St. 242.
V Ljubljani, torek dne 22, oktobra 1918
Leto II.
IflPREJ
Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan popoldne.
Crednlitv* la «praviitltvo ▼ Ljubljani, Franči*knmkx ulica itev. 6, L o»<5»u.
Učiteljska tiskarna.
Naročnina: po poiti * dostavljanjem na dom la celo leto K 42'—, za pol let* K 21’—, xa četrt leta K 10'50, za mesec K 3'50. Za Nemčijo celo leto K 46, *» oatalo tujino in Ameriko K £4.
im Me.
(nseratt: Knostopna petit vrstica 30 v; pogojen prostor KI’—; razglasi in po*ian. vrstica po 60 v; večkratne objave po dogovoru primeren popust
Reklamacije u list *o poštnine proste.
Posamezna Številka 20 vinarjev.
Nemčija odgovarja Wilsonu
Na zadnjo Wilsonovo noto Nemčiji cine 14. t. m. odgovarja nemška vlada z dne 21. oktobra, ter se opravičuje glede na Wilsonove očitke zaradi nustošenja v vojnem ozemlju, potapljanja rešilnih čolnov pri potapljanju potniških parnikov ter apelira na predsednika VVilsona, da upošteva čast nemškega naroda ob stavljenju pogojev za mirovna pogajanja in premirje. Nota faktično ne pove nič novega; edino pomembnejše besedilo je, naglašanje, da se je vlada v toliko demokratizirala, da je odgovorna parlamentu ter da parlament izpremeni ustavo, po kateri bo o vojni soodločevalo zastopstvo naroda.
Pač nasvetuje nemška vlada nevtralne ko-v'.IS\\e/-i na^ preiskale in presodile očitke. Na vVilsonovo zahtevo, da se odstranijo glavni Krivci vojne nemška vlada pravzaprav ne odgovarja, marveč le pravi, da hoče nemški na-'od, prost neodgovornega vpliva, sam trajen mir.
Nemčija mora odgovoriti še na eno, na tretjo točko Wilsonovih dodatnih zahtev, ki se nanašajo na Hohenzollerje in na »osebni regiment«. Prav to mesto, kjer govori Wilson o tem vprašanju, pa je, kakor pravijo, popačeno in uradno še do danes niso objavili natančno in točno besedilo. Inozemstvo pa piše, da gre tu neposredno za odstranitev Hohenzollerje v, zato je dvomljivo, če se zadovolji VVilson z nemškim načrtom, ki hoče ohraniti omenjeno dinastijo in izvesti le spremembo na prestolu, dinastičnemu vprašanju se skuša hajnovejši nemški odgovor izogniti — kolikor smemo verjeti dosedanjim privatnim poročilom — in zagotavlja le, da je odstranjen »osebni regiment«, kar pričajo in ' dokazujejo nameravane spremembe v državni ustavi. Vprašanje je, ne bo li smatral Wilson nemškega državnega zbora, ki \c d°bil pravico odločevanja o vojni in miru. za identičnega z »osebnim regimentom«. V tem Pa utegne Wilsona miniti dobra volja in oni llilr"i ton, ki govori v njegovih notah in utegne javiti še jasnejše vprašanje: Kaj hočeš, Nemčija, mir ali Hohenzollerje?
Iz vsebine novega odgovora se da skle-,)at.i> da v Nemčiji še vedno računajo z vojnimi nnjatelji. Dasi so pogoji predsednika precej te--avni, je vendar*skoro nedvomno, da ne bo odnehal. Wilson zahteva popolno zagotovilo, da se vojna ne ponovi eventuelno zaradi nespora-Zl,mljenja ob mirovnih pogajanjih, a nemški odgovor ne daje zadostnega odgovora v tem zmi-siii. Pričakovati je torej, da se bo še nekaj not ‘zmenjalo prej, preden pride do mirovnih pokanj. Nemčija hoče najbrže pridobiti na času 111 si zagotoviti pri mirovnih pogajanjih več vpliva.
tem i)a mineva čas in z njim tudi ^ vemo, ali ima Nemčija doveli
nima več ?	' ^ Di> ™"°' <la Ka Avs,riia
Korespondenčni urad objavlja nemško noto v tem-le besedilu:
Berlin, 21. oktobra. \Volffov urad javlja: Nemški odgovor na ameriško noto z dne 14. oktobra se glasi:
Nemška vlada se je pri sprejemu predlogov
o	izpraznitvi zasedenih ozemelj postavila na stališče, da je prepustiti postopanje pri tej izpraznitvi in pogoje premirji razsodbi vojaških svetovalcev in da je medsebojno razmerje moči na frontah postaviti kot podlago odgovorov, ki ga zavarujejo in zajamčijo. Nemška vlada prepušča prezidentu, da se ustvari prilika za ureditev posameznosti. Zaupa v to, da prezident Združenih držav ne bo odobril nobene zahteve, ki bi bila nezdružljiva s častjo nemškega ljudstva in s pripravo miru pravičnosti.
Nemška vlada se zavaruje proti očitku ne-postavnih in nečloveških dejanj, ki se očita nemški armadi na kopnem in mornarici. Razdejanja bodo za kritje umika vedno potrebna in so v toliko mednarodno dovoljena. Nemške čete imajo najstrožje povelje, da varujejo privatno last in da skrbe za prebivalstvo po svojih močeh. Ce se kljub temu primerijo izgredi, se krivci kaznujejo.
Nemška vlada zanika, da bi bila nemška mornarica pri potapljanju ladij namenoma uničevala obljudene rešilne čolne.
Nemška vlada predlaga naj se da stvar v vseli teli točkah pojasniti od nevtralnih komisij. Da se izogne vsemu, kar bi moglo otežko-čiti mirovno delo, so izšla na predlog nemške vlade na vse poveljnike podvodnih čolnov navodila, ki izključujejo torpediranje pasažirskih ladij; iz tehničnih razlogov pa ne moremo jamčiti, da bo to povelje doseglo vsak podvodnik na morju pred njegovim povratkom.
Kot glavni pogoj za mir označuje predsednik odstranitev vsake na samodržtvu temelječe moči, ki more sama zase, brez kontrole in po svoji volji kaliti svetovni mir. Na to odgovarja nemška vlada: V Nemčiji ni imel ljudski zastop na tvoritev vlade nobenega vpliva. So-odločev-mje o miru in vojni ustava ni za ljudski zastop določala. V teli razmerah je nastopila temeljita izprememba. Nova vlada je sestavljena v polnem soglasju s parlamentom, ki je izvoljen na podlagi enake, tajne in direktne volilne pravice. Voditelji velikih strank državnega zbora so njeni člani. Tudi v bodoče ne more nobena vlada nastopiti vlade ali je voditi, ne da bi uživala zaupanje večine državnega zbora. Odgovornost kanclerjeva napram ljudskemu zastopu po postavno določena in ugotovljena. Prvi čin nove vlade je bil ta, da je predložila državnemu zboru zakon, s katerim se državna ustava izpreminja v toliko, da je za odločitev o vojni in miru potrebno dovoljenje ljudskega zastopa.
