-kov peres, 3ve38k po 45 kr.?
IFtdtsv
hitra.
45 2I5 3V.
3o g.I. 107. 30 i5 53, 45
gl, 161, i5
Odgovor: 161 gl. i5 kr.
kžsna. 2I5
45
loyS 860
6Co|967C5|i6igl.
36

i5 kr.
92, Navdaj. Koižko 3nese 120 vatlor Ira-l<6v, vatgl po 47 kr.?
UfUUv
hitra.
47 120 v.
---
3o gl, 60	—
10 20	—
6 12	—
1 2	—
kesna.
47
120
940
47
6 Co 1564 Co 194 gl «24

n;e hitrt^ji st preprim-kam : 120	47 v.
gl. 2 gl. 94 OdgoTor: 94 gl.
93. Navdaj. Par ongareli potrsbujejo vsak teden 28 mer alg bokalov vina pari jeda ^ kolgko veder jim ga je treba 3a ijelo leto?
U/tetsv
hitra.
28 02 ted.
20	v. 26 —
5	6. 20
2	i. ik
1	1. 12
v^d. 36. 16 m.
ßamüdna, 52 ted. 28 b.
416 io4
4Co| i45c6|36 v. 25
16 m.
Odgovor: 36 veder 16 mer.
94. Navdaj. Nekdo kiipa vsak dan ga 5o kr. kruha, koliko i3daja V8 leta 3a krgli?
UJUUv
L8r3na, 5o 365 dni
w -
3o g.l, 182. 3o 20 121. 40
g-l. 3o4. 10 Ala 32 ra3ka)lam odkladvs: 5o 365 dni 10 60. 5o
po
pomudna. 365 dni 5o
6(0 I i825co j3o4g.l

25
10
kr.
gL 3o4, 10 Odgovor: 3o4 gl. 10 kr.
95. Navdaj, Grajnjma polTgbuje vsak dan 34 lotov j^ukra, kolsko ga je treba 3a 2 mesija ala 60 dni?
WUUv
24
16 8
nagla. 60 dni
i5
45 IJj.
poTjasna. 2k 60
32 114401 451b.
160
mm
Odgovor: 45 Ib.
96, Navdaj. Peija vclsrigga popirja je po 10^ kr., kolgko ga biikve ve.lajo?
WteUv
hitra. 24
lO
4

