19. marec 2001
GLASILO MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA
številka 22
številka 22
Spoštovane bralke in bralci Soboških novin,
uresničuje se dolgoletna želja in občinsko glasilo bo postalo mesečnik. Številko, ki je pred vami s prihajajočo pomladjo, simbolizira zvonček v snegu na naslovnici, pa tudi belo obteženi popki vzbrstelih vej v kolofonu ob eni redkih snežnih idil letošnje mile zime.
V njej se je zgodilo marsikaj zanimivega in vse, kar se je dogajalo v zadnjih treh mesecih v mestni občini smo vam skušali kronoško zabeležiti. Zapisano pa popestriti z izbranimi  fotografijami. Tudi pustovanja na zadnji strani in vmesnih uradnih objavah občinskega proračuna 2001, v katerem so najpomembnejše številke.
Pomladna številka Soboških novin bo izšla 26. aprila, v njej in naslednjih, ki bodo izhajale mesečno, pa bomo predstavili vse tiste delovne organizacije, ki si želite tovrstne javne predstavitve svoje dejavnosti.
Zato vas vabimo k sodelovanju, tudi propagandnemu, ko bo začela delovati za to pristojna služba ali izbrana agencija. Očitno je zapihal nov veter in pred nami je pomlad z novimi priložnostmi, ki jih kaže izkoristiti.
Brigita BAVČAR, odgovorna urednica
Glasilo SOBOŠKE NOVINE izdaja MESTNI SVET
Ustanovitelj je
MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA, Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota
Izdajateljski odbor:
Anton SLAVIC, Ernest EBENŠPANGER, Draga BRATKOVIČ, Jožef RECEK,
Darko RUDAŠ, Drago ŠIFTAR,
Frane ZVER in Vili ŽIŽEK
Odgovorna urednica:
Brigita BAVČAR
Jezikovni pregled:
Matija ŽIŽEK
Fotografije:
Jože POJBIČ
Grafitna priprava in tisk:
TISKARNA KLAR Murska Sobota
Naklada: 7000 izvodov
Soboške novine prejemajo gospodinjstva v mestni občini brezplačno.
a pogovorno mizo smo se v salonu Murske republike na snežni februarski večer zbrali predstavniki medijev in z odgovori na vprašanja prof. Norme Bale skušali odgovoriti na izhodiščno vprašanje Pogovora na robu: Kdo kroji medijsko podobo Pomurja? Izbrana tema je bila v času drugega branja novega Zakona o medijih v državnem zboru zelo aktualna in s skupnim nastopom ter lobiranjem pri državnih poslancih bi za javna glasila na lokalni ravni morda dosegli več kot z gromovništvom za mikrofonom. Pogovor je bil na trenutke namreč povsem na robu, saj je bil dober namen voditeljice preglasen in udeleženci pogovora, ki dnevno pripravljamo informativni program brez sistemskih lokalnih ter državnega vira in deleža od naročnine za nacionalni radio in televizijo, bi morali odkrito povedati kako težko ga je pripravljati v gospodarsko šibkem okolju. Predvsem pa v regiji, ki je na zadnjem mestu v Sloveniji in vse dlje od središč, iz katerih se izobraženci bolj redko vračajo, glavno besedo pa imajo raznorazni lokalni veljaki. Svojo neučinkovitost spretno prekrivajo, vzroke za nastalo situacijo iščejo izven sebe in se po potrebi tudi sprenevedajo. Tudi v lokalnih medijih, ki bi morali imeti od okolja neodvisni vir, izhodišče bi morala biti profesionalnost ter odgovornost za javno besedo. Pa najsi je povedana na komercialnem ali nekomercialnem radiu, podkrepljena s sliko na regionalni ali lokalni televiziji ter kabelskem sistemu in zapisana v lokalnem tedniku (ali občinskem glasilu). Količina ne bi smela nižati kakovosti, programska ponudba javnih glasil pa ne poneumljati poslušalcev, gledalcev in bralcev.
Kdo kroji medijsko podobo v Pomurju?
2
19. marec 2001
O prometu v Soboti
redi januarja je bil v uradu župana v Murski Soboti na delovnem obisku novi minister za promet Jakob Presečnik s sodelavci. Po sestanku, ki so se ga v drugem delu udeležili tudi župani drugih občin v Prekmurju, je župan mestne občine, Anton Slavic, sklical tiskovno konferenco, na kateri je prisotne novinarje seznanil z aktualno prometno problematiko in njenim reševanjem.
Pogovor, ki se ga je poleg ministra udeležil tudi predsednik odbora za infrastrukturo in okolje ter poslanec državnega zbora Andrej Gerenčer, je bil sklican pred sprejetjem letošnjega državnega proračuna. Vanj naj bi poleg sredstev za podhod na Lendavski bila vključena tudi druga potrebna sredstva za ureditev prometnih
vozlišč v Murski Soboti, ki bodo nastala zaradi nivojskih križanj železnice.
Tema pogovora v uradu župana je bila obnova železniške proge med Ormožem in Mursko Soboto. Zastavljena so bila neposredna novinarska vprašanja, ki so zahtevala nedvoumne odgovore vseh treh prisotnih na tiskovni konferenci. Poleg župana tudi ministra, čeprav je bilo jasno, da Jakob Presečnik potrebuje čas za podrobno seznanitev s prometno situacijo v naši pokrajini, skozi katere bodo vozili vlaki na Madžarsko. Pri tem je bilo tudi jasno, da ima zasluge za njegov obisk v Murski Soboti Andrej Gerenčer, kot predsednik pristojnega odbora, kar pomeni, da bo lahko vplival tudi na to, da bomo končno z avtocesto povezani z ostalim delom Slovenije. Prioriteto je imelo pri ureditvi obvoznic njeno središče, za tem Primorska, zdaj pa je čas, da svoje dobi tudi Prekmurje. Tudi zaradi povezave z Madžarsko, preden se zaradi južnih trgov spet odpre pot do Hrvaške in preko nje v preostalo Jugoslavijo, ki postaja spet zanimiva. Vse našteto je bila tudi tema pogovora v studiu TV Idea Kanal 10. Gost v studiu je bil poslanec državnega zbora Andrej Gerenčer, ki kot predsednik odbora za infrastrukturo in okolje v državnem zboru podrobno pozna zadeve in si prizadeva, za rešitev prometnih vozlišč. Tudi zato je apeliral za strpnost občanov mestne občine in drugih, ki se dnevno vozijo na delo v Mursko Soboto.
V Ljubljani pa bo pred sprejetjem proračuna 2001 še en pogovor, ki se ga bodo poleg župana Antona
Slavica z najožjim vodstvom udeležili tudi poslanci iz Pomurja. Med njimi predsednik pristojnega odbora, ki ga je minister za promet kar nekajkrat s spoštovanjem omenjal na svojem prvem uradnem obisku v Murski Soboti. Vlaki bodo vozili skozi njo, to je lahko tudi prednost, če gledamo širše, saj nam bo Ljubljana in sploh Slovenija ter Budimpešta dostopnejša in Evropa bliže.
Delovni sestanek je bil tudi z drugimi župani iz Prekmurja, ki so bili, če sodim po slišanem pred
vrati, ker novinarji nismo imeli vstopa, dokaj glasni. Tak je bil naš soboški župan v poprejšnjih pogovorih z državo, saj vemo, da si s tedanjim državnim sekretarjem Žaretom Pregljem nista bila posebej naklonjena in je bil morda tudi to razlog, da so bili potrebni papirji dlje kot bi morali biti v predalu. Zdaj je čas, da se tisto, kar je je Drnovškova vlada v marcu obljubila, Bajukova pa potem ni izpolnila, postori. In zgodi naj se tudi posodobitev železniške proge Ormož -Murska Sobota.
Sklicatelj tiskovne konference je bil župan mestne občine Anton Slavic, večina vprašanj je veljala ministru za promet Jakobu Presečniku, prisoten pa je bil tudi državni poslanec in predsednik pristojnega odbora za infrastrukturo, Andrej Gerenčer.
Novinar na županskem stolu -Ivan Gerenčer zasedel stol Antona Slavica, v uradu župana Mestne občine Murska Sobota. Fotografija Filipa Matka ni montaža, lahko pa videno pojmujemo kot pustno snetje maske ambicioznega dopisnika Dela in direktorja košarkarskega kluba Creativ, prvoaprilsko šalo ali pripravo na naslednje lokalne volitve.
Kot je razvidno iz posnetka s tiskovne konference, si je spretni novinar le poiskal prostor, ki ga je v uradu župana zmanjkalo zanj za okroglo mizo, za katero smo ostali novinarji vestno beležili tisto, kar smo slišali o prometni ureditvi in nivojskih križanjih železnice s cesto v Murski Soboti.
Ob predsednikovem obisku
Murski Soboti je predsednik Milan Kučan obiskal novogradnjo Pokrajinske in študijske knjižnice, poskrbel za obogatitev njenega knjižnega fonda in v Galeriji Murska Sobota prisluhnil predstavitvi projektanta Iztoka Zrinskega o novem hramu
Pred večerno podelitvijo priz-
so rojaka šestič izbrali poslušalci radijskega vala, je bil Milan Kučan gost oddaje v živo na kanalu 10 - regionalne televizije- na obeh medijih pa iskriv v odgovorih na postavljena vprašanja. 0 tem, ali so problemska vprašanja sodila na slovesnost ob podelitvi priznanja, imamo očividci svoje mnenje. Gledalci ene od obeh televizijskih hiš, ki je napovedala neposreden prenos slovesnosti podelitve s predsednikom Milanom Kučanom, na kateri je bila za Pomurko leta izbrana Simona Špindler in Jukeboxa z Vladom Kreslinom, ki je sledil, pa so bili zaradi radijske uredniške cenzure, prikrajšani za
glasbeni užitek.
Predsednika države smo istega februarskega popoldneva pričakovali že na otvoritev Izobraževalnega centra Rakičan, o katerem se je tako kot razvojni agenciji Mura v pogovoru s podpisano, pohvalno izrazil. Kot dedek pa je bil raznežen, ko je govoril o vnuku Fedji in novogradnji porodnišnice ter boljših pogojih za rojevanje Pomurk, kot enem od faktorjev, ki bodo vplivali na večjo rodnost v pokrajini ob Muri. Da Prekmurci nismo ksenofobični, še manj pa sovražno razpoloženi do tujcev, pa je tudi pritrdil. V daljšem odgovoru na vprašanje, ali gre res le za naš in ne aktualen problem večjih dimenzij sodobnega časa, ki bi ga morali reševati na nivoju države in ne najrevnejše regije v njej. Povedal je, da je ta (regija) geografsko bližje središčem Evrope, kot slovenski prestolnici, pa tudi, da je Slovenija vse bolj centralizirana in od nekdanjega policentrizma ni ostalo kaj veliko.
♦ Brigita BAVČAR
3
številka 22
Predpraznična seja ni izzvenela praznično
vetniki mestne občine Murska Sobota so se v decembru sestali dvakrat in na 20. mestnega seji, ki je bila 21. decembra, dali zeleno luč za gradnjo garažne hiše v mestnem središču. Ker z novogradnjo v neposredni bližini stanovanjskih blokov (in ne nekoliko nižje ob Kocljevi ulici) niso soglašali vsi prisotni, so za mikrofonom izrečeni očitki, da odlok o zazidalnem načrtu o gradnji poslovno garažnega objekta ne zagotavlja varovanja bivalnega okolja, skalili vzdušje v veliki sejni dvorani. Sicer pa je mestni svet zasedal po ustaljenem dnevnem redu, ki je bil soglasno sprejet z desetimi na vabilu zapisanimi in dodatno točko - imenovanjem v. d. direktorja javnega Stanovanjskega sklada Mestne občine Murska Sobota. Odlok o ustanovitvi je bil sprejet po drugi obravnavi, po soglasni potrditvi zapisnika 19. seje.
Manj soglasja pa je bilo pri drugi obravnavi dopolnjenega odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje med Štefana Kovača, Kocljevo, Cankarjevo in Kopitarjevo in Prežihovo ulico v Murski Soboti. Že v prvi obravnavi je svetnica Nadja Ivanc Miloševič opozorila, da garažna hiša ne sodi v blokovski kompleks in strogo mestno jedro ter predlagala, da naj bi bila garažna hiša zgrajena nekaj sto met-
rov nižje. Tam, kjer je bila prvotno tudi predvidena in ne na mestu nekdanje Hekličeve hiše pri Domu tehnike, ker so v bližini stanovanjski bloki in bo tako garažna hiša stanovalce ovirala, da ne bodo imeli miru. Po njenem predlogu bi bilo tako lažje urediti tudi prometni režim v tem delu mesta, kjer je v bližini tudi tržnica in gradijo pokrajinsko in študijsko knjižnico. Svetnika Josipa Kelemena pa je zanimalo, kdo bo investitor objekta in kdo bo imel zaslužek, če bo garažna hiša dobro poslovala oziroma, čigav strošek bo investicija, če se ne bo obnesla. Pri tem je izpostavil delovanje podjetja Sobota Center d.o.o. in izzval županovo reakcijo, saj mu je Anton Slavic odgovoril, da njegove pripombe in vprašanja nimajo nobene veze s sprejemanjem odloka. Župan pa je svetniku očital tudi, da zavaja javnost preko medijev, ki spremljajo zasedanje.
Ti so bili po mnenju podpisane zlorabljeni tudi v tistem delu, ko so posamezniki predpraznični čas zlorabili za brezplačna voščila svojih strank in v enem primeru celo za zasebno podjet-
niško reklamo v zvezi z nabavo opreme za distribucijo plina. Po burni razpravi, v kateri je svetnica predsedujočemu Rudolfu Horvatu očitala aroganten odnos in pristransko vodenje seje v tistem delu, ko bi morala s predčasno vloženimi amandmaji dopolniti povedano pred govornico na seji. Nadjo Ivanc Miloševič je podprl tudi svetnik Ivan Obal, nezadovoljstvo nad tem, kako ga obravnavajo obravnavajo pa je izrazil tudi Josip Kelemen. In čeprav je član svetniške skupine LDS, ki ima v mestnem svetu prevladujočo število, je glasoval proti odloku. Pred tema pa brez dlake na jeziku spomnil na sprejemanje odloka o tržnici in dejstvo, da je ta le polovično oziroma predvsem v kleti preslabo zasedena, pa tudi na to, da svetniki nimajo vpliva na investicije Sobote Center d.o.o.
Proti odloku, ki bo omogočil gradnjo parkirne hiše pri Domu tehnike in v neposredni bližini blokovskega kompleksa, je glasovalo še sedem svetnikov, kar pa je bilo premalo, da ne bi bil sprejet. Presenetljivo pa je bilo, da sta bila med tistimi šestnajstimi svetniki, ki so glasovali za
garažno hišo sredi mesta, ki po mnenju razpravljalcev, ne zagotavlja varovanja bivalnega okolja stanovalcev v bližnjih blokih, tudi dva Zelena iz Sobote.
Informacijo o začasnem financiranju potreb iz proračuna mestne občine za obdobje januar-marec 2001, je podal načelnik oddelka za proračun in finance Bela Pavlič. Po obrazložitvi pa je bil sprejet tudi ustrezni sklep o začasnem financiranju po dvanajstinah na osnovi odhodkov lanskega, za prvo tromesečje proračuna v tem letu. Vsi prisotni svetniki pa so soglašali tudi z imenovanjem Andreje Kuhar za vršilko dolžnosti direktorice Stanovanjskega sklada Mestne občine Murska Sobota za obdobje šestih mesecev.
Prejemnica občinske Prešernove nagrade za življenjsko delo je domača pisateljica Karolina Kolmanič. Plaketo za dosežke na področju kulture je prejela kustosinja Metka Fujs, priznanje za uspešno delo na področje kulture pa glasbeniki Big Banda Murska Sobota.
♦ Brigita BAVČAR
SVETNIŠKA VPRAŠANJA IN POBUDE
Ivan OBAL: Predlagal je, da se dokument »športni objekti občinskega značaja« dokonča; ob sprejemanju tega dokumenta je namreč še bila dilema, katere od objektov, ki so bili predlagani, bi še prenesli med objekte občinskega pomena. Del objektov, navedenih v »razvojnih programih«, je verjetno občinska lastnina in občina mora vzpostaviti knjigovodsko evidenco nad takšnimi sredstvi. Predlagal je, da se mestni svet na eni izmed naslednjih sej seznani, kateri objekti se vodijo v mestni občini kot občinska lastnina in na kakšen način so bili ti objekti (recimo drsališče, kopališče) predani nekomu v upravljanje. V najemnih pogodbah mora biti opredeljena skrb za te objekte, da ne bo le občina v breme knjižila npr. neko normal-
no vzdrževanje, saj gre pri vseh teh objektih tudi za prihodke in ti prihodki morajo najprej biti namenjeni za vzdrževanje teh objektov, da se ne bi zgodilo, da bi neki objekt, ki ga vzdržujemo, propadal. Poda naj se tudi informacija, v kakšni vrednosti se vodijo ti objekti. Zanimalo ga je tudi, ah je občina uspela z državo urediti razmerja glede bivšega Sokolskega doma (TVD Partizan) oz. kdo je zdaj lastnik tega doma. Tudi tu je občina vlagala in smiselno bi bilo, da je občina lastnik tega objekta.
Franc ZVER: Predlagal je, da zavodi oz. podjetja in druge ustanove (lokalna turistična organizacija, turistični biro, itd.), ki jih je ustanovila oz. soustanovila mestna občina, v mesecu februarju podajo poročilo o poslovanju oz. o stanju.
Franc MEOLIC: Dal je županu pobudo, da ne glede na zadnjo podražitev zemeljskega plina ceno zadrži ali pa
mogoče celo umakne.
Vili ŽIŽEK: Na eni od sej je že predlagal, da bi mestni svet obravnaval tudi vodno gospodarstvo; predvidena je namreč izvedba »by passa« Ledave. Strokovno naj se obrazloži, kakšne bodo posledice in kdo bo te posledice kril, če bo do »by passa« prišlo. Pred pol leta je predlagal, da bi se naredila razsvetljava okrog jezera pri gradu. V proračunu za leto 2001 je pod točko 42.05 (investicijsko vzdrževanje javne razsvetljave) predvidena ureditev javne razsvetljave na aleji soboškega gradu; ureditev razsvetljave okrog jezera je minimalna investicija, ker obstoja razdelilna omarica, električna moč je pripeljana do neposredne bližine jezera, potrebno bi bilo narediti le še tri stebre. Predlagal je, da se v proračun vnese ureditev razsvetljave okrog jezera v soboškem parku.	→
19. marec 2001
Januarska seja
Murski Soboti je sredi meseca januarja zasedal mestni svet. Na 21. seji je bilo 14 točk dnevnega reda, med katerimi je bila po ugotovitvi prisotnosti in potrditvi zapisnika tretja Predlog odloka o proračunu za leto 2001.
V prvi obravnavi ga je predstavil načelnik oddelka za proračun in finance Bela Pavlič, sledila pa je razprava po prvem branju občinskega proračuna. Prav tako v prvi obravnavi pa so bili tudi trije predlogi odlokov: o ustanovitvi javnega podjetja Komunala d.o.o, o katerem je govoril dolgoletni vršilec dolžnosti direktorja, Mirko Šabjan, o sprejetju ureditvenega načrta za zbiralnico živalskih odpadkov v Murski Soboti in odlok o sprejetju ureditvenega načrta za razširjeno območje gramoznice Kamešnica ob Bakovski cesti. Uvodničar je bil Anton Štihec, svetovalec župana, ki je podrobno predstavil oba dokumenta.
Vsi trije odloki so bili brez daljše razprave po prvem branju sprejeti.