Jamstva za trajnost novega sistema pa ne dajejo samo postavna določila, ampak tudi neomajna volja nemškega naroda, čegar pretežna večina stoji za temi reformami in ki zahteva njihovo energično nadaljevanje.
Na vprašanje predsednikovo, s kom da ima opraviti on in ž njim zvezane vlade, je dan jasen in nedvoumen odgovor s tem, da izhaja ponudba miru in premirja od vlade, ki je prosta vsake samovolje in neodgovornega vpliva in ki se^ naslanja na pritrjevanje ogromne večine nemškega ljudstva.
Berlin, 20. oktobra 1918.
S o I f, državni tajnik.
Zgodovina hiti.
Zgodovinski dogodki se razvijajo z veliko naglico. Razvoj, ki rabi ob mirnem času
desetletja, se izvrši ob revolucionarnih časih v mesecih, da celo v tednih. In kaj je vojna drugega, kakor revolucionaren dogodek, ne po volji onih, ki so jo zanetili, marveč ob sili, ki jo je vojna povzročila na podlagi dejstev. Z grozo gledajo sedaj tisti, ki so menili, da ohranijo obstoječe razmere, kako revolucionira vse človeštvo, narode, ki so jih hoteli krotiti z njo, ki je množici mašila usta z vojnimi zakoni in z obsednim stanjem, a jih tudi zbudila k zavesti svoje lastne moči; vidijo, kako staro zametava in nove razrede, nove narode uvršča drugega poleg drugega ob starih. Od vsega početka je vojna porodila reakcionarne in revolucionarne sile, ki so se med seboj bojevale. Toda dočim so prva leta vojne bile sile, ki krepe staro močnejše, so v zadnjem delu vojne, čimbolj kažejo konservativne sile svojo nezmožnost, da bi rešile človeštvo iz bede vojne, postale jačje in streme po novem, tako da celo zastopniki stare sile u videvajo, da morajo pak-tirati z novimi, jim dati mesto poleg sebe, v strahu, s katerim jih ie navdala ruska revolucija, ki je dokazala, kam vodi pot, če ne odneha reakcija.
Kdo bi bit mislil pred vojno, da bo Hohen-zollerec trirazredno volilno pravo za pruski deželni zbor odpravil, ali da bodo celo pruski junkerji s tem zadovoljni? Kdo bi bil menil pred vojno, da, šele pred nekaj meseci, da je mogoče to, kar se v Avstriji bedaj dogaja, da bodo oblastniki tc države dali samoodločbi narodov take koncesije, da bomo smeli javno govoriti o samostojnih narodnih državah, ki naj kot svobodne države obravnavajo o skupni zvezi? Kdo bi bil pričakoval, da bo tudi nemško meščanstvo priznalo samoodločevanje drugih narodov ter ga zahtevalo tudi zase? Pred vojno so bili samo socialni demokrati, ki so zahtevali svobodo in enakost narodov in so jih prav zaraditega zmerjali vsi avstrijski narodi kot izdajalce skupnih interesov in nemške sodruge tudi kot breznarodne zaveznike Slovanov. Kljub narodnostnemu programu smo bili tudi slovenski socialisti izdajalci naroda. Od kod je prišla ta izprememba? Iz vzhoda je prišla luč! Spominjajmo se le. kako malo razumevanja so imele meščanske stranke — pri nas in v Nemčiji — za razgovore v Brest-Litovsku, kjer so zastopniki ruske delavske republike napram Hoffmannu, Kiihlmannu in Czerninu odločno branili samoodločevanje narodov, samoodločevanje, da se lahko odpovedo državnosti, in spominjajmo se ter pomislimo na to, kako so danes postala izvajanja Trockega, ki so bila takrat označevana kot krivoverska, javno mnenje, in sicer tako, da se danes vsi tisti, ki ne priznavajo teh načel, upajo le še načela omalovaževati, a ne morejo jim ugovarjati. Nemški sodrugi v Avstriji so »ponosni«, da imajo v svojem narodu najbolj nazadnjaško meščanstvo, a kljub temu niso niti trenutek odnehali ne pred njim, ne pred državno oblastjo, marveč so vedno obsojali oblastno politiko vladajočih in zaraditega se tudi kot prvi zavzemali za samoodločevanje. Le en zgled namesto mnogih:	Meseca	januarja	je
skušal gospod Tittl, načelnik nemških Volks-ratov, izvesti spravo med nemškimi strankami, ki bi zbrala vse sile Nemcev. Na to mu je odgovoril v imenu nemškega delavstva na Češkem sodrug Seliger v javnem pismu, v katerem je odklanjal sodelovanje v politiki, ki vodi nemško ljudstvo v Avstriji v puščavo neplodo-vitega borenja za oblast, ki se mora po neuspešnih žrtvah končno le zrušiti. Tej neplodo-viti, vladi na ljubo zasnovani politiki, je postavil nasproti svojo, ki temelji na politični svobodi in pomeni napredek nemškega ljudstva v tej državi. Nemške meščanske stranke pa takrat za tako politiko še niso bile zrele, in tako so preslišale opomine socialnih demokratov
brez umevanja. Šele potem, ko je dovedla stara politika res do napovedanega poloma, so se pričeli zavedati, da more temeljiti razvoj nemškega ljudstva le na samoodločbi.
In kakor je končno prišlo s poznanje v glave našega nemškega meščanstva, tako se je zgodilo tudi v Nemčiji, kjer je doživela stara politika popoten polom. Pač utegne zanje biti žrtev, da morajo opustiti sanje o oblasti in go-spodstvu, toda ker bi se bile te sanje, ki so izvirale le iz stare, sedaj pokopane dobe in iz domnevanja, ki ga je val demokratizma odnesel, mogle izvršiti, le če bi bile ostale stare sile v gospodstvu, bo žrtev v blagor ljudstvu samemu. Kakor danes še komaj razumemo, da so nekateri še pred malo meseci pričakovali zmago meča, tako bomo, čim nastane mir, tudi komaj razumeli, kako so mogli nemški meščani odklanjati samoodločbo narodov. Ce bi to spoznanje sedaj tudi ne bilo prišlo, bi napredujoča demokratizacija bila dovedla sama do tega, da bi se aavedab, da je-gospodstvo enega naroda nad drugim po človeški pameti nemoralno. Z velikimi koraki hiti zgodovina. In nihče izmed nas ne ve, kje se demokratizacija ustavi.
Vojna poročila.
Avstrijsko vojno poročilo.
Dunaj, 21. oktobra. Uradno so razglaša: Na obeli straneh južne Morave so bili zavrnjeni delni sunki srbskih čet. Zapadno Zaječara narašča sovražni pritisck. Na italijanskem bojišču nobenih posebnih dogodkov.
Bitka na zapadni fronti.