12
gJl. 4. 13
Odgovor: 4 g^- kr.
kgsna. 24 io4
34O 12
6Co|25C2 |4 g-l.
12 kr.
Opomba: Tiikejo/ns utžvilbe po ra3k6l8, in kar roe pride od ne, pravsjo JLdwka wtetsv. i63. Ksdar ima di-obiae 3rav8n sebe tu-d?- debelix, rs ktersga bo pwtlej drobioe treba 3debelit8, postavam, ije so 3ravgn krajijerjev liida goldinarji; takrat nakladamo nar pred 38 tlebelixem, pwtlej wtejemo drobiae, na kronija pa skladke skladamo,
To kaxejo tele perlike:
97. Navddj. Po ijim pride kos platna, kz ga je vatal po 1 gl. 45 kr.?
WteUv
Iiiti-a.
t J 5
3o i5 7-
3o
gl. 03. 3o kr.
Odgovor: 62 gl. 3okr. |
kžsna. gl. 1. 45. 60
io5 3o
6(o|3i5Co|52 gl.
i5
3o kr.
g8. Navdaj, Vatal säkna vela 7 gl. 24 kr., Itokko ga bo velalo 24 vatlov?
U/Utsv
pgrliitna,
24 24
12 g.l. 168.	—
12 4.	48
4.	48
g.l. 177.	36
neparliitna, g-l. 7. 34. 60
444 24
1776 888
6(o| io65c6| 177 g.l. 46
„36 kr.
Odgovor: 177 gl, 36 kr,
§. 164. Pr(5dsn dnige perLitleje predse
vzamemo, ire reijemo:
1.	Ragklädanaq in raskladavaij 3' enakgm rota-vilam naklftdaje ala raßkladaje, ne pregane-nio kolskratleja. To je balo xe reijeno.
2.	Itždar imata ra;^kladav8q in raßklodanari sto-riv)ie, ostane kokkratlej nespremauen, ije ra;:5kladavijev in ra3kladanqev slorivaq 3' e-nakim rotgvüam ra3klddamo, nove storivrje po tem nakladamo, in pa ra3kladamo; Icj tole ra3kldd2v.
134
riL3Madav8q
13
ra3l<ladan8ii 36o
ra3lilad 3o
in ujtgvila rt sv®je storiyi]^e raßdjane: 3. 4 I 3o. 12
skrajšane 4 lo. 12 ]
lo.
3 o ra3klad.
I 3o
Te obe postara ste Itorenak veliko pzrlii-tlejer, kgdar se snidejo nakladve 3» ra3kla-dvamz.
§. i65. Kždar navdaj ima v» sebž nakladve sprimkanali wtgvil, in naklad nam je ra3-kladatg 32 nakladam rotžvila enaqsga primka; sa u)tGt2v polajiramo ravnaje takole:
1.	Ra3kladamjere storivqe piroemo engga pod dru3gga, na desna strang jim potegnemo po-kwnijno ijerto, kterg poreijemo verz'xmija, vsgmu 3apisku pa veriga.
2.	Na lcv8 Strang verincngije 3apinjemo ra3kla-davTjeve storivqe ensg« pod dru3gga. Te leva Strang, kjer so ra3kladavijev8 storivrjg, poretjemo ra^Mddavneva stran.-, desng, kjer so ra3kladani£ev8 storivi^g, pa ra^klddaniie-va stran.
3.	Lahko vidgmo, de dobgmo iskana rasklad, i]e vse trtgvila ra3kladamjeve strani nakladamo, in ta naklad ra3kladamo 32 nakladam
vskIi irtsvil raßWadavijere strani. Primzk pa ragkladu dajo navdajere srojine; ostanek 3a-piroemo T2 dröborska podobe, in drob rag-prGxemo.
4.	Ko ba radg ra3klad krajiua imclz, skräjnramo Ü7t8vila oboje strani Cra3kladayijev-e in raßkla-damjeve stoi-ivtje), kg se dajo 3' enäksm rotavüam ra3kladatg; to je, preijertamo obe rotarik, in ji ra3kladamo 3' enäksm wtevi-lam. Ra3kladke 3apiroemo poleg skrajroanali uitBvil, alg pod verigo va ravno tisto varsto.
5.	Krajroamo pa takole: enake irtavila vsake strani i3\jertamo, 3adn?Ii niijaj ravno toleko na vsaka strana i3brin;emo.
Veda roe: bole je krajroata 33 VGijama kakor 3a mannjama rotavila; in tako iujemo lah-kali storivqov , in pa na ra3kladavijeva strana 3l6xnaga ra3kladavria.
6.	Enklo i3pustam6, ker va nakladva in ra3-kladva naij ne premam.
7.	Krajn7amo pa, dokler se rotavila na obeli straneh krajroata dajo.
8.	Kadar se naij veij ne da skrcijroata, takrat vse dobJene rotavila na ra3kladavT^eva strana nakladamo enaga do dru38ga, de dobamo ra3kladavai.|; pmtlej vse na ra3kladanijev8 striuia, de ra3kladanai2 dobamo. Saduaij sto-ramo ra3klad8v.
9.	Nakladaje jem.Iemo nitavila, kakor nam je 3lo3Gneje. Nakladane storivi^e prei{ertamo.
10.	To se pa samo r^', de podpiipemo enk.lo, kadar ts8 ržrstg nsij irtavila ne ost£me5 in tü-da Tje ra3klddavžri pride veqg kakor ra3k]a-dangq, de tak raßkk^d je drob, in po dio-Lovskž obravnate.
11.	Res, de po skrajrovaB. ne pgrvanjvamo vselej UJlžTilk; pa ßlajroamo ss nakladav in rag-kladav, rotejemo hitreje in 3loDcneje.
Tile navddji bodo reij 3jasnih:
g g. Navdaj. Po Tjim je rjent Arabske q^dike, Tje je 16t po 6 kr.?
muuv.
3ap?s.
Obdelpv.
ra3kladavijeva	ra3kladann6va	
stran.	stran.	100
	loo	
60	6 32	32
g.l. 32o
UJtetav bre3 pgrbitka.
100
32
3200 6
6Co11920(01320 g.l.
Odgovor: 32 0 gl.
,12