Iz obrazložitve prvega smo razbrali, da se dejavnosti podjetja Komunala d.o.o. ne bodo bistveno razlikovale od dosedanjih, prav tako se ne spremeni osnovni kapital podjetja, bo pa razlika v ustanoviteljstvu in lastništvu.
Edini ustanovitelj in lastnik javnega zavoda je Komunala bo Mestna občina Murska Sobota. Prej je bilo občin najprej devet nato dvanajst, po razdelitvi premoženja nekdanje velike občine Murska Sobota, pa je prišlo do sprememb. Mestna občina Murska Sobota pa bo prevzela tudi ustanoviteljske pravice javnega podjetja Vodovod.
V	zvezi s tem je bilo tudi svetniško vprašanje Ivana Obala, ali s tem ne ostaja komunala osiromašena. Ivana Karolija iz Rakičana pa je zanimalo kako je z lastništvom in sredstvi, ki so jih krajevne skupnosti oziroma krajani vlagali za posamezne infrastrukturne objekte: na primer hidrante, ki sojih vgradili in urejevali kanalizacijo. Nadja Ivanc Miloševič je vprašala kako je z vzdrževanjem zelenic in drugih skupnih površin, pa tudi kdo so oziroma bodo koncesionarji.
Zaprosila je, da bi seznam odddaje posameznih del, ki se financirajo iz občinskega proračuna, svetniki dobili na vpogled.
V	razpravi pred sprejetjem odloka o ureditvenem načrtu za razširjeno območje gramoznice Kamešnica, pa je Ivan Karoli je vprašal kako ukrepati v primeru padca podtalnice na tem območju, ki je znano po prepustnosti peščenih del, skozi katere
pronica voda. V času poplav pa je v nižini pri Jezerih opozoril na nevarnost preboja razbremenilnega Kanala. Ivana Obala pa je zanimalo tudi kako bo s črpanjem gramoza in ureditvijo brežin in okolice tako imenovanega soboškega jezera.
Informacija oziroma sklep o prerazporeditvi sredstev proračuna Mestne občine Murska sobota za leto 2000 je bil naslednji: »Spremembe so bile opravljene pri odhodkih proračuna za investicije v kanalizacijo krajevnih skupnosti in prometno ureditev mesta, kjer so bila na račun pravočasno opravljenih pomanjkljivosti sproščena zadržana sredstva na račun nekvalitetno opravljenih del. Povečanje planiranih zneskov odhodkov na teh postavkah je bilo kompenzirano pri postavki investicije v prometno ureditev KS, kjer pa so bila predvidena vlaganja v celoti realizirana.«
Slišali pa smo tudi kako se bodo v mestni občini financirale politične stranke, in da bo za 15 odstotkov višja ekonomska cena programov predšolske vzgoje in plačila staršev v vrtcu Murska Sobota. Strankam pripada 30 tolarjev mesečno za vsak dobljeni glas na zadnjih volitvah v občinski svet, v proračunu pa to letno znese v mestni občini 3.194.280 tolarjev.Cena dnevnega programa za otroka v vrtcu od starosti od leta do sedmih, pa znaša v predlaganem sklepu 59.042 to-
larjev mesečno. Od tega prispeva mestna občina za malega varovanca 8.948 tolarjev, preostalo v osem. plačilnih kategorij razvrščeni starši. Da prihajajo otroci iz vrtca tudi lačni, je opozorila svetnica Draga Bratkovič, na osnovi svoje izkušnje matere, ki ima malčka v vzgojnem varstvu. Svoje mnenje je pred tem podal tudi predsednik pristojnega odbora za družbene dejavnosti Alojz Smodiš, župan pa upošteval povedano in za 5 odstotkov znižal predlagano podražitev v Vrtcu Murska Sobota, kjer je vedno manj otrok. Za tiste s posebnimi potrebami v razvojnem oddelku znese cena 168.487 tolarjev, dnevni program vzgojno-varstvenih storitev za otroke, ki so v bolnišničnih oddelkih v Rakičanu, pa znaša 2.479 tolarjev. Račune izstavlja Vrtec domicilnim občinam iz katerih so otroci, prav tako pa gre iz občinskih proračunov razlika med ceno programa in plačilom staršev za otroke s posebnimi potrebami.
Na 21. seji je bil sprejet tudi sklep o odplačni odtujitvi nepremičnin. Gre za zemljišče na trasi bodoče avtoceste, v lastni in posestvi mestne občine, ki je bilo ocenjeno na 18 milijonov tolarjev, od katerih dobi zakupnik -KG Rakičan milijon za neamortizirana vlaganja, preostanek pa je odškodnina, ki pripade prodajalcu.
♦ Brigita BAVČAR
   Ivan KAROLI: Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu oz. odboru je dal pobudo, da se v križišču Gregorčičeve in Cankarjeve ulice (pri Petrolu) namesti rumena puščica za zavijanje v smeri proti Rakičanu ali podaljša zeleni val; promet iz bakovske smeri je tako velik, da iz Gregorčičeve proti Rakičanu lahko v času zelene luči zapeljejo le trije avti, zaradi česar nastane kolona vozil.
Draga BRATKOVIČ: Postavila je vprašanje, kdo v mestni občini skrbi za talne ovire (ležeče policaje)? V dosti primerih je del ležečega policaja odstranjen, vijak pa gleda iz ceste. Posledica tega so uničene gume.
Josip KELEMEN: Mestni svet je lani sprejel zazidalni načrt za vogal Gregorčičeve in ulice Staneta Rozmana; predvideno je bilo, da bo objekt na vogalu podkleten. Gradnja objekta se je pričela, ven-
dar se zida samo pritličje brez kleti. Zanima ga, zakaj tako, in kaj se bo naredilo, da se sklepi mestnega sveta ne bi kršili.
ŽUPANOVI ODGOVORI:
• Kar se tiče razmerja pri nekdanjem Sokolskem domu, je bila zahteva občine, da v celoti preide v last mestne občine, saj nihče drug na njem nič ni delal in tudi danes ne dela. Mestna občina še naprej vlaga v ureditev doma: lani je bila urejena ograja, opravljeno asfaltiranje itn. Sklenjen je bil dogovor s predsednikom Športne unije, da se delitveno razmerje vzpostavi v procentih: 80% last mestne občine, 20% last športne unije. Sicer pravega razloga za to ni videti, vendar je bilo stališče države, da naj tovrstni objekti ne bi v celoti prešli v last občin, zaradi tega, da ne bi prihajalo do odtujitve
domov in prodaje privatnim osebam. Županov odgovor je bil, da je občina verjetno boljši gospodar in da ima občinski svet večji nadzor nad temi zadevami kot pa država sama. Pogodba je bila že celo pripravljena, treba bi jo bilo le še verificirati pri notarju, na kar je odvetnik Športne unije dogovorjena razmerja začel spreminjati; občina na to ni pristala in vztraja na razmerju 80% v korist mestne občine in 20% v korist države.
•	Lokalna turistična organizacija je v bistvu skupna zadeva več občin in še ne posluje. Delo Turistične pisarne bo predstavljeno v okviru turističnega društva.
•	Kar se tiče cene zemeljskega plina: nastala je nova situacija, saj je vlada pred kratkim sprejela podražitev, danes pa znižanje cene olja. Zadeve bo treba urediti v skladu s pogodbo. Plin ne more biti dražji od olja, ampak obratno, vse →
5
številka 22
→ skupaj pa postaja spet destimulativno, kar se tiče uvedbe plina. Pred dvema mesecema so nam dokazovali in nam dokazali, to je lahko izračunal tudi vsak posameznik: pri takratni ceni plina bi enodružinska hiša na sezono prihranila skoraj 40%, če bi uvedla plin namesto olja, danes je cena spet nekako blizu skupaj.
•	Glede »by passa« Ledave: predvidoma bo naslednji teden izredna seja sveta, na kateri bo obravnavan Program priprave lokacijskega načrta za izvennivojsko križanje ceste R2-441/1298 (Lendavska ulica) s progo SŽ Ormož - Hodoš v Murski Soboti. V okviru tega bo javna razgrnitev, opravljene bodo javne razprave, kot zmeraj pri sprejemanju lokacijskih ali zazidalnih načrtov. Župan je izrazil upanje, da bo udeležba na javnih razpravah večja kot je običajno. Dostikrat se zgodi, da občanov na javne razprave ni, ni niti pripomb, ko pa se začne gradnja, pa nastane slaba volja.
•	Glede gradnje objekta na vogalu ulic Staneta Rozmana - Gregorčičeva: ker gradbena dovoljenja izdaja upravna enota, je svetniku priporočil, da se naj pozanima tam in vidi, če je zadeva v skladu z zazidalnim načrtom. Župan posameznih objektov ne spremlja, tudi gradbenih dovoljenj občinska uprava ne izdaja.
SVETNIŠKA VPRAŠANJA IN POBUDE NA 20. SEJI
Franc MEOLIC: Ob izdelavi projektne dokumentacije za plinifikacijo projektanti v projekt zapisujejo tudi ime oz. firmo plinskih peči, kar je lahko tudi favoriziranje nekaterih firm. Če so firme dobre, ni problem, če pa slabe, se lahko zgodi, kot se je zgodilo v Mariboru, ko je bilo okrog 3000 do 4000 kotlov vsiljenih s strani projektantov, brez rezervnih delov, neustreznih servisov. Opozoril je, da naj se občani pred nakupom plinske peči informirajo, katera firma plinskih peči ima servis v neposredni bližini. Najbolj natančne informacije o kvaliteti plinskih peči pa lahko dobijo od strokovnjakov, ki delajo na področju vzdrževanja plinskih naprav. V imenu svetniške skupine Zelenih je vsem občanom zaželel vesele praznike.
Franc ZVER: Dal je pobudo, da naj se ulica Štefana Kovača uredi tudi za parkiranje, saj je cesta dovolj široka za parkirne prostore. Predlagal je, da naj se ureditev parkiranja na tej ulici vnese v program za prihodnje leto.
Terezija GRUŠKOVNJAK-BRATINA:
Že na predzadnji seji mestnega sveta je bila dana pobuda, da naj mestni svet sprejme
sklep o prepovedi uporabe mobilnih telefonov med sejo. Predlagala je, da se tovrstni sklep sprejme.
Janez ŠTOTL: Strinjal se je s predlogom in se opravičil, ker je prvič pozabil izključiti mobilni telefon.
Josip KELEMEN: Soglašal je s predlogom, obenem pa predlagal, da se v nujnih primerih člane mestnega sveta lahko pokliče na določeno telefonsko številko (tudi med sejo), delavec mestne uprave pa jih naj nato pokliče na telefon.
Predsedujoči je zato predlagal v sprejem sklep, da je med sejo mestnega sveta je prepovedana uporaba mobilnih telefonov. V nujnih primerih se člane mestnega sveta lahko pokliče na telefon mestne občine, delavec uprave pa nato o tem obvesti posamezne člane. Svetniki so sklep soglasno sprejeli s 23 glasovi »za«.
Darko RUDAŠ: Opozoril je, da prehod za pešce pri obrtni coni Turopolje (nasproti vrtnega centra Kalia) na Tišinski ulici ni osvetljen. Posledica tega je že ena smrtna žrtev. Ker je v zimskem času vidljivost še slabša, naj se ta prehod za pešce osvetli. V kolikor to ni v pristojnosti mestne občine, naj se predlog posreduje pristojnim organom. Zanimalo ga je, ali obstaja kak prostor, ki bi mu, kot predstavniku romske skupnosti v mestnem svetu, bil na razpolago vsaj mesečno dvakrat, da bi se o problematiki lahko pogovoril z Romi, ki v zadnjem času želijo več kontakta z njim.
Slavko DOMJAN: Odlok o ureditvenem načrtu za gramoznico v Krogu je bil sprejet v juliju 1999, objavljen pa je v Ur. listu št. 102/00. Izvajalec oz. izkoriščevalec gramoza je z deli zaključil, v odloku pa je naloženih nekaj zadev, ki bi jih že lahko izvedel, a jih še vedno ni. Županu je predlagal, da naj imenuje komisijo, kot delovno telo, ki bi spremljala izvajanje tega ureditvenega načrta, vsaj v fazi, ki bremeni izvajalca oz. izkoriščevalca gramoza. Župan naj presodi, kdo naj bo v tej komisiji, če se bo za to odločil. Na ta način bi se izognili neljubim zadevam, ki jih ugotavljamo po nekaj letih, da nekaj ni narejeno, je pa verjetno toliko težje čez leta iskati tistega, ki nečesa ni naredil. V ureditvenem načrtu je navedeno, da nadzor vršijo inšpekcijske službe, ampak iz prakse vemo, da inšpekcijske službe delujejo le na zahtevo občanov ali nekoga tretjega. V športni dvorani pri Osnovni šoli I je prišlo do izlitja velike količine vode v talnem gretju. V prvi fazi sanacije je izgledalo, da bo sanacija dvorane hitro končana. Vendar pa je prišlo do nasprotij med takratnim izvajalcem (kooperantom), prisotnimi zavarovalnicami ter upravljalcem glede tega, kdo je v koliki meri kriv za nastalo situacijo. Mestnega
sveta se ti odnosi ne tičejo, skrbeti nas pa mora to, da je tam tisoč otrok, ki sedaj izvajajo športno vzgojo v skrajno neprimernih prostorih (v stari telovadnici). Postavil je vprašanje, ali bo mestni svet prenašal tako stanje, da bodo vsi vpleteni svoje spore morda reševali preko sodišča, telovadnica pa bo še mesec ali dva taka kot je, torej neuporabna. Če bi se to zgodilo npr. v razredu, kjer se odvija pouk matematike, bi bilo v 14-ih dneh vse sanirano, do športne vzgoje se pa vsi obnašamo, kot da je to po sili vrinjen predmet v šolo. Predlagal je, da mestni svet zavzame stališče in pooblasti župana, da odigra vlogo posrednika med vsemi vpletenimi pri tej zadevi in reši situacijo v najkrajšem možnem času. Ponovno pa mora biti položen parket enake kvalitete, kot je bil do sedaj. Glede na vložena sredstva mestne občine pri tej investiciji, je to najmanj kar lahko zahteva mestni svet od teh, ki so škodo povzročili. Že pri pripravi prejšnjega proračuna je bila dana pobuda, da naj se v minimalni meri v proračun vključijo stroški okraševanja primestnih naselij. Primestna naselja so tudi letos iz tega izpadla, kar ni pošteno do vseh, ki tam živimo. Predlagal je, da naj se v naslednjem proračunu del sredstev, ki je namenjen za okrasitev mesta, zmanjša za nekaj sto tisoč tolarjev in se ta sredstva namenijo za okrasitev primestnih naselij.
Josip KELEMEN: Opozoril je, da je za gradnjo telovadnice pri Osnovni šoli I pogodba bila sklenjena z glavnim izvajalcem, ki nosi tudi odgovornost. V imenu voznikov se je zahvalil, da je križišče Gregorčičeve ulice z ulico Staneta Rozmana urejeno tako, ko je večkrat predlagal: na vhodnem pasu iz križišča je odstranjena talna ovira (ležeči policaj). Obenem ga zanima ugotovitev pristojne komisije: ali je bilo to prav narejeno ali ne? Če talna ovira (ležeči policaj) ni bila prav postavljena, kdo je narobe naredil, da je to bilo? V Vestniku z dne 14. decembra je bil objavljen prispevek, zelo neprijeten za našo občino, mestni svet, za župana. Navedbe v članku zahtevajo, da ukrepamo. Ukrepati moramo tako, da ugotovimo, kaj je res od tega in kaj ni res. Samo takrat bodo svetniki lahko imeli čisti obraz. Najbrž je tudi v interesu župana, da se ugotovi resnica, da bi lahko normalno vsi naprej delali in si zaupali. Zadnjič je župan na to pobudo povedal, da nadzorni odbor nima pravice, da bi kontroliral poslovanje podjetja. Menil je, da nadzorni odbor ima pravico in mora poslovanje kontrolirati, ker drugega ni, ki bi to kontroliral, saj je to občinska firma, v firmi je občinski večinski delež. Predlagal je, da mestni svet s sklepom zadolži nadzorni odbor, da dejansko razišče dve stvari:       →
6
19. marec 2001
→ in sicer, kompletno poslovanje podjetja Sobota Center in tudi tisto, kar je navedeno v članku: kako so se krediti dajali, kako so se obresti obračunavale itn.
Janez ŠTOTL: V zvezi z zadnjo pobudo g. Kelemena, je podal svoje mnenje. Prvič, župan ni rekel, da ne sme, preberimo si zapisnik, ampak je rekel »nisem prepričan, ali je to v pristojnosti nadzornega odbora«. Kot nekdanji predsednik nadzornega odbora je menil, da je takšen sklep nesmiseln. Nadzorni odbor lahko pregleduje vse, kjer so seveda občinska sredstva noter. Nadzorni odbor ima v skladu s svojimi akti to originalno pravico in ni potrebno o tem sprejemati posebnega sklepa, razen kot neko napotilo nadzornemu odboru. Nadzorni odbor je samostojen, mestni svet pa mu lahko svetuje, da želi, da se to pogleda.
Aleksander ŠERUGA: Prenesel je pobudo komisije za nagrade in priznanja, in sicer, da naj župan oz. njegove strokovne službe proučijo, da bi se kulturni praznik z 8. februarja prenesel na 3. december, tako da ne bi praznovali dneva smrti največjega slovenskega pesnika, ampak dan njegovega rojstva. Menil je, da je novo parkirišče pri pokopališču lepo urejeno, ampak ko obiskovalci prihajajo na pokopališče, je parkirišče vedno zasedeno. Predlagal je, da bi se na tem parkirišču uvedle modre cone.
ŽUPANOVI ODGOVORI
•	Nesreča v športni dvorani pri Osnovni šoli I: tako občina kot župan sta v reševanje te zadeve vključena. Do investitorja, to je Mestne občine Murska Sobota in države, ki je soinvestirala športno dvorano, je odgovoren glavni izvajalec, podjetje Pomgrad. Podjetje Pomgrad se je uspelo dogovoriti za sanacijo s podizvajalcem, občina pa je zahtevala, da se vključijo tudi tisti, ki so vršili nadzor v času gradnje. Sprejet je bil časovni plan sanacije te nesreče in so zadeve določeni čas potekale v skladu z dogovorom in planom. Pozneje pa si je podizvajalec premislil in izjavil, da z deli ne bo nadaljeval, dokler se ne dogovorimo okrog plačila in to tudi očital upravljalcu, Osnovni šoli I, da bi lahko preprečila, da nastala škoda ne bi bila tako visoka. Namesto odprave reklamacije, je zahteval plačilo. V tistem momentu je župan odločno reagiral do podjetja Pomgrad, ki je zagotovilo, da bo zadevo dokončno uredilo na svoje stroške. Del sanacije je že opravljen. Podjetje Pomgrad se korektno obnaša, najelo je drugega izvajalca. Osnovna dela so končana, potrebno je le še položiti parket. Predvideno je, da bo parket položen do 10. januarja. Glavni izvajalec se trudi zadevo čimprej sanirati.
•	V zvezi z okraševanjem v primestnih
naseljih župan ni prejel še nobene uradne zahteve. Menil je, da bi sofinanciranje okraševanja v KS oz. v primestnih naseljih moralo biti sestavni del prioritetnih programov KS, vendar nobena KS tega ni vključila v svoj prioritetni program. Glede na to ni mogoče pričakovati kakršnekoli soudeležbe občine.
•	Parkiranje na novo urejenem parkirišču pri pokopališču: s strokovnimi službami se je župan o tem že pogovarjal, verjetno bodo na parkirišču postavljene zapornice, ki se bodo zaklepale. Parkirišče bi se odpiralo po 8. uri, saj pred 8. uro zjutraj ljudje ne prihajajo na pokopališče, zvečer se bodo zapornice spet zaklenile, saj je parkirišče namenjeno občanom, predvsem obiskovalcem pokopališča.