Berlin, 21. oktobra. (Uradno.) Na Flanderskem se vrše ljuti boji za odsek ob Lysi med Urselom in Kortry-kom. Sovražnik je bil začasno vdrl v naše postojanke pri Zeverenu, je bil v protisunku vržen zopet nazaj. Na obeh straneh Denyse se je sovražnik ustalil na zapad-netn bregu Lyse. Na višinah jugozapaduo VVichte smo ustavili sovražno prodiranje. Severno Schelde smo odbili sovražne napade pred našimi črtami. Na obeh straneh Solesmesa so napadli Angleži z močnimi silami. Napad smo ustavili vzhodno in jugovzhodno od mesta. Ro-inories i'i Amerval smo izgubili; oba kraja pa smo v protisunku zopet osvojili, Pri Le Chateauju smo splošno obdržali naše pozicije. Veliki angleški napad se je na celi 20 kilometrov široki fronti, izvzemši neznatne krajevne uspehe, ponesrečil. Tudi ob Aisni so bili sovražni napadi zavrnjeni. Zapadno Bantheville smo odbili sunke ameriških čet. Na ostali fronti neznatno bojno delovanje.
Nikšič v srbskih rokah.
Ženeva, 21. oktobra. Francosko vojno poročilo javlja:	Francoske in srbske čete so zasedle Nikšič v
Črni gori. Na cestah v Stari Srbiji so aliirane čete zajele velike množine trena.
Politični pregled.
Narodno vječe se hoče pogajati z enten-
to. Osrednji odbor Narodnega vječa Slovencev, Hrvatov in Srbov zahteva potne liste za Švico za člane osrednjega odbora, da se v imenu Jugoslovanov pogajajo z entento za mir.
= Koroška za Jugoslavijo. Koroški nrUek Narodnega sveta je glede določitve meje bodoče Jugoslavije soglasno storil naslednji sklep: Zahtevamo kot sestavni del Slovencev, Hrvatov in Srbov vse ozemlje dosedanje kronovine Koroške, kjer je prebivalo zadnja stoletja slovensko ljudstvo. Narodnim manjšinam se zagotovi zakonito varstvo.
—	Srečna Praga! Iz Prage pišejo: Te dni je došlo v Prago 500 komadov — orožnikov. Pravijo, da le provizorično in za kratko dobo. To radi verjamemo.
= Deklaracija ogrskih Slovakov. V ogrskem parlamentu se je v soboto nadaljevala razprava o vladni izjavi. Poslanec Stefan c z a-b o (stranka malih kmetov) pravi, da on teženj narodnosti ne smatra za upravičene, ker so jim zagotovljene zadostne svoboščine glede gojenja njihovega jezika in vere. Vojne nismo izgubili mi, ampak Nemci. Kajti Francozi in Angleži, ki so premagali Nemčijo niso sovražniki Ogrske. Sovražniki Ogrske so Rumuni, Rusi in Srbu katere smo premagali. Ako separatni mir Ogrske zagotovi integriteto države, mora biti sklenjen Zahteva, da se imajo ogrski vojaki takoj odposlati dornov v obrambo domovine. Izvoz živil treba takoj ustaviti, istotako rekvizicije. izvzemši one za preskrbo armade. Poslanec 1 uri ga (Slovak) izjavlja, da bo ententa mislila, da se nahaja v ogrski poslanski zbormc po predvčerajšnjem glasovanju 7,3 ententml prijateljev. Pozdravlja pravico samoodločbe, za katero je tudi cesar, in podaja v imenu slo-
vaškega Narodnega sveta (Živahni klici: kje je ta Narodni svet, ali sploh eksistira?) izjavo, ki se krije v bistvu z deklaracijo, ki jo je podal poslanec Vajda za lomunsko nacijonalno stranko in ki zahteva pravico samoodločbe za slovaški narod, ki bi moral biti zastopan v ogrskem parlamentu ne po enem, marveč po 40 zastopnikih, glede na obstoječe razmere. Narodni svet slovaškega naroda podaja po temeljitem preudarku notranjega in zunanjega položaja j)o svojem članu in zastopstvu v poslanski zbornici nastopno izjavo: Po položaju, ki ga je ustvarila svetovna vojna, ugotavlja Narodni svet slovaškega naroda kot politični organ slovaškega naroda, da je svetovni duh po svetovni vojni zvalil s telesa in duha slovaškega naroda oni kamen, ki ga je oviral od leta 901., po bitki pri Bronislavi, na vstajenju in ugotavlja, da je pravica samoodločbe slovaškega naroda zopet vstala. Izjava vsebuje nadalje ugotovitev, da hoče biti slovaški narod na svetovnem kongresu zastopan po svojem lastnem zastopniku in da ne sprejema nikakega vpliva na svoje zadeve na kongresu. Predlog se zaključuje z večno zahvalo Wilsonu in prvemu, ki ga ’ je razumel, kralju Karlu. Številni slovaški citati, katere govornik prevaja na madžarsko, vzbude s časom vznemirjenje. Predsednik prosi dvakrat govornika, da naj glede na to, da je oficijelni jezik ogrskega parlamenta ogrski, ne nadaljuje s slovaškimi citati, na kar govornik hiti ugotavljati, da se mu ni dovolilo v ogrskem parlamentu citirati slovaško. Končno polemizira s svojimi predgovorniki, zlasti z grofom Tiszo, na katerega izvajanja ne polaga nobene važnosti (Veselost). Svoj govor konča ob trečetrt na 2. Debata je končana. Prihodnja seja danes popoldne.
—	Jugoslovansko vprašanje in Italija. Italijansko časopisje se je dolgo pečalo s kurzom Sonninove politike. Njegovo umevanje avstro-ogrskega problema je izzvalo ostre kontro-verze. Visokočislanega moža — tako piše »Giornale d’ Italia« — ki je vojno začel v znamenju »svetega egoizma«, in ki je zaključil dobo prisiljene trozveze, so dolžili ozkosrčnosti, nazadnjaštva in kratkovidnosti. Pred vsem so mu očitali njegovo stališče napram jugoslovanskemu vprašanju. Razvili sta se dve struji. Eni so bili za demokratično, evropsko, najlepšim tradicijam Italije odgovarjajoče politično vodstvo, drugi pa za vojno, ki naj uresniči narodne ideale. Ta kriza je premagana. Italijanska vlada je priznala enotno, neodvisno jugoslovansko državo. To vprašanje je rešil ministrski svet v svojih sejah od 7. in 8. oktobra,
o	katerih javnost ni izvedela nič druzega, kakor »da so padle važne odločitve«. 1 a sklep je sedaj znan in se glasi:	»Ministrski	svet
sklene, da izjavi aliiranim vladam, da smatra italijanska vlada gibanje jugoslovanskih narodov za dosego njihove neodvisnosti in njihovega združenja v svobodni državi kot skladno z načeli, za katera se bojujejo aliiranci, in kot skladna z zahtevami pravičnega in trajnega miru.«
= Konec nemškega militarizma. Voditelj nemške napredne ljudske stranke, Gothein, objavlja v »Berliner Tageblattu« članek, v katerem izraža mnenje, da Wilson ne zahteva toliko odstopa nemškega cesarja, kolikor odstranitev vojaške postranske vlade, ki ima svoj sedež v velikem generalnem štabu, ki ni podrejen ne razsodniku, ne državnemu kanclerju in tudi ni odgovoren državnemu zboru. Generalni štab je najmogočnejša inštanca v državi. Gothein zahteva, da mora biti tudi nemški generalni štab podrejen vladi, kakor je v drugih državah. — To je vse lepo in prav, toda veliki generalni štab nemški pa ima vendar nekoga, kateremu je podrejen, in ta je nemški cesar. Treba je torej izpremembe najprej tu, potem naj pride še le ona, da vojaštvo ne bo prisegalo cesarju, ampak na ustavo.