100. Na'odäj. Nekdo ßasluMä vsak dan 48 kr., kokko dobi V8 4 mesqgli?
WUUV)
veriga.	I)re3 psrhitleja.
48 3o
	48
a 60	
	get
gJ- 96
1440 4
6(o|576Co|96gJ. 36
Odgovor: 96 gl.	„„
101. Navdaj, Po ijim je povG3 popirja, Tje ga je peija po 2 kr.? .
Wtehv
bre3 p?rliitleja. 20
24
	30
60	4 2
gl. 16
480 2
6Co IgSCol 16 gl.
Odgovor: 16 gl.	„„
§. 166. II. Psrln'tleji vs drobövsli.
Sama skrajrosv splffiojpn imenivaii najts je pgriiitlej V8 drobovska skk<dv8 in odkladve, dru3?ga pgrhitJeja ne. To je balo dcg povedano.
Alz droboTska nakladeT se da velikrat 3laj-nratž, ije namrgij oba droba denemo V3 veriga na raßkladamjevo stran, imenivqa prexjertamo, in ker sla raßkladarqa, na raßklädavijevo stran prepitremo. Takole imamo opravžta sa qchme TOtEvila, jih. obojod skrajipamo, in gadiiBij raß-kladav storamö. Smetpane drobove pred poravnamo. 3at6 jik v' oklep denemo, imeni-V8I1 pa ünkraj veria3n8qe.
^lele rotsvila ne smejo tukej drobovske podobe imetg, ker enkJa ne gane xctctve, boda S8 alž storivsq ala ra3kladav8i}.
Navdaji bodo to ßjasnüg,
102. Nctoddj. Koleko se da 3a vatla traka, ije je vatel po f gJi. ?
Wteüv
verjga.		bre3 parbitleja.
		
	ik	f X 1 = A =
3		
		
	i	
Odgovor: gl.
io3. JSavddj, Kolako vela povG3 popir-ja, ije so ga biikve po | g.l. ?
lUtiUv
veriga.
	/—s 3
Ä	20
bi'e3 p?rhit.leja,
X I = to = i5 g.l.
g.l. i5.
io4. Navdaj. Kokko 3ne5C vatla sv-kna, po io| g.l. vatal ?
IFletsv
	
4 3	10^) 3i
4	i55|38| gl.
„35
Odgovor: g.T. 38| gJ.
bre3 pfrhitleja.
V X V = W
465 38
12
io5
MI-g-1-
§. 167. Vg (Irobovsks ra^kladvg stav2nio ra3l{Iadav8i| na ra3kladavqevo stra'n veriacnaije, ra3kladanaq pa na ra3kladant][evo, Patlej 31-menmjanno metrane drobove. Imenivr^e prepf-uiemo na uno stran, 3at6, de drobov? pridejo i3 verige, in de namesta drobov nastopgjo r^ele
ujtzvlla bre3 premembe koIgkratJLeja. Veriga se ra3deva, kakor yg nakladvs,
PžrKka bo to skaßala.
io5. Navdaj, ^e se sladke skorje Ib. dobi 3a gl., po Tjim je libra?
UlUtsv
veriga.
H	-H
2 8	m ,5
2	i5j7|gl.
Odgovor: 7I: gl.
bre3 parhiUeja.
31.
'H
226
i5
8 4 226 4 noo
-—- X-= ■--
8 l5 T20
12 (o 190 (o j 7 gl.
I gj-
„6
12
§. 168. Ako hoijemo poskuSKta, ije je ve-riga prav 3apisana in 3delana; jo spet 3apiroe-mo, in denemo najdena ragklad na ra3kladav-ijevo stran, ^e je prav storjena, le daste obe strani med saboj tako dolgo krajirata in ra3de-vatg, de se vsa udje bre3 ostanka ra3dcnejo.
Skiiwna pr^jronega naydiJja io5. hz bila takale :
Sapgs.
	