•	Kulturni praznik je državni praznik in občina nima kompetence, da bi spreminjala datum državnega praznika. S pobudo se je strinjal. Občina ima možnost, da bo več poudarka dajala rojstnemu dnevu Prešerna. Tudi župan meni, da je primerneje proslavljati dneve rojstva velikih mož kot pa dan njihove smrti. Pobuda bo posredovana pristojnim organom.
•	Članek v Vestniku: župan želi pojasniti zgodbo, ki se je pred dobrim tednom dni opisala v Vestniku.
•	Najprej je odgovoril g. Kelemenu: menil je, da g. Kelemen še enkrat zavaja javnost. Župan nikoli ni rekel, da nadzorni odbor ne sme in nima pravice vpogleda v poslovanje Sobota Center. Izrazil je le dvom, ali je nadzorni odbor pristojen, in sicer zaradi tega, ker Sobota Center nikoli ni dobila niti enega tolarja iz občinskega proračuna. Družbo Sobota Center je soustanovil Sklad stavbnih zemljišč, skupaj s svojim partnerjem IMO REAL. Sklad stavbnih zemljišč je bila neodvisna družba, torej pravni subjekt, ki se ni financiral iz proračuna. Menil je, da je dobro, da je bila ta firma ustanovljena. Tudi g. Kelemen je že od samega začetka v mestnem svetu in župan ni zabeležil nobene njegove iniciative, da bi se v Murski Soboti en sam objekt naredil; pa tisti pred njim ravno tako niso nič naredili. Sobota pa se mora razvijati. Ker ni bilo drugih investitorjev, je bila ustanovljena firma, ki bo sama investirala. Družba je uspešna, dela na poštenih osnovah in je v marsičem spremenila izgled Sobote. To, kar se je zapisalo v pomurskem Vestniku prejšnji četrtek, je zanimiva zgodba, še bolj zanimivo je to, da je en teden prej, na seji mestnega sveta, bilo postavljeno vprašanje v zvezi z nadzorom poslovanja firme Sobota Center. Članek v Vestniku je podkrepljen z vrsto podatkov; župan je menil, da se takega članka v treh, štirih dnevnih ne da sestaviti. Župan meni, da ima vsakdo demokratično pravico do svojega mnenja, nikogar ne obtožuje, da je bil ta članek že takrat napisan, ko je bilo
vprašanje postavljeno. Ampak župan jemlje zadevo zgolj kot slučajno. Da se je to zgodilo slučajno. Župan je še enkrat ponovil, da nikogar ne obtožuje za nič. Svetnicam in svetnikom ter občankam in občanom Mestne občine Murska Sobota, pa je povedal, da je zgodba vredna pomilovanja. To je konstrukt take narave, da bi, v kolikor je to res, moral biti župan in še nekaj ljudi, ki so tam navedeni, danes že v zaporu. Če pa to ni res, pomeni, da so tisti, ki so to napisali, naredili kriminalno dejanje. Gre za obtožbo, ki je bila javno objavljena. Župan je povedal, da zelo dobro ve, od kod to prihaja. Vendar ne želi omenjati imen, kot je to naredil Vestnik. To bo zadržal zase, s tem naj se ukvarjajo kriminalisti. Direktorja Policijske uprave je prosil, da se v zgodbo vključijo kriminalisti, saj je obtožba kriminalne narave. Ko se bo tudi formalno ugotovilo, da to vse skupaj ni res, bo župan vesel. Župan ima mirno vest, verjetno pa ne bo vesel tisti, ki za to zgodbo stoji. Zgodba iz članka v Vestniku bo epilog doživela na sodišču. Posledice bodo hude. Za marsikoga. To ni nobena grožnja, župan s tem načinom koristi legalne poti, ki jih naš demokratični sistem omogoča. Župan se ne bo trudil in po radiu, televizijah ter časopisih dokazoval, da to ni res; to naj opravijo tisti, ki jim je to profesija. Občani se bodo imeli priložnost prepričati o resnici. Resnico bodo dokazovali organi, ki se s tem ukvarjajo oz. je to njihova naloga. Županu je žal, da se te stvari dogajajo v predprazničnem času, ki bi moral biti prijaznejši čas. Ko župan govori o željah za prihodnje leto, meni, da bi zelo veliko naredili, če bi uspeli ohraniti zdravje, vnesti v medsebojne odnose malo več prijaznosti, malo več medčloveške topline; prijetnejše bi živeli. Tudi brez materialne podpore se da življenje narediti dosti lepše. Za konec je omenil, da je v tem članku imenovan tudi njegov sin. Cela zgodba, če se prebere, pomeni, da se je v Soboti ustvarila mafija. In ljudje, ki to mafijo sestavljajo, so poimensko navedeni, med njimi tudi njegov sin, ki nima nikakršne zveze z ničemer. Župan je vprašal prisotne, kako bi se počutili, če bi njihovi otroci bili imenovani med neko tako imenovano mafijo. Če je cena tega, da gara in dela za razvoj Sobote, to, kar župan doživlja, jo bo pač moral plačati. Menil pa je, da bo plačilo počakalo še koga drugega. Župan je o zadevi spregovoril tudi zaradi dolžnosti do občank in občanov, ki mu dajejo podporo tudi v tem času, saj ne verjamejo v te nesramne zgodbe. Župan je želel, da se to drugim ne bi dogajalo.
Ob praznikih je župan zaželel prisotnim, ter vsem občankam in občanom, predvsem zdravje, srečo in prijaznejše in normalne odnose.
7
številka 22
Izredna seja mestnega sveta
srednji točki 1. izredne seje Mestnega sveta Murska Sobota na prvi februarski dan sta bili po ugotovljeni prisotnosti 24 svetnikov, priprava lokacijskega načrta za izzvennivojsko križanje ceste R2-441/1298 (Lendavska ulica) s progo Slovenskih železnic (Ormož -Hodoš) v Murski Soboti ter informacija o javnem razpisu za prodajo zemljišča v mestnem središču. Kot je pojasnil predsedujoči Rudolf Horvat je bil razlog za sklic izredne seje v čim prejšnji objavi gradiva v Uradnem listu.
S sprejemom programa priprave lokacijskega načrta se je pričel postopek sprejemanja prostorskega akta, ki bi omogočil čimprejšnjo izvedbo del ter s tem rešitev prometne problematike. Podrobno obrazložitev je podal Anton Štihec, ker pa je svetovalec župana za prostorsko in urbanistično načrtovanje ter izvedbo investicij izven nivojski prehod ceste preko proge slovenskih železnic in krožno križišče na
stičišču Lendavske in Industrijske ulice predstavil v 21. številki občinskega glasila, tokrat o njem ne bomo pisali. V razpravi so sodelovali svetniki Vili Žižek, Nadja Ivanc-Miloševič, Franc Zver, Anton Trček, Terezija Gruškovnjak- Bratina, Vladimir Goldijskij, Franc Meolic in Drago Šiftar, ki uvodoma podal tudi stališče odbora za urbanizem, urejanje prostora ter gospodarsko infrastrukturo, katerega predsednik je. Župan Anton Slavic pa je apeliral na tvorno sodelovanje svetnikov pri tem, da bi lahko v okviru možnega, čim prej pridobili oba za normalni pretok prometa v mestu potrebna podvoza. Poleg tistega na severni vpadnici v mesto še izvennivojsko križišče železnice s Cankarjevo
oziroma v nadaljevanju Panonsko ulico. Po daljši razpravi je bil sklep o programu priprave lokacijskega načrta za izvennivojsko križanje na Lendavski ulici soglasno sprejet.
Informacijo v zvezi z javnim razpisom za prodajo zemljišča (štirih parcel) v mestnem jedru, je podal Drago Ružič, vodja režijskega obrata Mestne občine. Vse tri ponudbe pa je obravnaval tudi pristojni odbor za urbanizem in tako kot svetniki soglašal z izborom. Ker je projekt ureditve mestnega jedra Murske Sobote podrobneje predstavljen in gre za zahtevno investicijo v prostor, ki je bil sredi mesta dolgo nepozidan, več v avtorskem prispevku Antona Štiheca.
Sprejet proračun 2001
IN ODLOKA O UREDITVI ZBIRALNICE ŽIVALSKIH ODPADKOV TER UREDITVI MESTNEGA JEDRA
Mestni svetniki so 1. marca na 22. seji mestnega sveta v Murski Soboti po potrditvi zapisnika 21. in 1. izredne seje, po drugi obravnavi potrdili občinski proračun za leto 2001, v višini 2.934.245.000 tolarjev. Uvod vanj je podal načelnih oddelka za proračun in finance Bela Pavlič, soglasje je predlogu proračuna za tekoče leto dal tudi predsednik pristojnega odbora za proračun in finance Slavko Domjan, v imenu nadzornega odbora pa je z njim z njim soglašal tudi Štefan Puhan. V razpravi sta sodeloval svetnik Ivan Obal, ki je izpostavil, da je iz leta v leto manj sredstev za občinski proračun (s čimer se župan Antoj Slavic ni strinjal in je argumetiral drugače) ter svetnica Nadja Ivanc Miloševič, ki jo je zanimal razdelek postavke za investicije v športu. V odgovoru, ki ga je dal župan, je bilo povedano, da je za stadion letos namenjenih 69, za drsališče pa 29 milijonov tolarjev. Kopališče v rekreacijskem središču Fazanerija bo očitno prišlo na vrsto drugič in se ga bo morda lotila na novoustanovljena družba z omejeno odgovornostjo Komunala Murska Sobota, ki je postala javno podjetje. Zeleno luč pa sta na marčnem zasedanju dobila za Mursko Soboto ključna odloka: ureditveni načrt za zbiralnico živalskih odpadkov ob Noršinski cesti in zazidalni načrt za ožje središče mesta, ob avtobusni postaji. Slednji bo tudi v javni razpravi in razgrnjen na pristojnem oddelku za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe v mestni upravi ter na mestnih četrtih, na Trgu Zmage 4, in ga bomo podrobneje predstavili.
Vpis v srednje šole
Gimnazija Murska Sobota je tista, na katero se je na razpisanih 180 mest prijavilo največ - 170 osmošolcev. Na Srednji poklicni in tehniški šoli pa je tudi letos ponudba presega povpraševanje in je vpis nižji. V program elektrikar-elektronik se je vpisalo 46 učencev, za deset manj je prijav za vpis programa mehanik vozil in voznih sredstev, 30 za program elektrotehnik, 20 za program strojništva, 12 za program obdelovalec kovin, 11 za program strojnega tehnika, 13 za program šivilja krojač in 5 za program pomočnik konfekcionar. Za vse bolj uveljavljeni dualni sistem pa je 19 prijav za program mizar, 13 za zidarja in le ena za tesarja.
Za program ekonomska gimnazija je bilo razpisanih 56 mest, dobili pa so 62 prijav. Za program trgovec so razpisali 56 mest in dobili 43 prijav. Tudi za program ekonomskega tehnika je manj prijav (86) od razpisanih 112, v program podjetniško poslovanje pa se je prijavilo 58 učencev.
Na Srednji kmetijski šoli v Rakičanu se je na razpisanih 28 prijavilo 8 učencev za program kmetovalec, za program kmetijski tehniko je bilo razpisanih 28, vpisanih pa je 26 učencev tega programa. V Srednjo zdravstveno šolo v Rakičanu je v program bolničar-negovalec vpisanih 39 učencev, za program tehnik zdravstvene vzgoje pa so bile kar 104 prijave, kar skoraj za tretjino presega vpisne možnosti pri obeh programih 8 in je torej ponudba manjša od povpraševanja.
Do 26. marca lahko osmošolci prenesejo prijave na druge šole oziroma se vpišejo v drug program. Že sedaj pa vpisne številke kažejo, da bo največja gneča na soboški gimnaziji, kjer pa je zaradi prostorske stiske pouk dopoldne in popoldne.
 Brigita BAVČAR
8
19. marec 2001
PRORAČUN MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA ZA LETO 2001
Mestni svet Mestne občine Murska Sobota je na 22. seji dne 01.03.2001 sprejel proračun Mestne občine Murska Sobota za leto 2001 v drugi obravnavi. Predlog proračuna je mestni svet obravnaval v prvi obravnavi na seji dne 25.01.2001, višina proračuna pa je takrat znašala 2.937.504.000,00 SIT. Ob obravnavi tega predloga na mestnem svetu so bile dane določene pripombe, prav tako pa so bili vključeni predlogi iz javne razprave v okviru priprave končnega predloga proračuna za drugo obravnavo. V okviru razpoložljivih prihodkov in naknadno ugotovljenih potencialnih prihodkov je bil sestavljen predlog proračuna za drugo obravnavo na mestnem svetu.
Višina proračuna Mestne občine Murska Sobota za leto 2001 znaša 2.934.245.000,00 SIT in je izravnan, saj so prihodki in odhodki predvideni v isti višini, torej 2.934.245.000,00 SIT.
V okviru predvidenih prihodkov v znesku 2.934.245.000,00 SIT pa so vključeni tudi še presežki prihodkov iz preteklega leta v znesku 170.760.304,41 SIT in predvidena zadolžitev proračuna na račun dolgoročnega kredita za izgradnjo komunalne infrastrukture v višini 140.000.000,00 SIT.
A. PRIHODKI
Skupni prihodki proračuna za leto 2001 po vrstah prihodkov so sledeči:
70	- Davčni prihodki v znesku 1.488.662.000,00 SIT predstavljajo največji delež izvirnih prihodkov. Najpomembnejša je dohodnina, saj znaša 1.131.527.000,00 SIT in pa davki na nepremičnine v znesku
161.110.000,00 SIT, kjer je najpomembnejši vir nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča.
71	- Nedavčne prihodke predvidevamo v višini 562.522.000,00 SIT, kjer pa pomembnejše prihodke predstavljajo najemnine in koncesije v znesku 106.800.000,00 SIT, komunalni prispevek v znesku
230.000.000,00 SIT in pa plačila za sofinanciranje komunalne infrastrukture v znesku 74.382.000,00 SIT in sofinanciranje občin iz Pomurja za izgradnjo PIŠK v znesku 110.000.000,00 SIT.
72	- Kapitalski prihodki bodo znašali 227.640.000,00 SIT iz naslova prodaje stavbnih zemljišč in poslovnih prostorov.
74 - Transferni prihodki znašajo po predlogu skupaj 339.875.000,00 SIT, in sicer so to sredstva državnega proračuna za izgradnjo komunalne infrastrukture in ostalih potreb v znesku 64.634.000,00 SIT, za pokritje posledic suše pa je predvideno še 100.000.000,00 SIT iz republiških sredstev, dočim pa je bilo v lanskem letu za ta namen izplačano 50.133.530,00 SIT. Ostale transferje v znesku 175.241.000,00 SIT pa predstavljajo konsolidirani prihodki stanovanjskega sklada Mestne občine in pa krajevnih skupnosti ter mestnih četrti.
B. ODHODKI
Skupni odhodki proračuna za leto 2001 znašajo po vrstah odhodkov
2.934.245.000,00 SIT in se povečujejo glede na leto 2000 za 2,4%, kar je razvidno iz sledeče tabele:
Namenska poraba sredstev proračuna za leto 2001 v znesku
2.934.245.000,00 SIT pa je predvidena za pokritje odhodkov proračunskih uporabnikov po sledečih dejavnostih:
010 - Kultura
Za potrebe kulturne dejavnosti je namenjeno 366.278.000,00 SIT, in sicer za financiranje tekoče dejavnosti ZKD, kulturnih društev in Pokrajinske in študijske knjižnice. Za investicije pa predstavljajo največjo postavko izgradnja PIŠK, kjer se predvideva za letošnje leto
231.000.000,00 SIT ostale investicije pa so za nakup knjig PIŠK in ostalih potreb v kulturi.
020 - Znanost in mladi
Za potrebe znanstvene dejavnosti in mladih pa je predvidenih
19.345.000.00 SIT, in sicer za dejavnost mladih, fondacijo za nadarjene in za delovanje mladinskega informativnega in kulturnega kluba.
030 - Zdravstvo
Za potrebe zdravstvene dejavnosti se namenja 57.336.000,00 SIT, od tega znaša 39.363.000,00 zdravstveni prispevek za občine brez lastnih virov, ostalo pa je predvideno za kritje stroškov mrliških ogledov in investicij v Zdravstvenem domu.	→
številka 22
040 - Otroško varstvo
Za potrebe otroškega varstva se namenja obsežen del proračuna, saj ti odhodki znašajo 373.780.000,00 SIT, od tega največ za pokrivanje razlike do ekonomske cene vrtca v znesku 357.500.000,00 SIT, ostalo pa za investicije v otroškem varstvu v znesku 11.000.000,00 SIT ter druge potrebe.
050 - Socialno varstvo
Za potrebe socialnega varstva se namenja 89.700.000,00 SIT, od tega pa največ za sofinanciranje delovanja Centra za socialno delo, za refundacije oskrbnih stroškov v socialnih ustanovah, za preventivne programe socialnega varstva, za enkratne denarne socialne pomoči, za investicije v opremo društva slepih in za ostale manjše potrebe.
060 - Vzgoja in izobraževanje
Na področju vzgoje in izobraževanja je predvideno za leto 2001
217.481.000,00 SIT odhodkov, in sicer za tekoče odhodke za materialne stroške in ostale potrebe osnovnih šol, Glasbene šole in Ljudske univerze ter prevoza otrok v šolo skupaj 124.907.000,00 SIT, za investicijske odhodke pa 92.574.000,00 SIT, kar predstavljajo izdatki za dokončana dela pri telovadnici v Bakovcih, adaptacijo OŠ I in nabavo opreme OŠ.
070 - Šport
Za športno dejavnost se namenja 184.344.000,00 SIT; od tega za financiranje tekoče dejavnosti ŠZ, športnih društev, društev na področju tehnične kulture znesek 76.001.000,00
SIT, za investicije na področju športa 108.343.000,00SIT kar predstavlja sofinanciranje pokritja tribun na nogometnega stadiona, sofinanciranje izgradnje drsališča, za sofinanciranje izgradnje hangarja na letališču ter za ostale manjše investicije v športu.
100 - Komunalna dejavnost
Za potrebe komunalne dejavnosti je v proračunu predvideno
373.029.000,00 SIT, od tega pa je za financiranje stroškov javne razsvetljave, stroške ekoloških posegov, vzdrževanje zelenic, vzdrževanje javne razsvetljave, vzdrževanje drugih komunalnih objektov in za odplačilo obresti od kreditov predvideno 105.929.000,00 SIT. Za investicije v kanalizacijo v Bakovcih, Krogu in Satahovcih se za letošnjo fazo predvideva 213.000.000,00 SIT za sofinanciranje komunale in odplačilo kreditov za komunalno infrastrukturo pa
54.100.000,00 SIT
110 - Stanovanjska dejavnost
Odhodki v višini 82.970.000,00 SIT predstavljajo transferne prihodke Stanovanjskega sklada in odvode SS za odplačane kredite.
120 - Cestna infrastruktura
V okviru cestne infrastrukture se predvideva 245.362.000,00 SIT. Od tega gre za tekoče vzdrževanje mestnih ulic, vzdrževanje občinskih cest, javnih poti in gozdnih cest skupno 89.200.000,00 SIT. Za inves-
ticije in investicijske transferje na področju cestne infrastrukture pa je bilo razporejeno 156.162.000,00 SIT za potrebe investicij v prometno ureditev KS in mesta, za investicijsko vzdrževanje lokalnih cest in mestnih ulic ter javne razsvetljave, investicijske nadzore in projektno dokumentacijo pri teh investicijah.