= Napadi na admirala Tirpitza. V »Berliner Tagblattu« objavlja pomorski kapitan Persius oster članek, v katerem vso krivdo glede vojne zvrača na velikega kapitana l ii-pitza. S tem, da je hotel nemško mornarico prehitro pomnožiti, je izzval sovraštvo in jezo Angležev proti Nemčiji. Gradil pa je sam manj vredne ladje, podmorske čolne p. i je sk j raj popolnoma zanemarjal. Persius končno hteva, da se postavi Tirpitza pred državno so
dl§Če' Vsenemiki norec. Med vsenemce. ki najtrdovrat-neie taie polom svoje politike, spada uvodi,ikar »Deutsche Tageszeitunge«, ■ Krof Revcntlovv, ki je seve tudi nedotakljivi oboževanec avstrijskih vsenemških po-litikastrov. Ko je prviž javilo nemško vojno vodstvo,
da so zadele nemške čete ob neko angleško kavalerijsko brigado, je pisal grof Revcntlovv dne 25. avgusta 1914. v omenjeni list naslednje: »O, da bi se izkrcali Angleži in se postavili proti našim četam! • To je vroča želja naroda in vojaških strokovnjakov. • .Včeraj je storila to ena brigada. Toda to je veliko premalo. Naj pride še mnogo angleških brigad!« Ako krvave sedaj na zapad-nem bojišču tisoči in stotisoči nemških vojakov v boju z angleškimi milijonskimi armadami, se to dogaja v dobesedni izpolnitvi grofovih želja; isti Revcntlovv je tudi vedno prerokoval, da Amerikanci nikdar ne pridejo tur evropsko bojišče in agitiral s tem argumentom za no. omejilo podmorsko Vojno. Pozneje je gospod grof izjavil na nekem shodu, da je vsak. sporazum z Ameriko izključen. Zdi se, da grofa tudi najnovejši dogodki niso prepričali, da je vsenemškemu bogu odzvonilo za vedno, ker še vedno nadaljuje svojo pot v stari smeri. Star pregovor pravi:	Proti	neumnosti	sc bore zaman celo
bogovi.
—	Nemčija pred revolucijo? Glasom brzojavnih poročil iz Stockholma jc poslal Ljeniu na zborovanje sovjetov pismo, v katerem izjavlja, da je Nemčija pred revolucijo. Vsakdo razume, da bi> vstop Sclieidemaima in njegovih somišljenikov v vlado revolucijo le pospešil. Zato je ruska vlada sklenila, da postavi do spomladi armado enega milijona mož.
= Strankarski zbor francoskih socialistov je povodom nemške mirovne ponudbe ria ameriškega predsednika VVilsona dne 6. oktobra sklenil naslednji oklic: »Stranka pozdravlja z radostjo novi uspeh neumornega truda in ra-devoljnih žrtev občudovanja vrednih skupin zavezniških demokracij. V tem vidi zaeno znamenje preustroja javnega mnenja sovražnih narodov k jasnemu pojmovanju pravice in svobode. Ako stranka zahteva tudi potrebna di-plomatična in vojaška varstva, tedaj je vendarle mnenja, da imajo zavezniške vlade dolžnost, da se pogovore glede take ponudbe, ki v resnici ppmenja pričetek pogajanj, ne pa da jo zavrnejo z zaničevanjem. Stranka čestita, da je predsedhik Wilson oni, na katerega je ponudba naslovljena. Smatra jo že sedaj kot zmago demokracije. Najprej je bila primorana Avstrija, da sprejme 14 točk iz januarja 1918 kot podlago za pogajanja. Še več: Nemški državni kancler je končno pripoznal, da je Alzacija-Lorena vprašanje pravice narodov, dasi govori le o splošnem sporazumu glede avtonomije teli pokrajin in s tem, da je označil novo vlado, ki je izšla iz naroda in ki ravna v sporazumu ž njim. je pripoznal, da si morajo različne države za upostavitev trajnega miru zagotoviti medsebojna jamstva. Socialistična stranka je odločena, da zahteva v tem smislu dejansko akcijo. Dne 27. septembra je Wilson pripoznal. da so delavci vedno zahtevali od svojih vlad, da povedo neobzirno svoje vojne cilje in mirovne pogoje. Socialistična stranka spominja, da je ravnala vedno v smislu \Vilsona in da je tudi londonska interaliirana delavska konferenca sprejela 14 točk NVilsona. Stianka se radi tega pridružuje vsaki akciji, katero bi Wil-son podvzel, da bi zadovoljil bojujoče se mase.«
Nov bulgarski kabinet. Bolgarskemu sobranju se je v soboto predstavjl rekonstruiran kabinet Malinova. Ministrski predsednik Malinov je razvijal zbornici svoj program, čegar glavna točka je, da prinese deželi mir. Vnanji minister Todorov bo v kratkem podal svoj
ekspoze.	„	.	.	.	.
= Papež za mir. Kakor poroča Associated Press, je papež predsedniku Wilsonu izrazil upanje, da se njegovi prosvetljeni pameti, njegovi premišljeni sodbi in njegovemu močnemu človeškemu čuvstvovanju posreči, končati vojno v obojestransko zadovoljstvo.
Demokratska zveza Srednje Evrope-Francoski listi poročajo iz \Vashingtona, da so narodi centralne Evrope sklenili ustanoviti demokratično unijo srednje Evrope v varstvo svojih skupnih interesov. Namen te zveze e,
ustanovitev federacije d; ^	^
Vzhodnega do Cru^a m Jadranskega morja, da se Nemčiji za vedno zapre pot na vzhod.
V	tei federaciji so zastopani Rumuni. Jugoslovani, Poljaki, Litevci, Čchoslovaki, Ukrajinci, italijanski iredentisti in Finci. Profesor Masa-fyk predseduje uniji.
= Angleški parlament se je v soboto zopet sestal. Minister notranjih zadev je izjav m da mora biti med uogojc za premirje s 1 uren. sprejeta tudi točka, da Turčija takoj ‘Zpus vse ujetnike. Glede splošnega miru je Bona Lav/ izjavil, da sedanji položaj m prmicren ‘ to, da bi se izražal o vojni ali o miru s cent nimi državami.   ____________
Socialno demokratični vladni možje v Nemčiji.
V	»Arbeiterzeitungi« priobčuje dopisnik iz Berlina nekaj življenje pisnih črtic o strankar-jih, ki so vstopili v kritičnem trenotku v nemško vlado. Imena teli mož so nam že znana dolga leta, zanimala nas bo pa danes tudi nekoliko boij njih osebnost.