7l	
i5	220
i5	4
8	2
i5i
medsgbojin raßdev.
2 8^) gag i^s
Vs8 iidje se med saboj ra3dGnejo al« pobotajo, veriga je bela tedej prav ©teta.
§. i6g. Velikrat se da naWadev polajroatg, ije je eden al« sta oba storivi^a meuana droböva, alg ije so p?^ ijgHnali stojeifg drobovg alg 3I6-ocng, alg se dajo ra3k]atg vg 3l6aEne drobove.
Take storivqe podpin'emo en?ga drüggmu, kakor vg ra3k61i-h, nakla'damo vse dele spodng-ga storivi-ja^ in skladamo dob.lene posebne naklade. Dob-lene nakladove drobove radg prer)ej vg mampg prfmsk denemo. ^le je kterg storiv-i|ov ne3l6a;gn drob, ga ra3k6lemo ve ßlooene.
Navdaji naj to 3ji)sngjo.
106. Navdaj. Vatgl platna je po g.l,, kokko 3nese vatla?
UIUUv
S8 pgrhitJLejem. 125 vat.
13.
5.
3o

gl. i5. 37^ kr.
bre3 pgrbitleja.
12i X
25 5 125
Odgovor: iSg.l.Sy^kr, 9 *
107. Navdaj. Vatel sekna je po i5| gl. kolsko 3nese vatla?
WteUv
sz psrhitlejem.
g^. i54) i i
_^
g.l. 60 2 1
7. 3o 22|.
gl. 70. 62 I
bre3 psrhitleja.
i5| X
63
567
8
; = 70^ gi.
Odgovor: 70 gl. 521 kr.
108. Navdaj. Mera dra38ga vina je po gl. 2|, kolgko je 3a 71 mere plaijats ?
UIUUv
S8 psrilitlejem. 7|) \ i
H) i i
gl. 14.
1.	3o
3,	3o
1.	45
—	i5
_H
gl. 21. i8| Odgovor: 21 gl. l8| kr.
bre3 pzrhftleja, I X 7|
11 3i "
T ^ T ~
3/fi
16
16 34i|21 gl.
,21
60
i6|3oo| 18 kr. 140

§. lyo. III. Pzrhitleji vs iristävks.
I3 vsake obgrnene tristavke preslavJfaje Itte-ro iiengK pgrmer naredsmo liijno; tadej vids-mo, de pgrhitieji Iiijne tristavke tüda veläjo obarneng, tje jo denemo na liqe.
Yz Ht[n8 in poHijeng trislavka je redüta nar pred tole:
1. ^e je tristavkžn parva ud enaqgga primka S8- tretjim, in je enkla; najdemo Tjetärta ud, ije nakladamo drugs ud se tretjim. Take tristavke so nakladve. 3. ^e je tristavkgn drugs als tretji ud enkla;
je ra3klad8v. 3, ^e je tristavka gg®! nakladžv ala ra3k]ad8v; so ji dffibra vsa parhil.leji, kar smo jili od te oboje rotavilbe rekla. Ravno poprej dane parlike se opirajo na tako tristavko, ka va nah skrita taiji.
17I. ^e ne va tristavka noben ud ne-enaqaga primka, va taka verixnai^o med parva in druga ud 3aTjertamo.
^e sa parva in'tretji ud nesta enaga primka, takrat gdrobamo veija primak va mainroaga sa tem, de drobivaq veqamu na negovo stran 3apiu7emo, in mu ga damo va storivaq.
Kadar ba utegnil ijetarta ud veija primak dobita, kakor je dru3aga, takrat 3apin;emo drobivaq veijaga primka na ra3kladavqevo slran.
Verigo obravnamo, kakor smo aee rekla, in kakor tele parlike kanejo:
log. Navdaj. Kolako se da 3a 5 vatlov platna, ije je kos. 3o vatlov 3a öy gJ.?
Wtetsv
S8 pzrhitlejem.
6 30
57 S
9 i g^-
bre3 pgrhitleja. v. g.l. r. gl.
3o : 57 = 5 : X 5
3Coj2 8c5|9| gj.
3 O 1 ^
Odgovor: gj gl.
110. Navdaj, ^e je vedro dra3?ga vina po 32 gl., 3a koižko se ga dobi 8 bokfilov?
UIUUv
S3 pgr&ltlejem.
5	32
	8
6f gl.
bre3 parhitleja. b. gl. b. gl. 40 : 32 = 8 : X 8
4(0 I 25(6 I gl.
1 6
4Ö
Odgovor: 6| gl.
111. Navdaj, ^e |. r^enta mojjjaafega,».!^ Ijjw-'-vela 240 gl., 3a kokko se ga dobi la^lb.?
UIHUv
s? pgrbitlejem.
K	80
	