130	- Uprava in organi mestne občine
Za potrebe tekoče dejavnosti in investicije občinske uprave ter občinskih organov je predvideno 378.761.000,00 SIT. Od tega je za potrebe plač občinske uprave, materialnih stroškov uprave in druge javne porabe, ki se evidentira pri občinski upravi bilo, razporejeno
347.781.000,00 SIT, za investicije in stroške investicijskega vzdrževanja občinske uprave pa 30.890.000,00 SIT, ker so planirane večje sanacije prostorov v občinski zgradbi po izselitvi davčne uprave in priprava prostorov za kurilnico na plin.
131	- Krajevne skupnosti in mestne četrti
V okviru proračuna je bilo za funkcionalno dejavnost KS in MČ razporejeno 17.732.000,00 SIT, transferni odhodki dejavnosti KS in MČ pa znašajo 92.471.000,00 SIT in se evidenčno vključujejo v proračun mestne občine.
133	- Drobno gospodarstvo
Za potrebe pospeševanje drobnega gospodarstva je bilo razporejenih
181.000.000,0 SIT. Od tega je namenjeno za stroške urejanja kmetijskih zemljišč, pospeševanje obrti in podjetništva ter za pospeševanje proizvodnje hrane in delovanje izobraževalnega centra skupaj
54.000.000 SIT, na račun predvidenih republiških sredstev za odpravo posledic suše v letu 2000 se za letošnje leto pričakuje še druga tranša državne pomoči v višini 100.000.000,00 SIT. Za investicijske odhodke za potrebe izobraževalnega centra in posojil za odpiranje novih delovnih mest pa se razporeja 27.000.000,00 SIT.
134	- Sredstva ZIR in PPZ
Za potrebe požarne varnosti, civilne zaščite in reševanja je predvideno 38.256.000,00 SIT, od tega je bilo namenjeno za tekočo dejavnost
24.454.000.00 SIT, za investicije za potrebe ZIR pa 13.802.000,00 SIT.
135	- Prostorsko planiranje
Za potrebe prostorskega planiranja, ki zajema stroške geodetskih meritev stroške urejanja prostorskih planov in stroške prostorsko informativne baze je v proračunu predvideno 13.100.000,00 SIT.
137 - Sredstva za režijski obrat za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči
Odhodki režijskega obrata za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči v skupnem znesku 203.300.000,00 SIT so namenjeni predvsem za nakup stavbnih zemljišč in na njih obstoječih poslovnih zgradb, za gradnjo južnega kolektorja kanalizacije v Murski Soboti in za komunalno urejanje stavbnih zemljišč v mestu s komunalnimi priključki.
Proračun za leto 2001 je sicer višji od lanskoletne realizacije za 2,5%, vendar pa kljub temu ni bilo moč upoštevati in vključiti v predlog vseh želja in potreb, ki so bile podane ob sestavi proračuna. Vendar pa je bila večina načrtovanih nalog vključena. Letošnje leto še močno bremenijo proračun izdatki za fazno gradnjo finančno zelo obsežnega projekta kanalizacije v Bakovcih, Krogu in Satahovcih, poleg tega pa še dokončanje investicij na področju šolstva in športa ter prometne infrastrukture. Posebej težak zalogaj v letošnjem letu in še tudi v naslednjem letu pa je izgradnja objekta Pokrajinske in študijske knjižnice, z letošnjim vložkom sredstev 231.000.000,00 SIT, prav toliko pa bo primaknila tudi republika in predstavlja ta objekt enega največjih projektov zadnjih let v okviru občinskega proračuna. Zato lahko ocenimo, da bomo z realizacijo tega programa zaokrožili še eno leto uspešnih investicijskih in razvojnih naporov, kar bo dalo našemu mestu še bogatejšo vsebino in podobo, kar pa je bil tudi naš cilj in proračun letošnjega leta je le delna realizacija tega programa.
Bela PAVLIČ
19. marec 2001
Slovesna otvoritev izobraževalnega centra Rakičan
obnovljenem delu rakičanskega gradu je bila 20. februarja slovesna otvoritev Izobraževalnega centra Rakičan. Na njej je župan mestne občine Murska Sobota Anton Slavic podrobno predstavil novo pridobitev in pozdravil goste. Med njimi je bil veleposlanik in vodja Evropske komisije v Sloveniji Eric van der Linden, ki je v svojem nagovoru izpostavil, da bo projekt spodbujanja kmetijstva in podjetništva vključen tudi v programe Evropske unije za gospodarsko prestrukturiranje. Povedal je tudi, da je Izobraževalni center Rakičan regija na stičišču meja odprla ob pravem času, saj je kot prva med tovrstnimi izobraževalnimi ustanovami pri nas tudi dobila sredstva iz programa Phare. Projekt je vreden 1,74 milijona evrov, doslej jih je bilo iz programa Phare porabljenih 700.000; 1,040 milijona sit pa je za prenovo in opremo prostorov v srednjeveškem dvorcu iz 17. stoletja v Rakičanu prispevala mestna občina Murska Sobota.
Na 1300 kvadratnih metrih obnovljene površine gradu so v okvi-
ru Izobraževalnega centra Rakičan tri predavalnice, računalniška učilnica in multimedijski prostor ter knjižnica.
Novi izobraževalni center zaenkrat deluje pod okriljem Regionalne razvojne agencije Mura, za katero je bil to poskusni projekt med tistimi, ki jih sofinancira Evropska unija in lahko bistveno pripomore k razvoju regije. Za udeležence izobraževanj je na voljo 29 ležišč v dveh apartmajih ter dvoposteljnih sobah, poleg predavateljev in slušateljev pa lahko prenočitvene kapacitete v gradu, v katerem je Konjeniški klub in gostišče pri Grajskih konjih, koristijo tudi drugi gostje. Po otvoritveni slovesnosti napovedanega posveta Pomurje kot pilotna regija v državnih in evropskih programih zaradi neudeležbe vabljenih ni bilo, upajmo pa, da bo novi izobraževalni center čim prej zaživel, z njim pa rakičanski grad, ki je z obnovo rešen propada, saj ga je po preselitvi starostnikov v bližnji Dom starejših zob časa temeljito načel, z novo vsebino kulturnega spomenika pa so tudi nove možnosti. Potrebno jih bo uresničiti, saj bo
poleg izobraževalnega centra za šolanje kadrov, ki jih bo Slovenija kot članica Evropske unije potrebovala, to tudi priložnost novih zaposlitev mladih izobraženih ljudi doma. Za to pa bo pomemben tudi posluh in finančna pomoč slovenske države. Po tistem, kar smo razbrali iz pisma predsednika države, Milana Kučana, ki se otvoritve (zaradi zadržanosti ob imenovanju varuha človekovih pravic) ni udeležil, je prav kadrovski potencial iz te pokrajine tisti, ki ga ne kaže spregledati, tudi zaradi sredstev, ki jih za čezmejno sodelovanje za pokrajino med Avstrijo, Slovenijo in Madžarsko namenja Evropska skupnost.
V predstavitvi projekta pa je vključevanje Pomurcev v izobraževanje izpostavil tudi direktor Agencije republike Slovenije za regionalni razvoj Ivo Piry, ki ima poleg domačina Andreja Horvata, z nekdanjega ministrstva za ekonomske odnose, gotovo veliko zaslug, da so bila sredstva iz programa Phare namenjena za obnovo gradu in novi izobraževalni center v Rakičanu.
♦ Brigita BAVČAR
Študij na daljavo pri Ljudski univerzi
Murski Soboti so se v zadnjem času z namero nadaljnjega izobraževanja mladih ter odraslih dogodili nekateri pomembni premiki. Potem, ko se je v šolskem letu 2000/2001 na soboški Ekonomski šoli začel študijski program za redni in izredni študij za pridobitev strokovnega naziva »komercialist«, so naredili korak naprej tudi pri Ljudski univerzi M. Sobota.
Tam bodo ob nekaterih že uveljavljenih višješolskih programih ob delu - poslovna ekonomija mariborske ekonomskoposlovne fakultete ter javna uprava ljubljanske visoke upravne šole, jeseni začeli še z enim -poslovni sekretar.
Izvajali ga bodo z zavodom za izobraževanje Doba iz Maribora ter z domačimi mentorji. Da bodo s študijem dejansko pričeli, se mora v ta program vpisati najmanj 30 kandidatov. Izobraževa-
nje se bo izvajalo na daljavo, torej preko interneta, zato morajo imeti kandidati ustrezno opremljeni osebni računalnik. Tisti, ki te možnosti nimajo, pa bo soboška ljudska univerza omogočila dostop do svojih računalnikov, ki jih imajo v okviru Središča za samostojno učenje. Izpiti pa bodo klasični in bodo potekali na ljudski univerzi v Slomškovi ulici.
♦ Geza GRABAR
Premalo donatorjev za znanje
V Klubu PAC (Pomurski akademski center) je bila v januarju tiskovna konferenca, na kateri je predsednica uprave Pomurske izobraževalne fondacije, direktorica območne enote Zavoda za zaposlovanje in mestna svetnica ter predsednica številnih komisij mestnega sveta, prisotne seznanila z delovanjem nove fundacije Znanje za razvoj. Ta je pravna naslednica že omenjane Izobraževalne fondacije Pomurja, ki jo je ustanovila Etelka Korpič-Horvat s sodelavci, od nje pa je predsednikovanje prevzela sedanja direktorica Cvetka Čahuk Mandič. Na tiskovni konferenci je najprej govorila o razpisu in razdelitvi poldrugega milijona tolarjev 36 upravičencem od skupnih 58, kolikor se jih je prijavilo na razpis. V nasprotju s tem pa je bilo število donatorjev. Teh je samo šest, in med njimi ni največjih pomurskih podjetij, kar potrjuje, da ne upoštevajo tistega, kar smo prebrali na naslovnnici vabila: »Le ljudje, ki imajo znanje, bodo lahko zagotavljali konkurenčnost, na katero danes prisega ves svet. Tisti, ki ima znanje, ustvarja kapital, tisti, ki ga nima, zapravlja kapital.«
In naš komentar: Zdaj je jasno, zakaj je v naši pokrajini vse manj kapitala, saj smo zadnji med dvanajstimi slovenskimi regijami, in tu bomo tudi ostali, dokler bo odnos do znanja tak kot je!
Spodbuden pa je podatek, da je med donatorji Mestna občina Murska Sobota in njen podžupan Rudolf Horvat, kot direktor podjetja Saubermacher -Sud in predsedujoči v mestnem svetu, kjer si bo gotovo prizadeval, da bo mestna občina za zanje namenila v letošnjem proračunu več sredstev kot lani.
BB
11
številka 22
Slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku
estna občina Murska Sobota je, kakor vsako leto ob kulturnem prazniku, tudi letos pripravila osrednjo slovesnost, na kateri je župan Mestne občine Murska Sobota, Anton Slavic, podelil nagrade ustvarjalcem na področju kulture.
Po odloku o nagradah ob kulturnem prazniku so vsako leto razpisane: nagrada Mestne občine Murska Sobota za vrhunske dosežke ali za življenjsko delo na področju kulture, plaketa Mestne občine Murska Sobota za pomembne dosežke na področju kulture, ki se podeljuje za izredne dosežke, ki so bile javnosti predstavljene v zadnjih dveh letih, priznanje Mestne občine Murska Sobota za uspešno delo na področju kulture in priznanje Mestne občine Murska Sobota mladim ustvarjalcem na področju kulture.
Na razpis so prispeli trije predlogi: s strani kulturnih organizacij in širše javnosti en predlog, ostala dva je predlagala mestna uprava. Predloga za priznanje mladim ustvarjalcem na področju kulture letos ni bilo. Predlogi so bili v celoti upoštevani. Tako so nagrade ob letošnjem kulturnem prazniku prejeli:
Nagrado (denarno) Mestne občine Murska Sobota za življenjsko delo na področju kulture pisateljica Karolina Kolmanič.
Karolina Kolmanič sodi med najpomembnejše slovenske živeče pisateljice. Rojena je bila v Lomanošah pri Gornji Radgoni, a je kmalu po študiju na višji pedagoški šoli v Ljubljani -študijska smer slovenščina -nemščina, pričela s službovanjem najprej po prekmurskih vaseh, končno, leta 1961, pa v Murski Soboti, kjer si je ustvarila družino in dom. Nadaljuje realistično pripovedno tradicijo prekmurskih pisateljev, hkrati pa je zapisovalka tudi tipično slovenske problematike, zato najde številne hvaležne bralce po vsej Slovenije, pa tudi izven njenih meja.
Slovenski javnosti se je prvič predstavila leta 1963 s knjigo Sonce ne išče samotnih poti, nato pa so sledila dela: Srečno, srebrna ptica, Marta, Posodite mi svoj obraz, Tvoja skaljena podoba, Izzvenela je pesem, Sadovi ranih cvetov ter v zadnjem desetletju Klanec viničarke Ane, Vračam vam soproga, Pozno poletje, Razcvet
sončnice in zadnje delo, ki je izšlo pred kratkim, Ni sonca brez senc.
Karolina Kolmanič piše tudi za otroke - Sanje o zlatih gumbih; najstnike - Sence na belih listih; poskusila se je v dramatiki ter uveljavila kot prevajalka.
Pisateljica vseskozi opisuje sodobnega človeka, z izrazitim posluhom, predvsem za njegove stiske in težave, ki so kljub materialnim dobrinam - ali pa prav zaradi tega - take, da zastavljajo korak marsikomu od nas. Značilen za Kolmaničino pisanje je zavzet odnos do problematike, karakterno zdravi liki ter prepričljiv optimizem. Vse to dela Karolino Kolmanič kot pisateljico in kot človeka simpatično, njeno sporočilo pa je optimistično in plemenito. Za svoja dela je večkrat prejela nagrade.
Poleg pisateljevanja, s katerim je na izviren način in tehtno obogatila sodobno slovensko književnost, se je Karolina
Kolmanič s svojim delom zapisala tudi v širši kulturni in družbeni prostor.
Kot svetovalka za nemški jezik na Zavodu za šolstvo v Pomurju je redno sodelovala pri nastajanju učbenikov. Za svoje delo je prejela priznanje prosvetnih delavcev v takratni občini. Od leta 1966 naprej je bila predsednica občinske Zveze prijateljev mladine. V tistem času so bila organizirana srečanja mladine iz domovine in tujine (Poljska, Češka, ...) Kot ustanoviteljica bralne značke -najprej v Pomurju in kasneje tudi v Porabju - in redna udeleženka preko sto literarnih srečanj po šolah, je veliko storila za bralno kulturo med mladimi in za to prejela leta 1973 Zlato značko Zveze prijateljev mladine Slovenije.
Z njenim predsedovanjem soboškemu Kulturnoumetniškemu društvu Stefan Kovač v osemdesetih letih, je na veselje številnega občinstva ponovno zaživela kakovostna ljubiteljska
Na veliko platno so bili projecirani videoportreti letošnjih nagrajencev, za glasbeni užitek v akustični cerkvi sv. Nikolaja pa je poskrbel Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije.
Podelitev nagrade za življenjsko delo pisateljici Karolini Kolmanič.
19. marec 2001
gledališka ustvarjalnost.
Danes je Karolina Kolmanič vodja literarne sekcije v Društvu upokojencev Murska Sobota in članica odbora Likus v Mariboru. In ustvarja.
Plaketo (umetniško delo) za pomembne dosežke na področju kulture je prejela muzejska svetovalka Metka Fujs za organizacijo, izvedbo znanstvene konference in pripravo publikacije znanstvene konference ob osemdeseti obletnici priključitve Prekmurja k Sloveniji.
Plaketa za pomembne dosežke na področju kulture muzejski svetovalki Metki Fujs.
Že ob praznovanju 70-obletnice priključitve Prekmurja k Sloveniji je Metka Fujs v Pokrajinskem muzeju Murska sobota pripravila razstavo z naslovom Prevrat, ki je bila opremljena s plakatom in zloženko.
Ob 80-letnici priključitve pa je začrtala znanstveno konferenco s pomenljivim naslovom Prekmurje na obrobju ali stičišču evropskih komunikacij, hkrati pa je prevzela njeno organizacijo in izvedbo.
Konferenca je potekala v Murski Soboti od 9. do 11. septembra leta 1999 in je na enem mestu zbrala zgodovinarje, ekonomiste, umetnostne zgodovinarje, etnologe, psihologe, demografe, jezikoslovce, sociologe, teologe in politologe z namenom, da na podlagi svojega raziskovalnega dela zarišejo podobo Prekmurja v minulih osemdesetih letih - tudi v
primerjavi s sočasnim dogajanjem na Hrvaškem, v Avstriji in na Madžarskem. Bilanca preteklosti oblikovane na konferenci je zbrana tudi v Zborniku izdanem leta 2000. Objavljeni referati nakazujejo vizijo prihodnosti naše pokrajine ter jasno spoznanje, da je še veliko tem in področij, ki smo jih zanemarili, pa se jih bomo morali lotiti, ker tega nihče ne bo storil namesto nas. V zadnjih dveh letih je Metka Fujs sodelovala kot recenzentka, pedagoginja in predavateljica pri najrazličnejših projektih, poveanih z omenjeno temo, dragoceni pa so bili tudi njeni prispevki v tiskanih medijih in na nacionalni televiziji, ki so širšo javnost in našo državo vedno znova opominjali, da Prekmurje ne želi biti le slovenski cestni, železniški in plinovodni koridor.
Priznanje za uspešno delo na področju kulture so prejeli člani Big banda Murska Sobota.
Soboški Big band je bil ustanovljen leta 1969 na pobudo Ernesta Lukača, ki je ostal njegov umetniški vodja in dirigent vse do danes. V prvi zasedbi je poleg ustanovitelja igralo še sedem glasbenikov in že po enoletnih vajah so pripravili prvi koncert v takrat imenitni soboški kinodvorani. Do leta 1974 je število članov tako naraslo, da lahko govorimo že o klasični big bandovski zasedbi, ki je razveseljevala obiskovalce kavarne hotela Diana. Sledili so številni koncerti po Prekmurju, na Madžarskem in v Avstriji ter nastopi na revijah tovrstnih orkestrov, leta 1981 pa tudi nastop na takratni RTV Ljubljana. V vseh letih delovanja se je v Big bendu zvrstilo preko osemdeset glasbenikov in preigranih je bilo veliko skladb iz zakladnice svetovne ter domače jazz, rock in zabavne glasbe.
Danes šteje Big band 26 članov, ki prihajajo na vaje od blizu in daleč, vendar vsi z enakim entuziazmom: saksofon - Marjan Farič, Kramar Franc,
Željko Ritlop, Petar Novak, Matej Bunderla, Miha Gyorek, pozavna - Bojan Lukač, Peter Bico in Matej Zavec, trobenta -Štefan Zrinski, Stanko Peterka, Bily Zdenek, Matjaž Horvat, Jože Pavlinjek, Grega Lenaršič, flavta - Erna Lukač, Tamara Andrejek, Urška Ferko, ritem sekcija - Boštjan Bertalanič (bobni), Janez Cizmazija (kontrabas), Kristjan Borovšak (klavir), Iztok Rodež (kitara), Tine Franko (kongi), vokal - Mateja Horvat in Simon Mataič.
Ob Ernestu Lukaču sta še dva člana, ki sta v Big bandu od vsega začetka, to sta Marjan Farič in Štefan Zrinski.
V takšni zasedbi je Big band Murska Sobota v minulem letu z izvrstnim koncertom, spet v dvorani soboškega kina, proslavil 30 let uspešnega dela.