Filip S c h e i d e m a n n , je državni tajnik brez portfelja, je kurski I1es. Porodil se je v Kasslu dne 26. julija 1S65 kot sin obrtnika. Šolo je obiskoval do realke ter je postal potem črkostavec (tiskar). Že z osemnajstim letom je stopil v stranko in ko je delal dvanajst let kot črkostavec, je prišel končno v strankino uredništvo v Giessnu. Pet let pozneje je vstopil v »Frankische Tagespost« v Niirenbergu, potem pa v Offenbach in Kassel. Leta 1903 je postal naslednik Schuhmacherja, ki zaradi diferenc' s solinško kovinarsko zvezo, ni več kandidiral, v državnem zboru za Solinško volilno okrožje, kjer se je pa šele po nekaj letih s svojo govorniško umetnostjo uveljavil. Cim stareji in bo-lehneji je postajal Bebci, tem bolj je nastopal Scheidemann poleg nepozabnega Franka kot glavni govornik stranke. Še za Bebla je bil poleg Eberta voljen v širše strankino načelstvo, kjer je imel najprej poročilo o delavskem časopisju. Scheidemann, velik plavolasi mož je vesele nravi in zdi se. kakor da bi ne bil nikdar okusil gorja.
Gustav Bauer, državni tajnik novega delovnega urada, je vzhodni Prus. Rojen je 6. januarja 1870 kot sin sodnijskega eksekutorja v Darkehmanu, nedaleč ruske meje. V Konigs-bergu je obiskoval ljudsko šolo in je bil potem osemnajst let kot pisarniški nastavljenec v odvetniških pisarnah. Leta 1903 je bil, ko je že Prej pridno sodeloval v strokovnem gibanju, izvoljen v osrednji delavski sekretarijat, ki ima nalogo, da obdela in zastopa pritožbe zaradi socialnega zavarovanja pred državnim zavarovalnim uradom v Berlinu. Njegovo formalnopravno znanje iz prejšnje pisarniške službe, mu je v tej lastnosti prav dobro služilo. Od leta 1895. je bil predsednik zveze pisarniških delavcev. Njegova mirna premišljenost in modrost je bua vzrok, da so ga volili za drugega predsednika Glavne komisije strokovnih organizacij v Neftieiji poleg Legiena. V državni zbor je bil iz-, voljen v Breslavi — poleg Edvarda Berastein-na. Ker ima frakcija mnogo socialnih politikov in se Bauer zaradi preobilega dela ni mogel tako posvečati državnemu zboru, ni v plenumu mnogo nastopal. Galerija ga pozna po njegovi slabotni in krevljajoči osebnosti. Junija je pripadal Bauer tudi stockholmskemu poslanstvu stranke.
Dr. Avgust M ii 11 e r, ki je prevzel, ko je nastopil vlado Hartling, državno podtajništvo v vojnoprehranjevalnem uradu, je sedaj prevzel enako mesto v državnem gospodarskem u-,radu. Rojen je bil leta 1873 v Wiesbadnu in je 'zvrševal, kakor njegov oče, vrtnarstvo, potem na v Curihu študiral in na podlagi znanstvene 'azprave o nemških strokovnih tajništvih dose-*el naslov doktorja. Nekaj let je potem deloval redakciji v Magdeburgu, a pozneje se je posvetil popolnoma zadružništvu ter je živel mnogo let v Hamburgu kot poslovalni načel-stveni član centralne zveze nemških konzum-n,b društev. V prav mnogih člankih »Soziali-st|sche Monatshefte«, je že prej zagovarjal po-i°’ k* j° je nastopila frakcija v vojni. Da ga ^zločij° ocl »dolgega Miillerja« v načelstvu tranke, imenujejo »njega »debelega Miillerja«.
ievn^n^f/1 s c b tn i d t, ki je stopil na Miiller-linč-rn Pmpn y°inoprehranjevalni urad je Ber-
5a&	■	'SSii"
tev do leta 1893.
državni zbor, bil jc deset jet social.
dela v m"' Ur?d,v' >>Vor.wartsa« in centralni cev tajn,,k- V nerTf' 7'\ezi lesnih delav-temp ma Ze dolg° Y°^,ln° vlogo- Kot izredno mait socialni politik, se je ob vojni zlasti n. I. Davil z vprašanji prehrane in je vedno Jistopul za izvedbo najstrožjega racioniranja
miru glavni zastopnik revizionizma, in se bavil zlasti z agrarnim vprašanjem ter bil v vojni pismeno glavni zagovornik politike, ki jo je zavzela socialna demokracija 4. avgusta 1. 1914. Tudi v Stockholmu jc bil on zagovornik te politike ter je takrat govoril o stališču holandsko-Skandinavskemu odboru cele tri ure. Ž zunanjo politiko se je temeljito bavil, in ker je nekoliko preveč podroben, je vztrajen na svojem stališču. V državnem zboru je govoril v imenu stranke proti brestovskemu miru. Mali izborni govornik je nastopil že tudi na Dunaju.
ter
za zasego vseh zalog.
nje Edvard David, katerega imenova-Usn f3 Podtajnika za zunanje zadeve je brez ■ • eiia, je Sjn vinohodne dežele ob Mozeli. Ro-i l ^9 bil leta 1863 kot uradniški sin in je bil cG časa ko je dovršil gimnazijo, trgovec, oznoje je študiral germanistiko (nemško jezikoslovje) ter je postal gimnazijski učitelj. Po-(ein jo urejeval strankino glasilo v Mainzu, le-in Ki l' Jc bd izvoljen v hesenski deželni zbor 1 1903 v državni zbor. Vemo, da je bil že v
j Veliko pomanjkanje premoga.
Dunajska »Zeit« poroča, da postaja po-| manjkanje premoga vedno boj občutno. Raz-
I	ni obrati bodo morali ustaviti delo. Sladkorna : industrija ne bo mogla podelati vse sladkorne
i	pese. Tovarne za marmelado ne bodo mogle | podelati sadja. Na Dunaju peša oskrba s premogom za kuhinje. Kdor se ni mogel preskrbeti do konca julija, mu bo le z največjimi težko-čami mogoče, nabaviti si potrebno količino. Kot vzrok pomanjkanja navajajo nezadostno prehranjevanje delavcev ■ v premogovnikih in transportne težkoče. Na Dunaju se jc vršila en-keta industrialcev glede preskrbe s premogom. Ugotovila je, da je .v zadnjem mirovnem letu producirala Avstrija približno 420 milijonov stotov premoga. Od tega se je izvozilo približno 80 stotov, dočim se jc uvozilo 120 milijonov stotov. Za porabo je ostalo v Avstriji torej 460 milijonov stotov. Do danes je nazadovala avstrijska produkcija za trideset odstotkov, tako da sedaj razpolagamo s komaj nekaj nad 300 milijonov stotov premoga. Ako se vpošteva, da porabijo železnice, ki so že v mirnih časih pokurile 50 milijonov stotov, sedaj najmanj 25 milijonov stotov več in da porabijo municijska podjetja neizmerne množine, lahko razumemo, da nam primanjkuje 158 milijonov stotov premoga. Ta primanjkljaj se že sedaj povsod občuti, pozimi pa se moramo bati direktne katastrofe.- Približno 70 odstotkov vseh industrijskih podjetij bo moralo ustaviti obratovanje vsled pomanjkanja premoga.
Dnevne vesti.
— Umrl je sodr. Franc Bezlaj, strojni stavec Katoliške tiskarne v Ljubljani kot žrtev tiskarske kuge. Pogreb se vrši danes ob 5. popoldne iz deželne bolnice. Zvestemu tovarišu in sodrugu bodi ohranjen blag spomin.