	
fS	ik
gl. 4 o. Odgovor: 40 gl.
bre3 parbitleja. qt. gl. Ib. gl, I : 240 = 12-^ : X
12
480
24
120
75|3ooo|4o gl.
im»
§, 172. Vžrli nakladranžh in ra3Maclvžngfi
naydajev ire dva nak.lüijl<a povemo:
I. ^e je pžrvs ud enkla, delamo takole:
1. ^e je tretji ud debeljiga primka ko pžrve, ga 3drob8m6 V8 primek pžrv?ga uda, in navdaj obirtejemo 38 nakladvejo,
a. ^e je V8 tretjim uda roe kters maiiroz pri-mgk, ga ra3k6lemo ve 3l63Gne drobore debeljiga primka, in skladke skladamo,
3.	^e drobneji primgk tretjiga uda n^ drob p8rv?ga uda, takrat p8rv3amemo toleko enmt, de so 3löx8n drob debeljiga primka, in de drobneji je 3l63C8n drob debeljiga. Prenjer-tamo pa tista sklad?.k, ktergga smo irtek samo V8 pom6<j drobneji primek najta, to je, pomöiisk.
4,	Tudz drug8 ud, va kteraga mislamo roteta ijetžrtaga, rada ra3k6Jemo, ije nema 3g®l en (D t.
Tem Todivnaqam bodo parlike jasnroto dale.
112, Navddj. Vatal sakna je po 10 gJ.
45 kr., kolako se bo dalo 3a 3| vatla?
UlteUv
v.
1
pgrfiiUejem. gl. l<i-. v.
10. 45 3-1- : X
3|)
3o	—
1,	3o
—	45 5.
3.	4ii
H) 45
3o i5
22i
gl. 4o. i8| Odgovor: 4ogl. i8|kr.
bre3 pgrfutleja.
gl. v. gl, : io| = : X
V X
I ?
/.3
2I5 43
i6|645|4ogl.

113. Navdaj. Bokal vina je po 4o kr., 3a kolako se ga dobi 3 vedi-a?
S8 pgrliitlejem. b. kr. v.
1 : 40 = 3 : X alg bre3 nastave: 3 v.
120 b.
lUtdUv
b. 1
40
3o 10
gl-
60 20
gl. 80
bre3 pgrhitleja. kr. v.
: 40 = 3 : X 40
120 4 o
6Co I 480C0 80 gl. Odgovor: 80 gl.
114. Ndvddj, Kos platna je 3a 5o gl. 3o kr,, 3a köleko bodo 3 kose in ij valla?

WUUv
st psrliiLlejem.
k. g-l.	k. V.
1 : 5o. 5o t: 3. i J ; X 3
pom
i5o — 1. 3o
S- 3
1. 4i
— 5o|
gl. i54
bre3 pjrhitleja.
1{. g.l. l{r. k. V.
1 : 5o. 3o = 3. li: X 3o ^ ° 3o 2 3o3o i83
6o__.
9090 2424
3o3
i83
kr. g-L
6(01554/19(0)92411154
5514
»24
»9
32
,,24
,1 kr.