Iz izkušenj iz preteklih let, ko je bila grajska dvorana premajhna za vse, ki bi želeli prisostvovati slovesnosti ob kulturnem prazniku in prvi čestitati nagrajencem, smo se letos odločili, da preselimo dogodek v katoliško cerkev sv. Nikolaja. Slavnostna govornica na prireditvi je bila arheologinja Irena Šavel, ravnateljica Pokrajinskega muzeja Murska Sobota. V govoru se je osredotočila predvsem na muzejsko dejavnost, njen pomen in probleme, s katerimi se srečujejo v današnjem
Priznanje za uspešno delo na področju kulture je v imenu Big banda Murska Sobota sprejel umetniški vodja in dirigent Ernest Lukač.
času in pri tem izpostavila nezainteresiranost ostalih pomurskih lokalnih skupnosti za ureditev ustanovitvenih aktov Pokrajinskega muzeja Murska Sobota.
Na prireditvi je na dan osme obletnice svojega obstoja nastopil Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije z deli Corella, Mozarta, Čajkovskega in Prekmurca Slavka Šuklarja. Koncert je bil izveden vsoorganizaciji Kluba PAC in ob finančni podpori Ministrstva za kulturo Republike Slovenije. Prireditev je povezovala Simona Špindler.
♦ Brigita PERHAVEC Fotografije: Zoltan ZAUNEKER
Slavnostna govornica na letošnji občinski slovesnosti je bila arheologinja Irena Šavel.
številka 22
Spominska razstava in aktualna predstava o Ludviku Vrečiču
V razstavišču Pokrajinskega muzeja v Murski Soboti je bil na predvečer Prešernovega dne v počastitev kulturnega praznika voden ogled po spominski razstavi Ludvika Vrečiča. Njen avtor Janez Balažic, višji kustos soboškega muzeja, je vodil tudi zanimiv pogovor na temo Ludvik Vrečič in likovna umetnost 20. stoletja. Na njem so se kresala mnenja umetnostnih zgodovinarjev (Vlado Sagadin, Franc Obal, Robert Inhof in Janez Balažic) z izkušnjami akademskih slikarjev (Franc Mesarič, Mirko Rajnar in Jože Denko). Posebej prepričljiv v povedanem in čustven je bil Franc Mesarič, ko je govoril o malem dečkecu, ki se je odločil za slikarsko pot in šole v Budimpešti, domači pokrajini pa je dal dela, kakršnih doslej ni imela.
To, da je imel kakšnega vzornika, kot jih imajo skoraj vsi umetniki, pa tudi po besedah Mirka Rajnarja nima tolikšne teže, da ne bi cenili njegove izvirnosti. Kot občutljivega človeka, ki je bil slikar v pravem pomenu besede, se Ludvika Vrečiča iz budimpeštanskega obdobja spominja Olga Kodila. Njegova nečakinja Ida Horvat, ki se je tudi udeležila pogovora, pa je strica nazadnje videla pri 11-ih letih in je pozorno prisluhnila vsem sodobnikom, ki so pričali o Ludviku Vrečiču, pa tudi potomcem in lastnikom njegovih del, ki so razstavljena v razstavišču Pokrajinskega muzeja. Po izjavi Olge Kodila gre le za desetino njegovih del, večina pa naj bi poniknila v Budimpešti, kjer jih je prodajal za živež in preživetje.
Ogledu spominske razstave prvega prekmurskega akademskega slikarja Ludvika Vrečiča je sledila v grajski dvorani gledališka predstava, Vlak čez jezero. Avtorja dela je Zdenko Kodrič, delo je izdala Pomurska založba, in sicer v počastitev kulturnega praznika, uprizorilo ga je Prešernovo gledališče iz Kranja. Tako voden ogled kot predstava pa se dopolnjujeta, saj je tema gledališke predstave srečanje še neuveljavljenega Vrečiča z znanim slovenskim impresionistom Rihardom Jakopičem.
BB
Dejavni fotoklub Murska Sobota
Na Jelovškovem bregu, kjer so lani v vinotoču Pasero za predsednika Fotokluba Murska Sobota izvolili akademskega slikarja Jožeta Denka, je bil tudi letos v januarju občni zbor. Na njem so člani (v fotoklubu jih je nekaj manj kot trideset) prisluhnili poročilu o delu v minulem letu. Bili so ustvarjalni, če sodimo po številu razstav v soboški kavarni Jelša, kjer se je nazadnje predstavila Nina Grein iz Radenec, in na razstavah v Ingolstadtu ter Djurdjevcu. Z obema mestoma je izmenjava razstav tradicionalna, vključujejo pa jo tudi v letošnji program dela. Fotografska naziva pa so tokrat podelili dvema, ki sta zaprosila zanj in si ju zaslužila s številom točk. To sta Davorin Kofjač in Samo Ratnik. Čeprav ni več predsednik, pa je dnevno fotografsko aktiven tudi ustanovitelj in prvi predsednik Fotokluba Murska Sobota, Jože Pojbič, novinar Dela, ki je tudi urednik fotografije Soboških novin.
Retrospektivna razstava Vlada Sagadina
pokojeni profesor umetnostne zgodovine Vlado Sagadin iz Murske Sobote, ki je bil 4.10.1930 rojen v Beltincih, je bil v Murski Soboti ravnatelj Gimnazije in tudi Srednješolskega centra tehniško-pedagoške usmeritve. Vse svoje življenje je zapisan slikarstvu, in tako ima za seboj že preko 25 samostojnih ter 110 skupinskih razstav v Sloveniji, Avstriji, Madžarski in Poljski, seveda pa tudi številna priznanja. Konec leta 2000 je ob svoji 70-letnici imel odmevni retrospektivni razstavi v Velenju in Celju. Zadnji teden januarja so razstavo njegovih del slovesno odprli v predprostorih Občine Puconci. Pred številnim občinstvom je spregovoril dolgoletni prijatelj profesorja Vlada Sagadina dipl. inženir Adolf Pen, ki se tudi sam ukvarja s slikanjem in je z njim skupaj v likovni sekciji LIKOS, ki jo je profesor Sagadin pomagal ustanoviti pred 37. leti. Po mnenju Adolfa Pena je pri profesorju Sagadinu na faktografijo vezan interes slikarja, ki je v pr-
vih dveh desetletjih po drugi svetovni vojni gojil čustveni odnos do predmetne stvarnosti še preostalega ruralnega izročila, v naslednjih desetletjih pa se je vedno bolj in-
tenzivno ukvarjal zgolj s slikarskim doživetjem samim, kjer tudi barva postaja sinonim za svetlobna razpoloženja v smislu psevdoimpresionističnega plenerizma.
Tokratno slikarsko retrospektivno razstavo profesorja Vlada Sagadina, pod naslovom Barvne svetlobe, v predprostorih Občine Puconci si je vsekakor vredno ogledati.
♦ Filip MATKO
14
19. marec 2001
Božje in preproste
resnice Rudija Ringbauerja
Sredi januarja je bila v Jakijevi dvorani zanimiva predstavitev druge knjige resnic - aforizmi Rudija Ringbauerja, upokojenega sodnika, ki živi na Ptuju, izvira pa iz Murske Sobote, v katero se tudi rad pogosto vrača. V imenu gostitelja odmevne prireditve je avtorja in njegove številne prijatelje ter ostale prisotne pozdravil zavarovalniški kadrovik Viktor Vild. Pogovor z avtorjem Preprostih in božjih resnic pa je odlično vodila publicistka Bea Logar, ki se je osredotočila predvsem na božje in dobila na postavljena vprašanja poleg odgovorov tudi komentar Rudija Ringbauerja.
Prireditve v Murski Soboti se je udeležil tudi župan Mestne občine Ptuj, Miroslav Luci, ki je ob tej priložnosti svojemu znanemu občanu namenil dobre besede, zanje pa poleg zahvale prejel zagotovilo, da ga bo volil tudi na naslednjih volitvah. Med prisotnimi ni bilo predstavnikov Mestne občine Murska Sobota, z mladostnim prijateljem pa je družabnem delu srečanja zapel mestni svetnik in predsednik mestne četrti Center Vladimir Goldinskij. Ta večer je bil posebej dobre volje tudi zato, ker je poleg s svojega slavil tudi rojstni dan vnuka in se je veselil, ker je postal dedek. Na prireditvi pa so nastopili vnuki širše Rudijeve družine na Ptuju: Katja s kitaro, na harmoniko je igral Vojko Vidovič, na čelo pa Jože Čačkovič. Program je povezovala Božena Čačkovič, ki je prebrala tudi izbrane aforizme iz druge knjige resnic Rudija Ringbauerja. Avtor je ob tej priložnosti povedal, da so preproste resnice reakcija na božje. Tokrat jih je zbral okroglih 400 in predlagal, da jih prebiramo po kapljicah, kot zdravilo, in ne več naenkrat, saj si jih tako kot vicev, ne bi zapomnili.
Med verzuško
in pesmijo
oezija Prekmurja v prvi polovici 20. stoletja, ki jo je pod naslovom Med verzuško in pesmijo napisal Franci Just, založilo pa njegovo in Ferija Lainščka Podjetje za promocijo kulture Franc Franc, je izšla na 200 straneh. Knjigo je uvodoma predstavil Milan Vincetič, tudi sam znani literat in profesor slovenščine oziroma slovenist. Literarni pogovor, ki je bil v salonu Murska republika v soboški Zvezdi, je vodil Robert Titan-Felix. Spomnil je na začetke Justovega pisanja v tem prostoru pred četrt stoletja. Na kulturnih obzorjih Vestnika, ki sem jih takrat urejala sedanja odgovorna urednica Soboških novin, je namreč študent slavistike Franci Just v nadaljevanjih pisal o tem, kar je zdaj (dopolnjeno) zbrano v knjigi. Na vprašanje po zanimivem literarnem pogovoru pa sem podpisana dobila odgovor, zakaj se avtorji antologij in profesorji slovenščine pri književnosti raje kot sodobnikov lotevajo mrtvih pesnikov. Zato, je povedal profesor Franci Just, ker so pokojni in ne morejo komentirati napak pri predstaviti njihove poezije. Zato smo lahko na literarnem večeru prisluhnili
interpretaciji Novakove pesmi, prvi s tega območja v prvi polovici 20. stoletja, ne pa tudi pesmim sodobnikov. Slišali pa smo tudi pesem na srečanju prisotnega starejšega duhovnika Ivana Camplina iz Martinja, ki s svojim bogoslužjem v Porabju skrbi za ohranitev slovenske oziroma domače goričanske besede. Literarnemu pogovoru pa so prisluhnili kolegi Francija Justa, tako z Gimnazije kot s Srednje poklicne in tehniške šole, nekdanjega srednješolskega centra, na kateri je, po ukinitvi uredniškega mesta v Pomurski založbi, ki ne izdaja več knjig, zdaj po novinarski izkušnji pri domačem tedniku, zaposlen tudi Milan Vincetič. Na domačo založbo in njene nekdanje dni razcveta pa nas je spomnil tudi naslov zbirke Podobe Panonije, pri kateri je na okroglih 200 straneh, v založbi Podjetja za promocijo kulture, izšla knjiga Med verzuško in pesmijo. Ker nam jo je avtor podaril s posvetilom za dobrohotno branje, jo bomo s toliko večjim navdušenjem prebirali in predlagam, da po njej posežete vsi, ki vas zanima poezija Prekmurja v prvi polovici 20. stoletja.
♦ Brigita BAVČAR
Razstava v Art caffeju
Oskar Rotovnik Oki iz Slovenj Gradca je pričel s slikanjem šele nekaj pred svojim štiridesetim letom, a je že poznan avtor doma in v tujini. Njegove slike si je vredno ogledati, kajti v današnjem času velikokrat potrebujemo nekoga ali nekaj, kar nas za hipec ustavi. Potrebujemo stvari, ki nas vrnejo v naš čas in nas spomnijo na prave vrednote, katere kličejo k razmišljanju, in s tem tudi vabijo na ogled likovnih razstav.
V soboškem Art caffeju v Partizanski ulici bo do konca marca na ogled prodajna razstava slik 54-letnega Oskarja Rotovnika Okija iz
Slovenj Gradca, v glavnem iz njegove zadnjega, t.i. »rdečega obdobja«. Da lahko razumemo slikarsko govorico in tematiko (po besedah umetnostnega zgodovinarja dr. Lea Steinerja), ki jo predstavljajo slikarska dela Rotovnika, je potrebno poznavanje zgodb Nove, predvsem pa Stare zaveze, z vsemi njihovimi znaki in simboli. Pri tem bi lahko rekli, da je umetniška ustvarjalna zgodba sama poiskala umetnika ter ga nagovorila do te mere, da jo je sprejel za svojo izpoved in s tem na slikarskem platnu naredil skrivnosten zapis na skrivnosten način.
♦ Filip MATKO
Oskar Rotovnik Oki
številka 22
Murska Sobota -
najlepše srednjeveliko
mesto v Pomurju ter drugo najlepše v Sloveniji
aše mesto je tudi v lanski akciji Turistične zveze Slovenije (TZS) - Moja dežela, lepa in gostoljubna, prejelo visoko priznanje - v konkurenci srednjevelkih mest je bila namreč Murska Sobota po mnenju republiške ocenjevalne komisije izbrana za drugo najlepše v državi.
Kot so zapisali v obrazložitvi, je Murska Sobota »... najsevernejše mesto Slovenije in geografsko središče Prekmurja. Na bogato kulturno dediščino spominja renesančni dvorec sredi prelepega parka, v katerem je danes pokrajinski muzej. Spomin na dogodke iz druge svetovne vojne je skladno ujet s spomenikom v parkovno urejenem delu Trga
zmage. Na mesto se navezuje tudi bogat turistični program. Predvsem na lovni in prehodni turizem, letenje z letali in baloni, jahanje, izletništvo, ribarjenje... V bližnji okolici je kar nekaj zdravilišč in drugih zanimivih ponudb, ki slonijo predvsem na domači obrti, kulinariki, običajih. Prekmurci se lepote in kakovosti svojega
prostora močno zavedajo in jo tudi cenijo. Imajo zelo prizadevno in delovno turistično društvo. Spoštovanje do mesta se odraža z vestnim vzdrževanjem in urejenostjo Murske Sobote, ki domačinom in obiskovalcem omogoča bogato in kakovostno življenje.«
Kakor že vrsto let nazaj pa je bila Murska Sobota tudi v podobni akciji na lokalni ravni - organizirala jo je Pomurska turistična zveza, tudi lani izbrana za najlepše urejeno srednje veliko mesto v Pomurju.
Obe priznanji sta bili predstavniku mesta izročeni na srečanju turističnih delavcev Pomurja, ki je potekalo v Zdravilišču Moravske toplice.
 Geza GRABAR
Štefan Cigan, načelnik oddelka za gospodarstvo in družbene dejavnosti v mestni upravi se zadovoljno smehlja ob prejemu priznanja Pomurske turistične zveze.
Štefan Cigan, načelnik oddelka za gospodarske in negospodarske dejavnosti pri Mestni občini Murska Sobota je priznanje za drugo najlepše urejeno srednje veliko mesto v Sloveniji prejel iz rok predsednika TZS dr. Marjana Rožiča.
Tolkalist  Nebojša Jovan Živkovič je s svojim nastopom v  prostorih Pomurskega akademskega centra popestril večer in vnesel drugačnost v tukajšnjo glasbeno sceno. Virtuoza na marimbi namreč nimamo priložnosti cesto poslušati in gledati v Murski Soboti.
◊ Fotografije: Boris ČERNI
16
19. marec 2001
a ljubljanskem Gospodarskem razstavišču je v času od 6. do 10. februarja potekal mednarodni sejem turizma, športa ter izdelkov, storitev in idej za prosti čas.
Letošnji jubilejni 40. sejem Alpe Adria je bil na željo razstavljavcev, predvsem agencij, že v februarju. Na njem je sodelovalo 123 razstavljavcev iz 13 držav. Med njimi se je posebej predstavila Črna Gora, kot država partnerica, saj je Slovenija zanjo, kot je poudaril črnogorski minister za turizem, tradicionalno pomembno tržišče in zato upajo na številne slovenske goste. Prav tako so na sejmu bili »močno« prisotni tudi predstavniki turističnih agencij in organizacij iz Hrvaške.
Od slovenskih predstavnikov so bila prisotna skoraj vsa vidnejša turistična podjetja in organizacije, kajti sejem Alpe Adria je v domačem prostoru ostal edini sejem s poudarkom na turizmu. Prisotnost na samem sejmu se odraža tudi kot prisotnost na področju turizma v slovenskem prostoru. Tega pa se močno zavedajo tudi organizatorji sejma, ki z kar precej visokimi cenami sejemskega prostora nastopajo do razstavljavcev. Prav tako so po mojem mnenju previsoke tudi cene vstopnic na sejem, saj cena 1.000,00 SIT za odraslega obiskovalca ni tako malo.
Kljub finančnim težavam, ki jih bojda ima Gospodarsko razstavišče, se to ne bi smelo odražati na cenah do razstavljavcev in do obiskovalcev, kajti druga resnica je tudi ta, da oboji za vložen denar v smislu ponudbe, ki jo mora urediti organizator sejma, dobijo bore malo (problematika parkirišč, zastarele sanitarije in še kaj).
Seveda izvedba sejma v celotni nikakor ni negativno ocenjena, navedene pomanjkljivosti so dobronamerne pripombe, ki jih bo v bodočnosti nekako treba rešiti. Dejstvo je, da v državi, ki vidi vizijo svojega razvoja predvsem na področju turizma, mora obstajati vsaj en kvaliteten turistično izrazit sejem in sejem Alpe Adria vsekakor ima vse možnosti, da to postane.
Pomurska turistična ponudba je bila predstavljena na skupinski regijski stojnici. Predstavnikih turističnih podjetij in organizacij iz Pomurja so predstavljali novosti in aktualnosti na svojih področjih. Prisotni na sejmu iz naše regije so bili: Zdravilišče Radenska in Terme Banovci, Radenska Zvezda - Diana, Zdravilišče Moravske toplice oziroma Terme 3000, Terme Lendava, Lokalna turistična organizacija Lendava, Lokalna turistična organizacija Prlekija iz Ljutomera ter Lokalna turistična organizacija Prekmurski turistični
izvir. LTO Prekmurski turistični izvir je gospodarsko interesno združenje za pospeševanje turizma na območju občin Moravske Toplice, Beltinci, Cankova, Gornji Petrovci, Hodoš, Šalovci, Grad, Puconci, Rogašovci, Dobrovnik, Kobilje, Kuzma in Mestne občine M. Sobota. Namen te LTO, ki združuje 13 občin, je predvsem pospeševanje in trženje turistične ponudbe na območju kot celoti.
Sejem je obiskalo 20.000 obiskovalcev, kar je dober obisk. Na otvoritveni dan je bila prisotna predvsem strokovna javnost, ostale dneve pa so bili to upokojenci, dijaki ter družine, ki že razmišljajo o svojih poletnih počitnicah oziroma o obiskih zdravilišč v času pred glavno turistično sezono.
Pomurska stojnica je med obiskovalci naredila izredno dober vtis, saj ne moremo govoriti o konkurenci med posamezniki, ampak o celoviti predstavitvi ter dopolnjevanju turistične ponudbe, predvsem pa o dobri razpoznavnosti. Turistom niso bistveni podatki, v kateri občini se nahaja zdravilišče, muzej, naravna znamenitost, ampak je bistven podatek, kaj vse na nekem geografskem področju lahko doživijo in vidijo.
Razstavljavci smo zadovoljni z obiskom na naši stojnici ter odzivi obiskovalcev. Obiskovalci naše stojnice so lahko dobili izčrpne podatke o turistični ponudbi v naši pokrajini ter konkretne programe počitnic v posameznem kraju. Dogajanje na naši stojnici je bilo popestreno tudi z vsakodnevnimi glasbenimi nastopi, ki so obiskovalce še dodatno
pritegnili.