— »Narodna galerija« v Ljubljani. Danes zvečer ob šestih odborova seja na mestnem magistratu v sobi g. ravnatelja dr. Zarnika.
— Najvažnejša knjiga. »Arbeiterzeitung« piše pod gorenjim naslovom o naslednjem slučaju: Namestništvo na Češkem jc poslalo 30. septembra t. 1. šolskim vodstvom razglas, v katerem pravi, da ic tiskanje šolskih knjig po oblastveno določenih cenah zvezano z velikimi te/kočami. »V najskrajnejem slučaju naj se popolnoma opusti -- izvzemš: beril in veroukov — nabava učnih knjig za dobo izrednih razmer«. Ta razglas ie izdalo nedvomno ono ministrstvo, ki nosi v- svojem naslovu beseda »bogočastje« še vedno pred besedo »uk«. Najvišja naučna oblast je torej mnenja, da se slovnica, računica, atlant itd. lažje pogreša kot pa — verouk! Smešna je taka odredba; po letih jo bodo občudovali kot kulturnozgodovinski kuriozum.
Ptijeit cigani. V nekem gozdu pri Mavčičah na Gorenjskem je taborila družba ciganov, povečini vojaških beguncev. Igrali so na karte, ženske pa so jim pekle v okolici pokradene kokoši. Pa niso imeli sreče, lztakmli so jih orožniki, jih zajeli in aretirali, hden jc bil Uh!.o ranjen. Hotel je namreč uiti, pa ie streljal za njim orožnik in ga rani!
— V Pulju delo brezplačno juho! Z ozirom na razširjanje španske bolezni in pomanjkanja mesa je sklenila mestna aprovizacija v Pulju oddajati bolnim ljudem na dveh krajih brezplačno mesno juho. — Samo če bodo ljudi z juho — bogve kaka bo — ozdravili in jim potolažili glad.
— Tržaška javna zabavališča zaprta. V
Trstu so zaprle oblasti vsa gledišča, kinematografe in druga zabavališča, da se na ta način vsaj deloma omeji razširjanje španske bolezni.
— Nesreča z lovsko puško. Ponesrečil je dne 7. t. m. četovodja Ivan Dolinšek v Št. liju pri Velenju. Nahajal se je tta dopustu pri starših in drugi dan bi se imel vrniti nazaj. Streljal je za zabavo s staro lovsko puško na veverice. Najbrž premočno nabita puškina cev je razletela in mu hudo razmesarila dlan in prste leve roke.
— Eksport — tniport. V Zadru je bila osnovana pod tem imenom minuli mesec družba z omejeno zavezo za izvoz južnega sadja in za
uvoz tujega blaga. Družba se bo bavila z industrijskimi, pa tudi trgovinskimi zadevami vobče. Sestoji se iz raznih trgovcev in bančnih strokovnjakov. Osnovna glavnica znaša »za sedaj« 1,000.000 kron. Koliko in komu bo koristila nova družba, pokaže bodočnost.
— Hrvatska deželna banka v Osijeku poviša delniško glavnico od 20 na 50 milijonov kron; v to svrho izda banka 50.000 novih delnic po 200 kron. Ravnateljstvo osiješke livarne za stroje, ki spada v interesno sfero Hrvatske deželne banke je sklenilo povečati delniško glavnico od 1,500.000 na 3,000.000 kron.
Koliko zasluži dandanes krojaški mojster na Dunaju? Mlad enoletni prostovoljec iz zelo dobre rodbine si je dal delati obleko in je položil zanjo 21.000 K. Za obleko, šivano na svilo, je plačal takoj 3000 K, za domačo suknjo s hlačami 2200 K, frak 3500 K. in tako gre dalje po fantastičnih cenah na tisočake. Na vprašanje, če imajo tudi zaposleni delavci temu primerni zaslužek, je šef dotične tvrdke ponosno odgovoril; »Pri meni zasluži prvi krojač več kot 30.000 K na leto. Pri nas pomočniki nisi) nezadovoljni.«
— Dvorni svetnik — verižni trgovec. Dvornega svetnika, dr. Ivana Breicho, zaposlenega v železniškem ministrstvu le policija zaradi navijanja cen aretirala. Dunajska policija poroča o tem naslednje: Dne KI. t. m. sta bila zaplenjena na vzhodnem dunajskem kolodvoru dva vagona moke. Deklarirana sta bila kot »jnhin dodatek«. Ta moka je prišla z Moravskega, kjer je bila kupljena od kmetov na poseben način — to je zopet afera svoje vrste — in prišla končno skozi roke več navijalcev cen in verižnikov, ki so dvigali ceno vedno višje, na Dunaj, kjer jo je policija zaplenila. V to lepo zadevo jc zapletenih več visokih gospodov, bančnih ravnateljev in podjetnikov, ki so posredovali oziroma prodajali to moko. I.e dr. Breicha je zaslužil pri tem v zvezi s še nekim drugim gospodom 140.000 kron.
— Promet s prašiči. Ker ljudem ni jasno, kako je letos urejen promet s prašiči, opozarjamo, da ima »Kranjsko deželno mesto za vnovčevanje živine v Ljun-Ijani« nakupni monopol za klavne prašiče in sicer na podlagi ministrskega ukaza z dne 15. februarja 1917 v zvezi z ukazom deželne vlade z dne 11. novembra 1910. Nihče toraj ne sme klavnih prašičev drugemu prodati kot »Kranjskemu mestu za vnovčevanje živine v Ljubljani«. oziroma njega namestnikom, ki se izkažejo z izkaznico deželne vlade v Ljubljani. Tudi nakupovati ne sme klavnih prašičev nihče drugi kot »Kranjsko deželno msto« oziroma njega zaupniki. »Kranjsko deželno mesto za vnovčevanje živine« opozarja prašičerejcc, da naj ne koljejo doma preko nujne lastne potrebe ter naj ne prodajajo niti živih niti zaklanih prašičev, niti slanine pod roko, ker bi se sicer utegnilo pripetiti, da bi se jim pozneje odvzeli tudi taki prašiči, ki so jih imeli priprav-ljne za lastno potrebo, čeprav bi ostali potem sami brez masti. Cene klavnim prašičem bodo dosti višje kot lansko leto ter jih vsakdo lahko izve pri pristojnem zaupniku »Kranjskega deželnega mesta za vnovčevanje živine«. Imena zaupnikov so županstvom znana. Kdor bi ravnal proti tem uredbam, bo brezobzirno kaznovan z globo do 5000 kron oziroma 6 mesecev zapora.
— Prevažanje trupel po železnici je železniška uprava zaradi transportnih težkoč popolnoma ustavila.
-- Nesreča na železnici. Brzovlak. ki odhaja zvečer z Dunaja, je zavozil ponoči na postaji Kapfenberg v tovorni vlak, zaradi česar so zadnji vozovi skočili s tira. Nekaj voz se jc zvrnilo, drugi pa so se vneli. Več železniškega osobja jc ranjenega, mrtev je strojni nadzornik južne železnice Grundner, dočim ie njegova soproga huda poškodovana. Izmed potnikov je mrtvih 15 oseb, 51) pa več ali manj poškodovanih.