Odgovor: i54 gl. i| kr.
§. 173. ^e pžrrg tristavkm ud ne enkla, pa vžndgr enako sprimkano rotavilo; takrat irtc-jemo, kakor poprej, in kakor ba enkla bgla pgrvg ud, in najdeng naklad ragkladamo sz par-vzm iidam, de 3nes8k najdemo,
115. Navdaj, Me se 3 vatle sakna dobi 3a 43 g.l. 3o kr.j 3a kölzko se ga dobi 27^ vatla ?
IPtetsv
SE pgrhiUejem.
v. gJ. kr. v. 3 : 42. 30=27^ : X
294 84 i3. 3o 21. i5
1168. 45 gl. 389. 35 kr.
I)re3 pgrlaxtleja.
T. gl. kr. v.
3 : 43. 3O=:27» :X
6
65
255O 55
12750 6ji4o25o|23375|389
,20
,22
,53
«5?
„45 „35 kr. „3o
"JW
Odgovor:SSg gl.35kr.
Opomba. 3nes8k blaga prerotevaje sz navdamo ijGno, po Tjim de je qent, libra, lot, vatgl i. t. d» in vpraroamojkolako de ßnese tokko in tölüko blaga. To serotevamo po dogdangli ravnakb, samo de qele tristavkane podobe ne napisujemo. Par-Hke to skaoeejo:
116. Navdaj, ilent svmiia je po Si^ gl. ga kokko ga bo i843 Ib?
WtiUv 1843 Ib.?
54
x843 9215 9215
949,141
60
8,70 kr. to je 9 kr. Odgovor 949 gl. 9 kr.
117. Navddj. ^ent krede je po 43 groroev, 3a kolžko se je dobi 6294 Ib.?
UJtehv
6294 43
18883 25176
2706,42 gr.
gj. i35. 6 gr. Odgovor: i35 gl. 18 kr.
118. Favddj. V^dro sladirje je po 2 4| gl,, 3a. kohko se je dobi 12| vedsr?
muuvt
12 ^ r.
M I gJ.
i od I g.l.
gl. 3i8. 39 f l<r.
Odgovor: 3i8 gL Sg | kr.
119. Navdaj, ^e je sWen?!]«», vina Tokaj-qa po 76 gr., 3a kolgko se ga dobi 12 sklensq?
UfteUv
75
12
i5o
75
gr. 900
g-1. 45.
Odgovor : 45 gJ.
120. Navddj. Lot vamlje prodajajo, po g.l., kolžko ho data 3a lola?
Wtitiv 16 4 i 64
2
8. i5
gl. 74. i5 kr.
Odgovor: 74 gl. i5 kr.
121. NavddJ^ ^e je vedro vma sladirje po 36 gl., 3a kölgko se ga dobi 24 vedar in 13 bokalov?
WtiUv^ 56
24. 12
144 — 72 —
9 —
1. 48
gl. 874. 48 kr.
Odgovor: gl. 874. 48 kr.
Opomba." ^ene, kar smo jih po telile bu-kvak blagu dajale, rade als poskakujejo, ak se pa boltFajo; 3at6rej bo uijemku pamet svetevala vselej dajala Tuteta po tzdang ijen«, de bo nauk rasniijno korist?.n. Uitevska nauk naj se daja vselej V8 ludskeli rotetvab,
K ® n 8 ijt
K A 3 A L o.
V,
Stran
Tod. ............1
Parva stava. Kaj je rotavllkats . . . • .	i
Druga stava. Skladgv sprimkanKh rotavil . .	7
Tretja stava. Odkladav sprimkaneK irtavil .	i5
^etžrta stava. Nakladar sprimkanali ujtžvil ,	19
Peta stava. DrobiDegr........26
niesta stava. Raßkladav sprimkangli rotavü .	56
Sapopadks od drobov...»...•	45
Sedma stava. Debelitžv.......
Osma stava. (Ttira wtetbe vb nesprimkangli
iptgvilsh .i.............67
Deveta stava. Drobova........63
Deseta stava. P^rmere, spprmere , prosta, liijna in neliijna tristavka V8 qalinah
in drobov ah.........87
Enajsta stava. PgrbltJeji V8 irtcthah . . .107
I.	PerhitJeji V8 rotirgh tutetbah sprimkangb.
in nesprimkanali irtžvil......108
II.	Pžrbitleji V8 drobov^h......127
III.	Tristarkang pgrIiitJ.eji......i35
POPRAVA.
Stran vsrsta	hers:
24	/4	storluqov
43	6''	enärish delov
44	/1	immivriam
8i ^12	3 + 4
86	V^f^^	Trestnajjtinke
T	\	1.
loo	K* ' v jpgrmcrali.
HRRi-iDNR IH UNIUERZITETNfl KHJI2NICfl
'000003^: 111976