Smiselno je, da se pomurska turistična ponudba predstavlja na skupinskem razstavnem prostoru, kajti kljub različnosti ima vsak izmed prisotnih isti cilj, to je pospešiti turistično prodajo v svoji hiši, če se bo ta povečevala pri posameznikih se bo zagotovo to odrazilo tudi v širšem prostoru in obratno večja turistična prodaja oziroma obisk na širšem prostoru bo vidna tudi pri posameznih turističnih ponudnikih.
♦ Darja PINTARIČ
17
Sejem Alpe Adria
številka 22
Turistično društvo Murska Sobota
uristično društvo Murska Sobota je s svojim delovanjem prisotno v Murski Soboti že od začetka 80. let. V času razvoja društva so preko društva bile izvedene različne akcije. Vsa leta pa so bili nekako glavni cilji društva skrb za lepše urejeno bivalno okolje; izdelava promocijskih materialov ter povečevanje kvalitetnih družabnih srečanj oziroma prireditev.
S svojo vlogo je društvo bilo pobudnik oziroma soudeleženec pri akcijah, kot so ločeno zbiranje odpadkov, izvedba prireditev (silvestrovanje na prostem in Soboški dnevi) ter raznih promocijskih predstavitev Murske Sobote in Pomurja v drugih krajih. V okviru društva je pred leti v mestnem središču začel delovati tudi turistično informacijski center, katerega naloga je posredovanje informacij o ogleda vrednih točkah in prireditvah v sami mestni občini ter širše.
V	začetku delovanja je imelo društvo probleme s financiranjem dejavnosti, vendar se v zadnjem obdobju položaj izboljšuje, saj so posluh za pospeševanje dejavnosti na tem področju imeli tako pri Mestni občini Murska Sobota, ki namenja del sredstev zbranih od turistične takse za delovanje društva, kakor tudi pri posameznih podjetjih, ki delujejo ali pa so prisotna na tem področju. Med temi so taka, ki že nekaj let zaporedoma s finančnimi sredstvi pomagajo izvesti prireditev Soboški dnevi, ki je ena izmed največjih kulturno zabavnih prireditev v regiji. Velik posluh za delovanje društva pa sta že pred leti izkazali tudi podjetje Radenska d.d. in Pivovarna Laško d.d., ki sta vsaka posebej preko financiranja delovanja društva videli tudi svojo vlogo pri razvoju in pospeševanju turizma v našem prostoru.
V	imenu društva se iskreno zahvaljujem zgoraj omenjenim, kakor tudi vsem tistim, ki so po svojih zmožnostih sodelovali finančno ali materialno pri izvedbi določenih aktivnosti.
Kljub izredno težki gospodarski situaciji v našem prostoru, upam, da bodo vsa ta in druga podjetja v svojih sredinah tudi v bodočnosti uspela najti del sredstev za aktivnosti društva.
V	prihajajočem obdobju želi društvo poleg že utečenih aktivnosti več pozornosti nameniti tudi:
• sodelovanju s posameznimi krajevnimi skupnostmi ter skupaj z njimi organizirati manjše družabno zabavne prireditve njihovih sredinah,
•	ozaveščanju in opozarjanju domačinov za skrb in urejenost svojega bivalnega okolja,
•	ohranjevanju ter usposabljanju vseh tistih drobnih turistično zanimivih stvari, ki dajo piko na i turistični ponudbi v našem okolju,
•	večji promociji posameznih turistično zanimivih točk, kot so muzejske zbirke, zgodovinski in sakralni objekti, športni objekti, naravna in kulturna dediščini,... Navedene so le nekatere osnovne
naloge, obenem pa želimo pridobiti več članov in somišljenikov, ki bi v okviru društva lahko s svojo kritično oceno in delovanjem pripomogli k boljši in lepši urejenosti kraja ter boljšemu razvoju turizma. S tem člankom vas želimo privabiti k takemu delovanju oziroma razmišljanju v tej smeri. Kljub aktivnim delovanjem turističnih podmladkov v naših osnovnih šolah, bi lahko preko te odraščajoče mladine bili še bolj uspešni s posameznimi aktivnostmi, kot so npr. »zelene straže v okolici šol«, popisi divjih odlagališč in zanemarjenih področij v posameznih krajevnih skupnostih ter podobno.
Prav tako bomo poskušali k sodelovanju pritegniti tudi posamezne lokalne televizijske postaje, ki bi k boljšemu stanju na
področju turizma lahko pripomogle z uvedbo oddaj npr. KRITIČNO OKO ter javno opozorile na slabo urejene točke v domačem prostoru.
Društvo, ki je prostovoljno, samostojno ter nepridobitno združenje fizičnih oseb bo v prihodnosti sledilo osnovnemu vodilu delovanja, ki pa je združevanje zainteresiranih občanov zaradi pospeševanja razvoja turizma ter zaradi uresničevanja svojih posebnih in skupnih interesov na področju turizma.
K sodelovanju vabimo vse tiste, ki želite uresničiti eno izmed navedenih nalog oziroma imate svojo idejo, ki bi pripomogla k boljši razpoznavnosti in atraktivnosti našega domačega okolja v turističnem smislu.
Pred leti je v javnosti bil slogan TURIZEM SMO LJUDJE, ta drži še danes, vendar vse prevečkrat pozabljamo na to in se obnašamo, češ, saj to pa ni moja parcela in lahko delam na njej kar hočem. Problem je v naših glavah, ko razmišljamo le ozko, morda celo egoistično, ter razvoj te panoge vidimo le npr. v lastnem razvoju posameznega zdravilišča v okviru svoje posesti.
Turizem smo ljudje in vsak s svojim skromnim prispevkom lahko prispevamo zelo dosti k urejenosti in privlačnosti domačega kraja ter zanimivega dogajanja v njem ter računamo na to, da bomo turistično atraktivno področje v pravem pomenu besede. In takrat bo napočil tudi trenutek, ko bomo lahko vsi imeli kaj od tega turizma, tudi v finančnem smislu.
Vse lepša podoba kraja - Primestno naselje Markišavci dobiva iz leta v leto privlačnejšo podobo. K temu so pripomogle tako urejene domačije kakor komunalna infrastruktura, ki se navezuje na mestno. A kot kaže bodo kraj na komunalnem področju urejali tudi v prihodnje. Potem ko je v Markišavcih lansko leto izvajalec del po večih poskusih končno le uspel položiti kanalizacijsko omrežje z ustreznim naklonom ter zakrpati luknje na cestišču, ki so pri tem velikem posegu nastale, se bo prekopavanje v tem primestnem naselju nadaljevalo tudi v prihodnje. V bližnji prihodnosti naj bi namreč tudi tu začeli s projektom plinifikacije, v zemljo pa načrtujejo položiti telefonske kable tudi Telekomovci. Republiška cesta, ki se vije skozi kraj, bo tako na veliko žalost voznikov in pešcev še kar nekaj časa ostala vse prej kot cesta.
♦ Geza GRABAR
18
19. marec 2001
namenom, da bi v Agroservisu v Kroški ulici v Murski Soboti, ki ima že dolgoletno tradicijo na področju prodaje in servisiranja kmetijske mehanizacije, tovornega in osebnega avtomobilskega programa ter tehničnih pregledov, svoje storitve še bolj približali potrebam tržišča ter jih v skladu s tem tudi strokovno nadgradili, kar z drugimi besedami pomeni svojim partnerjem zagotoviti kompleksno, hitro in kvalitetno storitev na enem mestu, je bila konec lanskega leta ustanovljen še Pomurski avtocenter.
Pod to blagovno znamko so tako združeni Agroservis d.d., ki skrbi za tehnične preglede ter njegova hčerinska podjetja -AvtoAres, ki zastopa program Renault ter ima avtopralnico, AvtoCit, ki zastopa blagovno znamko Citroen ter Aservis, pri katerem je mogoče dobiti vse za kmetijsko mehanizacijo in tovorni program.
Tik ob izteku lanskega leta pa
se je ponudba v avtocentru še obogatila: v sodelovanju s soboško območno enoto Zavarovalnice Triglav so namreč odprli Škodni center. Do takšne odločitve je v prvi vrsti prišlo iz razloga, da bi strankam še dodatno prihranili čas in denar ter odvečne skrbi in poti. Tako lahko poslej stranke na enem mestu uredijo vse potrebno za svoj avto.
Poleg prijave avtomobilskih škod in podaje odškodninskih zahtevkov, je mogoče v Škodnem centru opraviti tudi registracije škod, oglede vozil ter se dogovoriti za popravila. Skleniti pa je mogoče tudi vse vrste avtomobilskih zavarovanj. Obenem pa je 24 ur na dan strankam na voljo dežurna služba, ki jim v primeru avtomobilskih nesreč nudi potrebne informacije in pomoč.
Škodni center Zavarovalnice Triglav je odprt ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih med 8. in 12. uro.
Kot je na priložnostni novinarski konferenci povedala Edita Rituper, pomočnica direktorja za
trženje pri soboški območni enoti Zavarovalnice Triglav, bodo strankam za avtomobilska zavarovanja združena v paket, priznali posebni paketni popust ter
ponudili ugodne plačilne pogoje. Pri sklenitvi permanentnega ali dolgoročnega zavarovanja si po drugem letu zavarovanja poleg popustov za zavarovanja, sklenjena v paketu, stranke lahko pridobijo še dodatne popusta za zvestobo. Sicer pa ni odveč tudi podatek, da se v Zavarovalnici Triglav vedno znova skušajo približati potrebam in željam svojih strank, saj se zavedajo, da so zadovoljne stranke njihovo največje bogastvo. S tremi predstavništvi - v Ljutomeru, Gornji Radgoni in Lendavi ter 20 zastopstvi, je Zavarovalnica Triglav prisotna v vseh večjih krajih v Pomurju, z dobro razvito in organizirano zastopniško mrežo s skoraj sto zastopniki in komercialisti pa skrbi še za hitro, kvalitetno in učinkovito servisiranje strank na terenu.
Kot smo izvedeli od prokurista Pomurskega avtocentra Andreja Ašenbrenerja, pa se bodo tudi v prihodnje v Pomurskem avtoeentru dogajale številne novosti. Tako naj bi na Kroški ulici 58 že letos odprl vrata sodoben Citroenov salon, v bližnji prihodnosti pa tudi avtomobilski salon za vozila znamke Renault. S tem bodo svojo vizijo, cilje in strategijo še bolj usmerili k zadovoljnemu kupcu.
♦ Geza GRABAR
Posvet in podelitev priznanj
V podjetju Roto Černelavci je bil sredi januarja posvet o standardu kakovosti, uvajanju sistema kakovosti v mala podjetja in uresničevanju projekta Moja dežela lepa in gostoljubna. Tudi ob tej priložnosti izkazana prekmurska gostoljubnost je bila izpostavljena tudi v nagovoru generalne sekretarke Slovenske gospodarske zbornice, Rike Germ, ki je skupaj s predsednikom Turistične zveze Slovenije Marjanom Rožičem, vročila priznanja za urejeno poslovno in delovno okolje. Med malimi podjetji sta prvo mesto delila gostitelj Roto Černelavci in Predelava mesa in mesnin Peloz iz Nove Gorice, drugo mesto je pripadlo Emoncu Kafe Koper in tretje Numipu iz Krškega. Med velikimi podjetji pa je bila prva Pivovarna Laško, ki ima 175-letno tradicijo, druga Eti Izlake in tretja Kolinska Ljubljana.
Tako posvet kot podelitev priznanj pa sta bili priložnost za ogled poslovnih prostorov uspešnega družinskega podjetja Pavlinjek. Direktor je Štefan Pavlinjek, nepogrešljiva je njegova soproga Irena, v poslovne vode pa sta s polnimi zamahi zaplavala tudi sin Matjaž in hčerka Nuša.
19
številka 22
Zbiranje posebnih odpadkov V MESTNI OBČINI MURSKA SOBOTA, V SOBOTO, 7.4.2001
Od 8.00 do 10.00 ure Murska Sobota (gasilski dom)
Od 10.00 -12.00 ure Murska Sobota (Lendavska ulica) Od 12.00 -13.00 ure Bakovci (vaški dom)
Od 13.00 -14.00 ure Krog-Satahovci (gasilski dom Krog)
ZBIRANJE BO LE ZA GOSPODINJSTVA IN JE BREZPLAČNO
Turistično društvo Murska Sobota, Saubermacher&Komunala in Mestna občina Murska Sobota vas tudi letos vabijo, da se vključite v akcijo NAŠE MESTO - ČISTO MESTO, ki jo hkrati vseslovenska akcija.
PREBIVALCI SLOVENIJE POMETIMO PRED SVOJIM PRAGOM MOJA DEŽELA - LEPA, UREJENA IN ČISTA
NAŠE MESTO - ČISTO MESTO
AKCIJA BO V ČASU OD 2.4.2001 DO 13.4.2001
Spomladansko čiščenje in urejanje je potrebno, ker želimo živeti v čistem, urejenem okolju. S takimi akcijami krepimo ekološko zavest tako posameznikov kot širše skupnosti, ki mora do okolja vzpostaviti primeren odnos.
V okviru akcije čiščenja območja mestne občine Murska Sobota bo tako v času od 2.4.2001 do 13.4.2001 organizirana okrepljena služba odvoza kosovnih odpadkov (odvečna kuhinjska oprema, staro pohištvo in podobni večji predmeti) in sicer:
Mesto MURSKA SOBOTA OD 2. do 6.4.2001
a)	Velja za gospodinjstva v zasebnih hišah
Na dan odvoza ostalih odpadkov postavite kosovne odpadke ob posode na rob cestišča.
b)	Velja za gospodinjstva v stanovanjskih blokih
Nastavljeni bodo zabojniki za kosovne odpadke, in sicer na naslednjih zbirnih mestih:
1.	MESTNA ČETRT CENTER
•	na dvorišču bloka na Kardoševi ul. (en zabojnik)
•	v ulici St. Rozmana, na dvorišču trgovine Astra, St. Rozmana 13 (en zabojnik)
•	v ul. St. Rozmana 4, za blokom (en zabojnik)
•	v Zvezni ulici, nasproti vhoda v samopostrežbo Blagovnice (en zabojnik)
•	ul. Št. Kovača 7-9 (en zabojnik)
•	na Vrtni ulici pri Vrtni 3 (en zabojnik)
•	na Stari ulici, pri transformatorski postaji ob objektu Mojstrska 2 (en zabojnik)
•	pred bloki Slovenska 3, 5 in 7 (en zabojnik)
•	Cankarjeva ul. 48 in 50 (en zabojnik)
2.	MESTNA ČETRT TUROPOLJE
•	Jakobovo naselje (en zabojnik)
3.	MESTNA ČETRT LEDAVA
•	Lendavska 15 in 7 (en zabojnik)
•	pred Elektrom, Lendavska ulica (en zabojnik)
•	na dvorišču Lendavska 45 a (en zabojnik)
BAKOVCI - 9.4.2001 KROG, SATAHOVCI - 10.4.2001 ČERNELAVCI, KUPŠINCI, VEŠČICA - 11.4.2001 NEMČAVCI, MARKIŠAVCI, POLANA - 12.4.2001 RAKIČAN - 13.4.2001
Prosimo, da urnik odvoza KOSOVNIH ODPADKOV upoštevate in da na dan odvoza postavite KOSOVNE ODPADKE ob rob cestišča. Če imate še kakšno vprašanje, glede odvoza KOSOVNIH ODPADKOV, nas pokličite po telefonu številka 521-37-20.
Avto sredi soboškega parka
Včasih se hudujemo nad divjanjem kolesarjev in motoristov skozi mestni park in bentimo nad neodgovornim početjem voznikov le-teh. Kaj pa bi rekli, če bi tam srečali kar osebno vozilo? Gotovo ne bi verjeli lastnim očem, pričujoči fotografiji pa lahko. Mercedes temnajše barve se je ponosno grel na opoldanskem soncu kar sredi Trubarjevega drevoreda, nekako na pol poti najznamenitejše soboške diagonale - portala mestnega gradu in pročelja evangeličanske cerkve. Še sreča, da je bila nedelja in se nikomur ni ljubilo, da bi dvignil prah nad tem - ne ravno posrečenim, zimskim tihožitjem.
♦ Geza GRABAR
OBVESTILO MESTNIH ČETRTI MURSKA SOBOTA
V OKVIRU POMLADNIH OČIŠČEVALNIH AKCIJ BO
V SOBOTO, 24.03.2001
ORGANIZIRANA AKCIJA ČIŠČENJA FAZANERIJE Z OKOLICO.
OBČANE VABIMO,
DA SE JE UDELEŽIJO!
ZBIRALIŠČE BO NA PARKIRIŠČU PRED GIMNAZIJO, OB 9.00 URI.
ZA HRANO IN PIJAČO BO PRISKRBLJENO.
TAJNIK MESTNIH ČETRTI Zoran HOBLAJ
Novogradnja ob prometnem križišču
V Murski Soboti, na križišču Gregorčičeve in ulice Staneta Rozmana, gradijo nov štirinadstropni poslovni objekt s 1800 kvadratnih metrov površin. Investitorja sta Probanka in soboški Murafin, izvajalce del pa je gradbeno podjetje Pomgrad. Prostori bodo naprodaj in v najem, predvidoma pa vseljivi že to jesen, ko bodo v pomurskem središču, ob prometnem križišču odprli mariborsko bančno podružnico.
20
19. marec 2001
1. marec - Dan civilne zaščite
Viljem Krpič, prejemnik bronastega znaka CZ
estna občina Murska Sobota je v obdobju zadnjih petih let na področju civilne zaščite oz. sistema zaščite, reševanja in pomoči dosegla zavidljiv napredek. Tako je vzpostavljena organizacija, ki omogoča uporabo vseh sil in sredstev sistema v primeru nesreč. Pri tem je pomembno povedati, da so v to vključena tako podjetja, zavodi in druge organizacije, operativni sestavi društev kot so gasilska društva, potapljači in drugi ter štab, enote in službe CZ. Sile in sredstva sistema zaščite, reševanja in pomoči so bile preizkušene v vsakoletnih vajah kot so vsakoletno preverjanje usposobljenosti posameznih enot CZ in posebej ob skupni vaji »Pretok-99«, kjer so bile vključene vse enote in službe CZ, operativne enote GD ter podjetja in zavodi, ki so pomembni za izvajanje nalog zaščite reševanja in pomoči. Preizkušeni pa so tudi postopki in načini za delovanje operativnih sestavov tako posamezno, kot vključevanje istih v sistem zaščite reševanja in pomoči.
Nadaljnji preizkus usposobljenosti in opremljenosti pa je bil izveden v angažiranju sil ob poplavah v letu 1997 in 1998.
Nadaljnje aktivnosti so bile usmerjane v varovanje pred onesnaženji in preprečevanje posledic takšnih nesreč v letu 2000 ob nesreči tovornega vozila pri Rimski čardi kot tudi v primeru nesreče osebnega vozila v Soboškem jezeru ob Bakovski cesti.
Uspešnost ukrepanja v takšnih nesrečah pa je odvisna skoraj izključno od dobre organiziranosti, opremljenosti in usposobljenosti vseh struktur sistema zaščite, reševanja in pomoči. Za takšne priprave je zato potrebno vložiti veliko naporov prav v načrtovanje, opremljanje, usposabljanje in usmerjanje vseh sodelujočih v sistemu. To nalogo opravlja Občinski štab civilne zaščite, v sestavi katerega je kot član zadolžen za zaščito pred elementarnimi nesrečami, tudi Viljem KRPIČ prejemnik BRONASTEGA ZNAKA CZ, katerega podeljuje poveljnik CZ Republike Slovenije za izjemne dosežke na področju priprav in izvajanju zaščite ljudi in njihovega premoženja.