Strašna eksplozija na Nemškem. V bjpr-linsko-anchaltski tovarni za stroje v Magdeburgu se je pripetila strašna eksplozija, pri čemer je bilo 70 oseb ubitih, okoli 50 pa težje ali lažje poškodovanih.	____________________
Shodi.
Podružnica »Unije« avstrijskih rudarjev v Idriji vabi svoje člane s tem na redne društvene razgovore (disku-zije), ki se bodo vršile odslej vsako soboto točno ob pol 9. zvečer v društvenih prostorih.
Javen shod eraričnih gozdnih delavcev v ldrijj se vrši v nedeljo, dne 27. t. m. ob 11. uri dopoldne v pivarni pri »Črnem orlu« v Idriji, Na dnevnem redu bodo plače in aprovizacija. Prizadeti pridite vsi!
Umetnost in književnost.
Iz gledališke pisarne. Kakor smo javili, se vprizori danes zvečer Nušičcva komedija »Svet« za abonement »C«. — V sredo, dne 23. t. m. bo prvič po mnogih letih novo uprizorjena »Clutrlejeva teta«. V.vlogi Lord Francourt Babberlcy nastopi g. Josip Daneš, barona Co-lonella igra g. Valo Bratina, Spitique g. Josip
Povhe. Vsled obolelosti g. Pečka je prevzel g. Hinko Nučič vlogo Jacka Chesneya, da omogoči predstavo. Prvikrat nastopi v letošnji se-zani g. Rado Železnik v ,vlogi Cliarleya Wyke-ham. Charlejeva teta donna Lucia d' Alvado-rez bo gospa Berta Bukšekova. Ela Delahey gdč. Mila Šaričeva, nečakinja Ana gdč. Vera Danilova, Kitty Verdun igra gdč. Garvasova. slugo Brasseta g. Gustav Strniša in Mary, sobarico gdč Rakarjeva. »Charlejeva teta« se predvaja izven abonementa. — V četrtek dne 24. t. m. zvečer se ponovi za. abonement »A« »Charlejeva teta«.
Zadnje vesti.
\Vnlhtrski predsednik o Wilso«iovem odgovoru.
Dunaj, 21. oktobra. Početkom današnje seje je danes v gosposki zbornici povzel besedo ministrski predsednik baron Hussarek ter z ozirom na Wilsonov odgovor izjavil, da nota ne daje povoda, prekiniti zapo-četo mirovno akcijo. Avstro-Ogrska bo na noto v najkrajšem času odgovorila. S tem stopamo v mirovne razgovore. Razpravljajoč o cesarskem manifestu in VVilso-novi noti vidi ministrski predsednik v obeli aktili pomembno skladnost in pravi, da je manifest potrebno dopolnilo mirovnega koraka. Minister izraža končno prepričanje, da je moči zadevo ugodno rešiti.
Važne konference na Dunaiu.
Dunaj, 21. oktobra. Ogrski ministrski predsednik j.i dospel na Dunaj, kjer je konferiral z vnanjim ministrom grofom Burianom. V vnanjem uradu se je vršila danes važna konferenca, katere so se udeležili člani skupne vlade in oba ministrska predsednika. Odgovor in Wilsonovo noto se odpošljo v najkrajšem času. Vse-hrval bo vprašanje, pod katerimi pogoii bi bilo možno pričeti mirovna pogajanja.
Dr. Korošec pri baronu Hussareku.
Dunaj, 21. oktobra. Načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec je pri ministrskem predsedniku protestiral proti preložitvi frontnih čet v juoostovansko ozemlje. Na Kranjsko pride baje 150.000 mož. Dr. Korošec sc je tinii /avzel za pomiloščenje še ostalih 31 obtoženih mornarjev v Kotoru.
Ogrski Slovani za Jugoslavijo.
Zagreb, 21. oktobra. »Jug« objavlja izjavo Hrvatov in Srbov iz Bačke, Baranje in Banata, s katero sc izjavljajo za popolno samostojnost svojega naroda ter zahtevajo, da bodo oni kot istokrvni bratje združeni v bodoči državi Slovencev, Hrvatov in Srbov. Izjavo so podpisali najodličnejši predstavitclji tamošnjega ljudstva.
Knez Lobkovic ne bo češki namestnik.
Praga, 21. oktobra. Knez Friderik Lobkovic izjavlja, da ie kombinacija, da bo on bodoči cesarski namestnik na Češkem, popolnem nevzdržna. Knez Lobko* vic baron Nadherny sta po naročilu visokih krogov odpotovala v Švico, da dobita tam informacije o mirovni akciji.
Nemški narodni zbor.
Dunaj, 21. oktobra. Na današnjem zborovanju vseh nemških poslancev je bilo sklenjeno, da se konstituira stalni narodni zbor za nemško Avstrijo in sestavi izvršilni odbor 20 članov, ki naj formulira predloge o ustavi in določi stališče nemške Avstrije pri mirovnih pogajanjih. Izvolil se je ustavni odsek, kateri ima nalogo, tla izdela volilni red za konstituanto.
Ukrajinska konstituanta.
Lvov, 21. oktobra. V svoji prvi meritorni seji si jo ukrajinska konstituanta posvetovala o organizacijskih delih in sklenila ustanoviti najprej v Lvovu in Crnovi-cah pt ifbne delegacije ter sporočiti včerajšnje sklepe Naro lne,7a zbora potom posebnega odposlanstva avstrijski skiii'ni vladi.
Vprašanje prehrane na Dunaiu.
Dunaj, 21. oktobra. Prehranjevalna kriza na Dunaju se neprestano veča. Zadnje dni so se vršila na dunajskem magistratu tozadevna posvetovanja, Pri čemur se je skici ilo, da se ustanovi poseben aprovizačni odsek, ki naj se bavi z vprašanjem, odkod dobiti vbodoce za-
dostno množino živil, ker na dovoz iz Ogrske in Češke ni nič računati. Prehranjevalni odsek nemškega Narodnega sveta je sklenil, da stopi v svrho dobave živil v zvezo z Ogrsko, Hrvatsko, Berlinom in Monakovem.
Pogoji za mirovno konferenco.
Ženeva, 21. oktobra. V pariški »Humaneite« razpravlja Milhaud o pogojili, k; naj bi bili merodajni za pričakovani mirovni kongres: L Ugotovitev, da ima vsako ljudstvo samostojno odločati o svoji usodi. 2. Zagotovitev, da se imajo vsa vprašanja na mirovnem kongresu urediti v soglasju s to pravico narodov. 3. Ugotovitev, da io ta pravica narodov in nje praktična izvršitev v teritorialnih in ustavnih spremembah zaupana varstvu zveze narodov. 4. Določitev onih narodnopravnih zakonov, ki jamčijo za vse čase uporabo in zavarovanje omenjenega prava narodov.
Italijani in usoda Adrije.
Lugano, 21. oktobra. »Corriere della sera« razpravljajoč o usodi Adrije. povdarja, da VVilson ni pristopil londonski pogodbi iz 1. 1915. ter izjavlja, da je treba določiti enoten program entente še pred početkom mirovnih pogajanj, da Italija ne bo v dvomu glede bodočnost' Adrije.