Viljem KRPIČ je bil vključen v Občinski štab CZ Mestne občine Murska Sobota v letu 1995 in je tako sodeloval pri pripravi in izdelavi načrtov za izvajanje zaščite ljudi in njihovega premoženja v Mestni občini Murska Sobota. Hkrati je v letih delovanja v Občinskem štabu CZ sodeloval pri vseh pripravah, enot in služb CZ ter operativnih sestavov na področju opremljanja in usposabljanja, kot tudi podjetij, namenjenih zagotavljanju pogojev za zaščito pred poplavami. Preizkus uspešnega delovanja je tako bila vaja »Pretok-99«, v kateri je zaradi osnovne predpostavke ogroženosti zaradi poplav moral pokazati veliko samoiniciativnosti in koordinacije za uspešno delovanje tako v štabu kot tudi v smeri vključenih sil v aktivnosti v vaji.
V preventivnem delovanju je potrebno posebej izpostaviti njegova prizadevanja za ureditev vodomernih točk na vodotokih, ki ogrožajo Mestno občino
Član OŠ CZ Mestne občine Murska Sobota Viljem Krpič, prejemnik bronastega znaka CZ ob 1. marcu, dnevu civilne zaščite
Murska Sobota, katere so bile, po dolgoletnih prizadevanjih vzpostavljene. S tem so podani pogoji za zagotavljanje podatkov za uspešno vodenje aktivnosti v primeru visokih voda.
Zgoraj navedeno je bilo gotovo odločilno pri podelitvi enega od devetih bronastih znakov Viljemu Krpiču. Posebej nas veseli, da je priznanje bilo podeljeno ravno našemu članu OŠ CZ in mu zato iskreno čestitamo!
♦ Stanislav WOLF
Srečanje varnostnih inženirjev Pomurja
eta 1982 je bilo ustanovljeno Društvo varnostnih inženirjev in tehnikov Pomurja, ki se je preimenovalo leta 1999 v Društvo strokovnih delavcev za varnost delovnega, bivalnega in naravnega okolja, ki ga je kot predsednik prevzel Anton Rančigaj, saj ima društvo svoj sedež v Murski Soboti. Pred kratkim je društvu uspelo pridobiti društveni prostor, in sicer v vaškem domu v Černelavcih, v dogovoru s tamkajšnjo Krajevno skupnostjo Černelavci. Prostor bo nudil osnovo za razvejano dejavnost zelo pomembne vsakodnevne aktivnosti, kot jo goje varnostni inženirji in tehniki. Odkar vodi društvo Anton Rančigaj se njegovi člani na letnem občnem zboru
srečajo vsak zadnji petek v januarju. Enako je bilo tudi letos.
Že dopoldne so organizirali ogled muzeja Radenske v Radencih ter ogled proizvodnje, kakor tudi polnilnice mineralnih voda in brezalkoholnih pijač v Boračevi, popoldne pa so se zbrali na občnem zboru. Ob tem jih je obiskal predsednik podobnega društva iz Velenja, ki je obenem' predsednik slovenskega tovrstnega društva Mirko Vošner ter tudi vršilec dolžnosti predsednika lansko jesen ustanovljene Zbornice varnosti in zdravja pri delu Slovenije.
Društvo strokovnih delavcev za varnost delovnega, bivalnega in naravnega okolja Pomurja bo tudi v prihodnje uspešno nadaljevalo svoje poslanstvo, tudi znotraj
Zbornice in varnosti zdravja pri delu Slovenije, katere del bo kot Območni odbor te zbornice za Pomurje prej imenovano društvo z vsemi svojimi člani. Kot predsednik za samo leto dni je vodenje društva ponovno prevzel Anton Rančigaj, tajnik bo še naprej Milan Rebrec, Bojan Farič bo blagajnik.
Lani je posebna Fundacija Avgusta Kuharja že četrtič podelila nagrade in priznanja. Fundacijo je namreč leta 1996 ustanovila Zveza društev varnostnih inženirjev Slovenije. Priznanje je lani med ostalimi prejel tudi varnostni inženir Bojan Farič iz Murske Sobote.
♦ Filip MATKO
Udeleženci zbora DSDV Pomurja
21
številka 22
Zimski čas - čas tudi za izobraževanje gasilcev
Tudi letos tečaji za gasilske častnike in sodnike
gasilskem domu v Murski Soboti se je januarja tudi letos pričel obsežen ciklus zimskega izobraževanja. Predvsem mladi gasilci iz vse pomurske regije se izobražujejo za nižje gasilske častnike, gasilske častnike ter za republiške gasilske sodnike.
V vse tri oblike izobraževanja se je tudi letos vključilo blizu sto kandidatov iz domala vseh gasilskih zvez na obeh bregovih Mure, ki bodo do marca, ko bodo izpiti, vsak konec tedna dobivali temeljna znanja z različnih področij, preizkusili pa se bodo tudi v praktičnem usposabljanju. V marcu se bo pričel še tačaj spacialnosti - za gasilske strojnike, kjer bo zlasti veliko povdarka praktičnemu usposabljanju, torej delu z motorno brizgalno.
Za omenjeno (nadaljnje) izbraževanje gasilcev se je tudi letos odločilo veliko mladih iz gasilskih društev Mestne občine Murska Sobota, kar dolgoročno pomeni še nadaljnji razvoj in napredek gasilstva na tem območju. Vodja izobraževanja in tečajev je tudi letos regijski gasilski poveljnik Jože Pintarič s svojo strokovno ekipo.
Med nekaterimi tečajniki in vodjem izobraževanja smo se pomudili tudi sami. In kaj so povedali za Soboške novine?
Matjaž Durič, PGD Rakičan:
»Ker sem v gasilskih vrstah že 18. leto - mimogrede: za to me je navdušil oče, sem si v tem času nabral veliko izkušenj in praktičnega znanja na področju gasilstva. Vendar sem spoznal, da se neprestani razvoj tehnike odraža tudi v gasilstvu, saj novi materiali pomenijo tudi dru-
gačne primeje gašenja. Zato je sleherno izobraževanje zelo pomembno.
V društvu z več kot 80 aktivnimi člani, od tega je v zadnjem času zlasti veliko mladih, počasi tudi vodilne funkcije prehajajo na nas. Sam se denimo že 3. leto tajnik društva. Ker je nadaljnji razvoj in napredek gasilstva odvisen od mladih, je prav, da se za to kar se da usposobimo in si naberemo dodatnih znanj. Prav to je bil tudi razlog, zakaj sem se odločil za tečaj gasilskega častnika. Tečaj za nižjega častnika sem opravil že pred štirimi leti.
Povedati moram, da sem s potekom tečaja zelo zadovoljen, saj je vsebinski obseg zelo raznolik in bogat, pa tudi predava-
telji so na zelo visokem strokovnem nivoju. Skratka -kot se za tak tečaj spodobi.«
Tomo Kološa, PGD Markišavci:
»Ker so tovrstna izobraževanja zame novost - doslej sem namreč opravil samo izpit za izprašanega gasilca, bi sedaj še težko ocenil tečaj, ki ga obiskujem.
Ker sem v preteklosti veliko delal z mladimi gasilci, pred kratkim pa sem postal še poveljnik članske desetine, je uspešno opravljen tečaj za nižjega gasilskega častnika neizbežen oziroma je to samo prva stopnica na poti nenehnega in nadaljnjega usposabljanja. Prepričan sem, da bom vsem nalogam, ki nam jih bodo naložili naši predavatelji, kos, toliko bolj, ker imam doslej na področju gasilstva že precej izkušenj. V društvu sem namreč aktiven že od pionirskih vrst. Ker sem bil takrat od svojih starejših članov deležen veliko strokovne pomoči in podpore, je prav, da to vrlino sedaj počasi skušamo na mlade prenašati tudi sami. Mislim, da prihaja čas, da bi bil vsaj takšen tečaj, da o nenehnem sprotnem izobraževanju, ki so zlasti dobrodošli v zimskem
času, niti ne govorim, za vsakega vestnega gasilca zelo dobrodošel. Samo tako bo namreč lahko gasilstvo, pa čeprav prostovoljno, kos vsem nalogam in zahtevam, ki nam jih nalaga sodobna tehnika ter družba, v kateri živimo. Že za letošnje leto načrtujemo, da bi v okviru našega društva delovale kar tri desetine - moška in ženska članska ter pionirska, nas je precej mladih za uresničitev tega zahtevnega cilja prevzelo velike izzive. Upam, da bomo pri tem uspešni.«
Branko Merklin, PGD Černelavci:
»Gasilstvo v naši družini ima globoke korenine, saj je bil gasilec že moj ded, po njegovih
22
19. marec 2001
stopinjah pa je potem šel tudi oče, brat ter tudi jaz. V društvu sem aktivem že petnajst let.
Za tečej nižjega gasilskega častnika sem se odločil sam. Prepričan sem, da bom z njim med drugim pridobil veliko znanja tako za pravilo ukrepanje na požarišču, kakor tudi za lažje delo z mladimi, saj sem bil že sedaj mentorjem pri tem v pomoč. V društvu pa imam tudi zadolžitev šoferja avtocisterne.
Kljub temu, da so konci tednov za mlade kot naročeni za sprostitev in zabave, mi ni težko vsak vikend vstati tako zgodaj, kot ob delovnikih ter do poldneva presedeti v učilnici, saj vem, kaj pomeni za gasilca strokovna usposobljenost. Pravilna odločitev na požarišču namreč odtehta vse stroške in čas, ki pri tem izobraževanju nastanejo, zato bi bilo še kako prav, da bi se za nadaljnje usposabljanje odločilo kar največ mladih.
Sicer pa imamo v našem društvu, kjer ob moški in ženski članski desetini delujeta tudi dve enoti pionirjev, še velike načrte. Tako na tekmovalnem, kakor operativnem področju. Ker smo v tekmovalnem pogledu občutno napredovali, bi radi na tem področju v prihodnjih sezonah dosegali še boljše rezultate; ob uspešnem opremljanju v minulih letih pa smo pristopili še k urejanju skupnih prostorov.«
Jože Pintarič, vodja komisije za izobraževanje, sicer pa regijski gasilski poveljnik ter predsednik Gasilske zveze Murska Sobota:
»Regijski koordinacijski odbor, zadožen za izobraževanje, se je na podlagi števila pravljenih kadnidatov - ti prihajajo iz vseh štirih upravnih enot v Pomurju, odločil, da bo na regijskem nivoju tudi letos organiziral izobraževanje za nižje gasilske častnike, gasilske častnike ter gasilske sodnike. Po teoretičnem delu bo sledilo še praktično usposabljanje - za gasilske častnike v osrednjem državnem izobraževalnem centru na Igu pri Ljubljani, zatem pa še izpiti.
Jože Pintarič
V	komisiji z zadovoljstvom ugotavljamo, da je število prijavljenih kandidatov enako številom prejšnjih let, kar pomeni, da so vse tri skupine polno zasedene ter da je zanimanja za izbraževanja - skoraj v celoti so to mladi gasilci, veliko. To pa dolgoročno brez dvoma zagotavlja visoko strokovno raven gasilcev v več kot 200 društvih v naši regiji.
Ker ima soboška gasilska zveza koncesijo za tovrstno izobraževanje, to pomeni, da za to izobraževanje izpolnjuje vse pogoje tako na kadrovskem, kakor tehničnem področju, izobraževanja tudi letos potekajo v gasilskem domu v Murski Soboti.
Sicer pa Gasilske zveze Murska Sobota vsako leto namenja izobraževanju članov v gasilskih društvih, ki delujejo krajih Mestne občine Murska Sobota, veliko pozornosti. Da bi stroška v društvih oziroma znotraj zveze kar se da racionalizirali, smo tudi lansko leto za vse mlade gasilce organizirali skupni tečaj za izprašane gasilce.
V okviru zveze pa tudi na najmlajše nismo pozabili. Ti se v poletnih počitnicah redno udeležujejo pionirskih gasilskih taborov, ki potekajo na Debelem Rtiču na moju.
Med druge naloge Gasilske zveze Murska Sobota pa sodi tudi nadaljnje opremljanje in izpopolnjevanjegasilske opreme in orodja, kar bo v veliki meri odvisno tudi od proračunskih sredstev Mestne občine Murska Sobota. Da o našem temeljnem poslanstvu - skrbi za požarno varnost ljudi in premoženja niti ne govorim.«
◊ Geza GRABAR
GZ Murska Sobota
Uspehi jih zavezujejo
Gasilski zvezi (GZ) M. Sobota, ki vključuje dvanajst društev iz vseh krajev Mestne občine Murska Sobota ter Industrijsko gasilsko društvo (IGD) Mura, so bili tudi minulo leto zalo aktivni. V skladu s temi aktivnostmi so si tudi za letos zadali pester in obsežen program dela.
Kot pravi Jože Rituper, strokovni sodelavec soboške gasilske zveze, je bilo v skladu s prekategorizacijo Gasilskega društva (GD) Murska Sobota iz IV. v V. kategorijo (zaradi velike požarne ogroženosti območja in zaledja), veliko pozornosti posvečeno opremljanju. GD Murska Sobota je namreč ob pomoči mestne občine, donatorjev, lastnih sredstev ter države, kupila dvoje gasilskih vozil - komandno ter specialno orodno vozilo. Vozila pa so namenu predala tudi nekatera druga društva. Na nivoju vseh dvanajstih društev pa je bilo veliko pozornosti posvečeno nakupu osebne zaščitne opreme za gasilce. Poleg velike pozornosti izobraževanju - zimskemu teoretičnemu ter praktičnem usposabljanju - v obliki pregledov društev, občinskega ter pokalnih tekmovanj, so bili zelo aktivni tudi ob mesecu požarne varnosti, ko so v Nemčavcih zelo uspešno organizirali osrednjo občinsko raševalno vajo.
V gasilski zvezi pa tudi lani niso pozabili na najmlajše člane. Tako sta se avgusta dve pionirski desetini - letos so prišli na vrsto mladi iz Satahovec in Černelavec, na Debelem Rtiču pri Ankaranu s svojimi mentorji udeležili oddiha in praktičnega usposabljanja.
Konec leta so izdali tudi enotni, 12-listni stenski koledar z motivi iz aktivnosti njihovih gasilcev.
In letos? Poleg dveh jubilejev ob 70-letnici - v Polani in Veščici (prihodnje leto bodo 120-letnico obhajali v Murski Soboti), je njihov cilj obdržati visok nivo strokovnosti in opremljenosti. Uresničitev le-teh je seveda tudi letos v veliki meri odvisna od pomoči mestne občine. Ker so tam gasilci za svoje potrebe vedno naleteli na dobrega in strpnega sogovornika, računajo, da bo tako tudi letos.
♦ Geza GRABAR
Vaja soboških gasilcev
23
številka 22
Zlatoporočenca
Vereš iz Bakovec
a področju Upravne enote Murska Sobota je bilo v minulem letu kar 10 jubilejnih zlatih porok, a na matičnem uradu v Murski Soboti nobene. Toda letošnje leto se je pričelo bolj slovesno, kajti v prostorih poročne dvorane murskosoboškega gradu sta v soboto, 13. januarja, zakonca Vereš iz Bakovec podpisala poročno listino, ponovno po 50-ih letih skupnega življenja.
Vera Vrečič in Alojz Vereš iz Bakovec pri Murski Soboti sta prvič stopila pred matičarja 16. decembra leta 1950 v Murski Soboti. Spoznala sta se namreč dobro leto poprej in ker ni bilo nasprotovanja staršev, sta pričela skupno življenjsko pot. V zakonu so se jima rodili trije otroci: sinova Alojz in Miran ter hčerka Ema. Danes pa jim delajo veselje tudi vnuka Sebastjan in Robert ter vnukinji Blanka in Lidija. Ves čas živita v Bakovcih, kjer sta si ustvarila lasten dom, k njima pa se je preselil tudi najstarejši vnuk Sebastajn z ženo Anito, da starim staršem ni dolgčas.
Zlatoporočencema Vereš in vsem ostalim navzočim je govoril Štefan Merklin, v imenu prebivalk in prebivalcev domačega kraja slavljencev pa je čestitko izrekla Kamila Kozelj. Darilo Krajevne skupnosti Bakovci je predala namestnica predsednika Sveta KS Marija Kočar, darilo Društva upokojencev Bakovci pa je izročila predsednica tega društva Kristina Jančar. Tonček Gider je izročil še darilo soboške poslovalnice ljubljanskega podjetja Autocommerce, kjer je bila zaposlena Vera Vereš, a obenem pojasnil, da v podjetju Mesna industrija Pomurka, kjer je nekoč delal Alojz Vereš, daril ne dajejo. Alojz je tam delal celih 30 let, Vera pa je biia zaposlena v Autocommercu 13 let.
Z vsemi navzočimi sta zakonca Vereš, sedaj že zlatoporočenca, veselo nazdravila takoj po uradni slovesnosti.
Slovesnost zlatoporočencev Vereš
O inkontinenci
	-		
Inkontinenca oziroma nehoteno odvajanje seča je velikokrat povezano s starostjo, vendar v nasprotju s splošnim prepričanjem ni neizogibna posledica staranja. Ponavadi kaže na neko drugo bolezen in jo lahko zdravimo, tudi pri starostnikih. S primernim zdravljenjem jo lahko ozdravimo ali stanje vsaj izboljšamo pri okoli 70-ih odstotkih bolnikov. Zatorej je 9. februarja popoldne bilo zelo dobrodošlo predavanje specialista urologa z Urološke klinike v Ljubljani, dr. mec. as. mag. Mira Miheliča, ki je o odpravljanju težav v zvezi z inkontinenco predaval članicam in članom Društva paraplegikov Prekmurja in Prlekije. So pa bili na predavanju tudi drugi, kajti pojav inkontinence je še kako prisoten tudi pri bolnikih z multiplo sklerozo ter nasploh po poškodbah pri delu in pri prometnih nesrečah, kjer prihaja do poškodb spodnjega dela hrbtenice in ostalih notranjih organov. Tako pride lahko do zaustavitve odvajanja seča, mehur se poveča in zaradi tega lahko pride do okužb mehurja in ostalih sečil. Brez zdravljenja se stanje ne izboljša, lahko se celo poslabša. Stalna prisotnost seča na koži povzroča neprijetne izpuščaje in druge kožne bolezni. Bolniki, pri katerih zdravljenje ni uspešno, se lahko takim zapletom izognejo z uporabo posebnih vpojnih vložkov in drugih pripomočkov, izdelanih za lajšanje teh težav.
Pri težavah po poškodbah se namreč mehur prične krčiti, in ko je poln bolnik nima nadzora nad nenadno potrebo po mokrenju. Uide vedno večja količina seča in mehur se tako izprazni. Tudi kašljanje, kihanje, smeh, telovadba ali druge vrste gibanja povzročijo nenadni pritisk na mehur in s tem uhajanje seča - ponavadi samo nekaj kapljic, vendar je za bolnike z multiplo sklerozo ali paraplegike to že kar neprijetna težava.
Zatorej mnogi zdravniki, preden bolnikom predpišejo zdravila, svetujejo tehnike za spremembo vedenjskih vzorcev. Najbolj pogosto svetujejo vaje za krepitev mišic: eno so vaje po Keglu, a drugo je biofeedback. So pa še znani alternativni načini zdravljenja inkontinence, kjer se zdravljenje osredotoča na krepitev mišic medeničnega dna, da bodo bolje podpirale mehur in s tem nadzorovale mokrenje. Ti alternatvini načini so akupunktura, biofeedback, kitajska zelišča, kiropraktika in homeopatija.
♦ Filip MATKO
24
19. marec 2001
Sto let
Veronike Gorza
eronika Gorza iz Rakičana pri Murski Soboti, rojena Ratnik 13 januarja 1901 v Veščici, je letos, praznovala stoti rojstni dan. In to v družbi svojih najbližjih, v restavraciji Zdravilišča Moravske Toplice. Mama, babica in prababica je bila ob tem izredno vesela ter je celo zapela.