Izročitev uprave Poljski.
Varšava, 21. oktobra. Avstro-ogrska vlada je naznanila poljskemu kabinetu, da je pripravljena izročiti poljski vladi upravo c. kr. okupacijskega ozemlja. Danes se vrši v Varšavi posvet zastopnikov obeh vlad, da določi podrobnosti za prevzetje iiprave.
Nemčija in Litevska.
Berlin, 21. oktobra. Državni kancler princ Maks Badsim; je sprejel danes odposlance litovskega deželnega zbora. Izjavil je odposlanstvu, naj Litevci sami urede svoje razmere, ker se Nemčija ne namerava vmešrivai. v njihove zadeve.
Vojna bo šo letos končana.
London, 21. oktobra. »Times« poročajo iz Buenos Aires: Velike nemške tvrdke v Argentiniji so iz zanesljivega vira prejele sporočilo, da bo vojna še letos končana. Tvrdke so dobile poziv, da temu primerno ukrenejo svoje dispozicije.
Iz Ukrajine.
Klit v, 21. oktobra. Celokupno ukrajinsko ministrstvo c-jstopilo. Dosedanji ministrski predsednik Lyso-gub je dobi! naročilo, da sestavi nov kabinet.
Belgrad še ni padel.
Z u ir r e h, 21. oktobra. Vesti, ki so krožile v listih, o pa lc,i Belgrada, ne odgovarjajo dejstvom in so prezgodne. Belgrad izpraznjujejo.
Aprovizacija.
Meso na zelene izkaznice B. Stranke z zelenimi izkaznicami I’- prejemejo goveje meso v sredo,-dne 23. t. m in v či-u tek, dne 24. t. m. v cerkvi sv. Jožefa. Določen ie tale red: V sredo, dne 23. t. m. popoldne od I. do p >1 2. sttv. 1 do 200, od pol 2. do 2. štev. 201 do 400, od 2. d:, po! 3. štev. 401 do 600, od pol 3. do 3. štev. 601 j do 800, od do pol 4. štev. 801 do 1000, od pol 4. do 4.
| štev. 100; do 1200. od 4. do pol 5. štev. 1201 do 1400, od pol 5. d(. 5 štev. 1401 do 1600. — V četrtek, dne 24. .t m. dopoldne od 8. do pol 9. štev. 1601 do 1800, od pol 9. do 9. štev. 1801 do 2000. Od 9. do pol 10. štev. 2001 do 2200. od pol 10. do 10. štev. 2201 do 2400, od 10. do pol 11.
štev. 24( i do konca.
Inozemsko meso. Mestna aprovizacija ljubljanska bn oddajala inozemsko meso v sredo, dne 23. t. m. od pol 7. do pol 9. zjutraj v cerkvi sv. Jožefa.
Krompir za VI. okraj. Stranke VI. okraja prejmejo krompir v sredo, dne 23. t. m. in v četrtek, dne 24. t. m. pri Muhleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: V sredo, dne 23. t. m. popoldne od pol 2. do pol 3. štev. 1 do 11Or od pol 3. do pol 4. štev. 111 do 220, od pol 4. do pol 5. štev. 221 do 330, od pol 5. do 5. štev. 331 do 385.
V četrtek, dne 24. t. m. dopoldne od 8. do 9. štev. 386 do 490, od 9. do 10. štev. 491 do 600, od 10. do 11. štev. 601 do 710, popoldne od pol 2. do pol 3. štev. 711 do 820, od pol 3. do pol 4. štev. 821 do 930, od pol 4. do pol 5. štev. 931 do 1040, od pol 5. do o. štev. 1041 do konca.
Stranka dobi za vsako osebo 10 kg krompirja, kilogram stane 34 vin.
Kislo zelje na zelene izkaznice A. Stranke z zelenimi izkaznicami A prejmejo kislo zelje v sredo, dne 23. t. m. pri Jakopiču na Mirju. Določen ie tale red: dopoldne od 8. do 9. štev. 1 do 70, od 9. do 10. štev. 71 do 140, .od 10. do 11. štev. 141 do 210, popoldne od pol 2. do pol 3. štev. 211 do 280, od pol 3. do pol 4. štev. 281 do 350, od pol 4. do pol 5. štev. 351 do 420, od pol 5. do pol 6. štev. 421 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 2 kg kislega zelja, kilogram stanc 80 vin.
Gospodarstvo.
Vino bo ceneje! Že pred nekaj dnevi se je poročalo z Ogrskega, da bodo padle radi izredno bogate trgatve vinske cene. Ogrski vinogradniki so res znižali vinske cene od 12 K na 3 do 4 K liter. Avstrijske vinotržnice so pokupile na Ogrskem znatne množine letošnjega vina, a ga ne morejo spraviti v Avstrijo, kajti ogrska vlada je sedaj določila vse vozove in donavske ladje v druge namene. Pokupljeno vino bo mogoče izvoziti menda šele meseca marca prihodnjega leta. Cenejše ogrsko vino pa je že ugodno znamenje, da je neprestano navijanje cen vsem živilom in potrebščinam že prekoračilo svoj višek in se bliža koncu.
Listnica uredništva: Zadnje tedne nam je došlo več dopisov brez podpisa ali pa brez naslova. Za uredništvo je nujno potrebno, da svoje dopisnike pozna, zlasti v kočljivih stvareh. Zato naj pove vsak cenjeni dopisnik natančen naslov. — Šk. L. O teh stvareh smo že poročali vsaj deloma. Silno težko pa je navajati imena, ker če zakonov posamezniki ne izpolnujejo, so temu krive oblasti, vrhutega je pa vojno oderuštvo danes tako razvito. da bi napolnili list lahko vsak dan samo z imenom takih ljudi. Omenili bomo stvar pač še o priliki.
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip P e t e j a n.
Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani.
Išče se
dobre raznaSalke
za raznašati „NAPREJ" in „Arbeiterwille“ v mestu, Udmatu in v Zeleni jami. — Zaslužek dober. Nastop takoj.
Crhpnjn Najzanesljiveje sredstvo proti tema j»
PARATOL
domače mazilo,
Ne maže. j« brez daha, torej tudi Iti dan uporabno. Velik lonfok K 5; rodbinski lonček K 9. PARATOL-PRASEK varuje ohfutljvo kožo. Škatlja stane K 3. Oboje se dobi proti predplačilu ali povzetja pri Paratol delavnice lekarnarja Ulmer, BUDAPEŠTA VII—11., ROZSA UTCA 21.
Liiii
m
- GORICA -
Stolna ulica 2-4
F. Batjel
-UBUH-
Stari trg 1128.
Trgovina in mehanična delavnica.
MoSka in ionska dvokolesa
Se s staro pravmatlko
šivalni In Pisalni *troll, gramofoni. električnežepne sve-■ tilke. Najboljše baterije. ■
— DelnISka glavnica — K 10,000.000.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti ugodnemu obrestovanju.
v Ljubljani.
Poslovnica c. kr. avstr, razredne loterije.
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
neiarviil fondi okroglo K 2,000.000,
Kupuje in prodaja vse vrste VTednoBtiiih^jnum-jov, financira erarične dobave in dovoljuje — aprovUacijnke kredite —