Davnega leta 1929 je sklenila zakonsko zvezo z Jožetom Gorza iz Rakičana ter se preselila v novo okolje, kjer na Panonski ulici 52 v Rakičanu živi še danes. Zanjo skrbi mlajši sin Lojze s svojo družino, kajti mamo, babico in prababico noge več »ne nesejo«, na sveži zrak oziroma sprehod jo popeljejo na vozičku. Sicer pa je Veronika Gorza imela z možem Jožetom troje otrok: sinova Jožeta in Alojza ter hčerko Marijo. Mož in oče Jože je umrl že leta 1970, a ji danes dneve lepša 6 vnukov in 8 pravnukov.
V ponedeljek, 15. januarja, pa so se na Panonski 52 v Rakičanu zvrstili številni obiskovalci. Slavljenko, Veroniko Gorza, je v spremstvu sodelavke Rofine Bernjak obiskal župan Mestne občine Murska Sobota Anton Slavic ter ji prinesel šopek in darilo. Ob tej priložnosti je župan imel priložnost slišati staro pesem z naslovom Tišinska
fara. Jubilantka se še vedno dobro spominja nekdanjega tamkajšnjega duhovnega pastirja, kanonika Franca lvanoeyja. Ta je z otroki govoril po slovensko in je moral zaradi tega na zagovor k tedanjim madžarskim oblastnikom. Sta pa k Veroniki Gorza prišla s cvetjem in darilom čestitat tudi predsednik in tajnik Sveta krajevne skupnosti Rakičan Ivan Karoli in Martin Durič.
Kjer slavljenka živi danes, sta z možem skromno, a pridno, kmetovala vse življenje, hodila na sezonska dela v Slavonijo in Nemčijo. In da je bil slavonski kruh veliko boljši od nemškega, se še danes spominja Veronika Gorza. Te stvari velikokrat obuja in spomine na mlada leta najraje pripoveduje svojemu vnuku Branku.
Veroniko Gorza je obiskal župan Anton Slavic
Sto let Marije Horvat
arija Horvat, ki je 28. januarja dopolnila 100 let, na svečnico, pa jih prav toliko upihnila v domu starejših v Rakičanu, kjer so ji pripravili jubilejno proslavo, je doma iz Beltincev.
Rodila je štiri otroke in preživela moža Viktorja, ki je umrl pred 35. leti. Sama je postorila vse za preživetje družine: obdelovala zemljo, gospodinjila in skrbela za svoje otroke. Zdaj ima že osem vnukov in štirinajst pravnukov, jesen življenja pa že šesto leto preživlja v domu starejših v Rakičanu. Tam so se ji ob visokem jubileju pridružili svojci, med katerimi je bil tudi vnuk Vlado Poredoš, ki je s svojimi Orleki in sinovi poskrbel za prijetno vzdušje. Stoletnica pa jim je v taktu zaploskala in se veselila pozornosti vseh, ki ga je bila deležna. Direktorica Vijola Bertalanič ji je namenila izbrane besede, tako kot nekoč je z njo zaplesal beltinski župan Jože Kavaš, za pester program so poskrbeli učenci ekonomske in zdravstvene šole, v imenu svojcev domskih varovancev pa je bila v svojem nagovoru ganljiva Marija Slavič.
Marija Horvat v krogu svojih otrok in vnukov ter pravnukov, na jubilejni proslavi v domu starejših v Rakičanu.
Foto: Filip MATKO
25
številka 22
Deš berš (Deset let) RD Romani Union
začetku januarja leta 1991 je bila uradno registrirana Zveza Romov občine Murska Sobota in to kot prva društvena organizacija slovenskih Romov. Pobudnik in ustanovitelj Jožek Horvat Muc, ki je danes tudi predsednik Zveze Romov Slovenije (ta združuje že 10 romskih društev po vsej Sloveniji), še vedno vodi to društvo, ki je prvotno delovalo kot politična organizacija, a danes deluje kot Romsko društvo Romani Union s povsem drugačno vsebino: organizira vsakoletne romske tabore, seminarje za folkloro, jezikovne tečaje romščine, izdaja časopis Romano nevijpe, občasno knjige, sodeluje pri romski radijski oddaji na Murskem valu ter organizira srečanja z drugimi romskimi društvi, tudi v tujini (Avstriji, Madžarski, Hrvaški).
23. in 24. februarja so se tako dvodnevnega praznovanja udeležili: predstavnik Urada za narodnosti vlade RS Geza Bačič, priznana slovenska romo-
loginja dr. Pavla Štrukelj, predstavnica Instituta za narodnosti mag. Vera Klopčič, predstavnici Ministrstva za šolstvo Alenka Pavlovec in Jasna Uzalj Pavlovec ter člani Romskega društva iz Oberwartha v Avstriji. Na srečanju v soboškem Dijaškem domu so bili prvi dan predstavljeni referati o nastanku tega prvega romskega društva v Sloveniji z videoprojekcijo njihove aktivnosti v minulem obdobju, bila pa so podeljena tudi priznanja štirim posameznikom (Ivo Horvat, Stevo Horvat, Oto Baranja, Filip Matko) ter KUD Pušča.
Drugi dan se je prvič javnosti predstavil ženski romski forum, ki ga že šesti mesec uspešno vodi Anita Cener iz Serdice, popoldne pa je bil v soboškem kinu Park predstavljen bogat program romskih pesmi, glasbe in plesov. Zaplesale so folklorne skupine RD Romani Union, RD Pušča in Romov iz Oberwartha v Avstriji, zapeli in zaigrali pa so fantje domače romske etnoskupine Langa s Pušče ter znani Šukari.
Posnetek z Romskega ženskega foruma
Knjižnica gluhih
Društvo gluhih in naglušnih Pomurja, s sedežem v Murski Soboti, je 7. februarja predalo svojemu namenu knjižnico in čitalnico v svojih društvenih prostorih.
Dedek Mraz na obisku
Dedek Mraz je konec lanskega leta obiskal in obdaril invalide v Prekmurju. Sprejem zanj so pripravili članice in člani Prekmurske podružnice Združenja multiple skleroze Slovenije, ki so se na zaključni slovesnosti zbrali v restavraciji Pinki soboškega hotela Diana. Vse njihove obolele člane, ki so v postelji, pa je dobri dedek z darili obiskal na domu. Prav tako je obiskal na domu nekatere člane Društva paraplegikov Prekmurja in Prlekije.
Dedek Mraz je obiskal tudi malčke po soboških vrtcih. Bil je v vrtcu Miške, v vrtcu Romano v romskem naselju Pušča, pri malčkih vrtca Ringa raja ter v vrtcu Potoček. S svojim obiskom je osrečil podmladek soboških judoistov ter najmlajše Murine nogometaše v Dokležovju. Ustavil se je tudi v vrtcu Veveričk v Rakičanu ter na bolnišničnem oddelku, zatem pa je zavil v vrtec Gozdiček. Na vsa srečanja z dedkom Mrazom so bili vabljeni tudi otroci, ki ne obiskujejo vrtcev. Šolarje razredne stopnje je obiskal dedek Mraz na poti iz obiska v vrtcu Srnic v Krogu.
V krajevni skupnosti Černelavci pa so dobrega dedka z brado in darili pričakali najmlajši v vaškem domu.
♦ Filip MATKO
26
19. marec 2001
Ustvarjalna delavnica 8.a soboške II. osemletke
Ustvarjalno o drogah
tarši in njihovi šolarji 8.a razreda soboške II. osemletke, kjer je razredničarka Helena Frumen, so se v ustvarjalni delavnici v začetku tega leta razdelili v štiri skupine (Detelja, Mavrica, Resničnost in Sreča) ter najprej opredelili dobre lastnosti vsakega izmed sodelujočih, vzornike šolarjev (ki so: starši, vzgojitelji in
prijatelji) ter se vprašali o tem, kdo so: zakaj so priljubljeni, koga občudujejo, zakaj so ponosni nase, izluščili dve posebni osebnostni lastnosti ter najbolj prijazno stvar, ki so jo naredili. Nadaljevali so z nalogo o spoznanju prijateljstva: kaj prijateljstvo zahteva, kdo je sploh lahko pravi prijatelj in kaj od pravega prijatelja lahko pričakujemo oziroma kaj
lahko pravemu prijatelju sami nudijo ali storijo zanj. Tudi sorodne duše v posamezni skupini so poiskali ter opredelili cilje osmošolcev v življenju (zdravo življenje, uspešen vpis v srednjo šolo, pridobitev poklica, razumevanje s starši in prijatelji).
Za ustvarjalno delavnico so se namreč odločili že v začetku šolskega leta 2000/2001, ker imajo podobne izkušnje že dve leti nazaj: predlani so govorili o škodljivosti cigaret in alkohola, lani o samopodobi sedmošolcev, a tokrat so se z eno izmed mamic, socialno delavko Eriko Strupi (ta je z njimi usmerjala delo že predlani in lani), odločili za temo »Kvaliteta življenja - droge, zakaj?«. Tudi tokrat je sodelovala večina izmed 25-ih staršev učenk in učencev.
V skupinah so izdelali plakate z miselni vzorci »za in proti drogam«. Glede odločitve mladih za uživanje drog so zapisali precej (kljubovalnost, razočaranje, pomanjkanje samozavesti, osamljenost, labilnost osebnosti, negativne vplive okolja, radovednost, manjvrednostni kompleks in pomanjkanje ljubezni), kakor tudi, da droge vodijo v zapravljanje denarja in kriminal, zdravju škodljivo vedenje s slabim počutjem, k nesrečam v družini ter v smrt. Še najbolj pa sta jih ganila do solz ob koncu ustvarjalne delavnice nekdanja odvisnika od mamil, Alen R.K. in Bojan K., ki sta pripovedovala o svoji poti v zasvojenost ter še bolj trnovi poti iz zasvojenosti.
Zbor cerebralcev
omursko društvo za cerebralno paralizo, s sedežem v Murski Soboti, ima vključenih 160 do 180 članov, od teh jih je redno ali občasno aktivnih 40 do 60. V društvu delajo v dobro oseb s posledicami cerebralne paralize.
Program Pomurskega društva za cerebralno paralizo vsebuje tiste naloge s področja zdravstva, izobraževanja, otroškega varstva, zaposlovanja, socialnega varstva ter vključevanja v življenjsko okolje, ki so nujna za usposabljanje, izobraževanje, varstvo in življenje oseb s posebnimi potrebami, njihovih staršev ter izvajalcev strokovnih programov, ki jih ne izvajajo javne institucije.
Tako so v preteklem letu izvedli terapevtsko kolonijo za
otroke in njihove družine s strokovnim vodenjem ter izvajanjem fizoterapije, delovne terapije in jahanja v Elerjih nad Ankaranom; organizirali rekreacijsko jahanje za osebe s posebnimi potrebami v Rakičanu; organizirali treninge v pikadu, balinanju in šahu za odrasle osebe ter bili na raznih tekmovanjih; dodelili finančno pomoč novonastalemu športnemu društvu Žarek; usposabljali članstvo na raznih seminarjih ter sklenili najemno pogodbo z Mestno občino Murska Sobota za prostore varstveno delovnega centra (150 m, Lendavska ulica 25 v Murski Soboti) in že nakupili mize in stole za potrebe VDC.
Varstveno delovni center Pomurskega društva za cerebralno paralizo bo torej v prostorih nek-
danjega vrtca Slonček ter bo osnova in gibalo vse dejavnosti tega društva v prihodnje, seveda pa bodo društveni delavci pripravili tudi vse ostale aktivnosti, kot leta poprej. Namesto dosedanje predsednice društva Brede Nedeljkovič, ki so ji izrekli zahva-
lo za opravljeno delo, bo v prihodnje društvo kot predsednik vodil Andrej Ziško. Naj torej drugačnost ne ločuje ljudi in naj tudi v njihova srca posije sonček upanja, ljubezni, spoštovanja in skrbi širše okolice.
♦ Filip MATKO
Posnetek z občnega zbora, 6. marca letos
27
številka 22
Sadni krožnik namesto torte
osebej veselo je v igralnici vzgojiteljic Marije Žalig in Mateje Meško v soboškem vrtcu Gozdiček, kadar praznujejo rojstni dan katerega izmed malčkov. Praznujejo ga brez tradicionalne torte, namesto tega pa ob velikem razumevanju staršev pripravijo sadne krožnike. Tudi dan pred letošnjim 8.
marcem se je 22 malčkov tega z veseljem lotilo in naj izdamo, da je tokrat rojstni dan praznovala vzgojiteljica Marija, ki je poskrbela, da raznoterega številnega in raznovrstnega sadja nikakor ni zmanjkalo. In kakšne pogrinjke so malčki napravili, da so si kar sproti lizali sladke prste od sadja.
Sadni krožnik je nadomestil torto
Odlikovani čebelarji
Pomurski odbor za napredek čebelarstva, ki ga vodi dr. Stanko Kapun, je lani 7. decembra prvič s posebno komisijo ocenil med, ki so ga po razpisu vsem čebelarskim društvom v Pomurju, poslali čebelarji. Na razpis oziroma v ocenitev je prispelo 66 vzorcev medu (30 akacijevega, 10 cvetličnega, 10 kostanjevega, 6 mešanega, 6 gozdnega, 4 hojevega ter vzorec lipovega medu). Komisija je ocenjevala štiri kriterije: barvo, gostoto, vonj in okus medu in vsak član komisije je lahko podelil do 3 točke, pozneje pa je bila izračunana povprečna ocena štirih ocenjevalcev. Najvišjo oceno je prejel akacijev med Franca Čuka iz Radencev z oceno 11,58 ter bil proglašen za šampion leta 2000. Skupno je bilo podeljenih 38 zlatih, 25 srebrnih ter 1 bronasta medalja.
Med dobitniki zlatih in srebrnih medalj so tudi čebelarji s področja Mestne občine Murska Sobota: Angel Bušinoski za cvetlični (10,60) in akacijev med (10,33), čebelarski krožek SKŠ Rakičan za cvetlični med (10,38), Franc Dervarič za akcijev med (11,53), Janez Horvat za akacijev med (11,08) ter srebrno za gozdni med (9,70), Karel Ovček iz Polane srebrno za akacijev med (9,28), Franc Panker iz Satahovec za kostanjev (10,77) in akacijev (10,65) ter srebrno za hojev med (8,18), Anton Pučko za akacijev (11,18) in cvetlični med (10,28), Štefan Sapač srebrni za hojev (9,95) in kostanjev med (9,48) ter Franc Sreš iz Bakovec srebrno za kostanjev med (9,50).
S hrano do zdravja
rehrana ima močan vpliv na nastanek civilizacijskih obolenj. Predvsem so to bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen, rakava in druge bolezni. Slovenija sodi med države z visoko umrljivostjo, kot tudi obolevnostjo zaradi omenjenih bolezni. Z največjo umrljivostjo izstopa Pomurje. Prehrambene navade namreč kažejo, da Pomurci zaužijemo preveč maščob, premalo ogljikovih hidratov in premalo vlaknin. To pomeni, da pojemo premalo različnih žit in žitnih izdelkov, čeprav bi naj Prekmurje veljalo za žitnico Slovenije. Pojemo premalo zelenjave in sadja.
Zato je pomembno, da se pričnejo zelo zgodaj izboljševati prehrambene navade v vrtcu in šoli. V okviru dejavnosti Zavoda za zdravstveno varstvo Murska Sobota je ena takšnih aktivnosti natečaj »Veseli krožnik s sadjem« za vrtce ter »Piramida zdrave prehrane« za šole. Zaključek s podelitvijo priznanj je bil 6. marca letos v soboški Grajski dvorani. Tam je vse pozdravila direktorica tega zavoda dr. Zorica Levačič, pridružila se ji je vodja enote za socialno medicino (ki je tudi predsednica Območnega združenja RK v Murski Soboti) dr. Branislava Belovič, spregovorila pa je tudi državna sekretarka na Ministrstvu za zdravstvo dr. Jožica Maučec Zakotnik, ki je tudi direktorica programa Cindi za Slovenijo.
Ob bogatem kulturnem programu so bila podeljena priznanja Zavoda za zdravstveno varstvo, ki so jih prejeli: vrtec Pertoča, vrtec Manko Golar - enota Apače, vrtec Cven in dvojezična osnovna šola Lendava. Priznanja Cindi so dobili: vrtec Tišina, vrtec Radenci, soboški vrtec Gozdiček in OŠ Razkrižje. Priznanja Pomurskega društva za boj proti raku (kajti prireditev je bila istočasno tudi v čast Tedna boja proti raku!) pa so prejeli: vrtec Lendava, vrtec Mala Nedelja, vrtec Radenci in OŠ Črenšovci. Skupno je v natečaju sodelovalo osem šol ter 26 skupin iz vrtcev.
Je pa bila v čast mag. dr. Štefana Gruškovnjaka, ustanovitelja Pomurskega društva za boj proti raku, podeljena tudi prva spominska plaketa za izjemno uspešne aktivnosti na področju promocije zdravja. Le-to je prejela OŠ Stročja vas pri Ljutomeru.
♦ Filip MATKO
Govor dr. Zorice Levačič
28
19. marec 2001
Svojci vence in cvetje hvaležno odklanjajo, denar namenite za ...
Razen redkih izjem je to skoraj obvezni del osmrtnic. Je to sporočilo, obvestilo, oglas ali kaj drugega? Karkoli od tega že je, pomeni spretno kampanjo zbiranja denarja na račun smrti. V kakšne namene? Interesenti rastejo kot gobe po dežju. Le kdo bi se branil denarja, ki prikaplja v blagajno, ne da bi bilo za to treba vložiti trohico znanja ali dela. Vse je lepo zavito v nekakšno magičnost dobrodelnosti, nihče pa ne razmišlja o etičnosti tega početja.
Zakaj enostavno ne rečemo, da smo svoj denar namenili za porodnišnico, mrliško vežico, svete maše ali karkoli, čemur pravimo dobrodelni namen. Zakaj mora biti vzrok za naše darovanje ravno smrt sorodnika, prijatelja ali znanca in to NAMESTO VENCEV IN CVETJA, torej namesto nečesa, kar bi izključno pripadalo pokojniku?
Ni skrivnost, da je javno mnenje mogoče oblikovati v prid določenim interesom. In v našem prostoru je to fantastično uspelo, češ, cvetje na grobu hitro ovene, pokojnik ničesar več ne vidi, zakaj naj bi zaslužili cvetličarji...
Svojci pokojnika so poleg čustvene prizadetosti enostavno ujeti v pričakovanja potencialnih interesentov za zbiranje denarja v svojem ožjem in širšem okolju, tudi če to ni v skladu z njihovo vestjo. Največkrat tudi ni v skladu z vestjo tistih, ki jim je bil pokojnik na kakršen koli način blizu, vendar so zaradi javnega apela nemalokrat v dilemi, ali bodo kljub temu da so v skladu z javnim sporočilom prispevali denar v dobrodelne namene, lahko položili kak cvet k posmrtnim ostankom človeka, s katerim so bili v življenju na kakršen koli način povezani.
V današnjem času in v poslovnem svetu ima, žal, prioritetno vlogo denar. Nekomu pomeni preživetje, drugemu lagodno življenje. Med tistimi, ki nam življenjski krog rojstev, zakramentov, raznih praznovanj in smrti soljudi pomeni poklic in preživetje, smo tudi cvetličarji in floristi. Za svoje poklice smo se morali izučiti, v naše izdelke je treba vložiti delo in znanje. Zato je kampanja PROTI VENCEM IN CVETJU za nas boleča, pomeni degradacijo našega poklica in marsikomu tudi odžiranje sredstev za preživetje.
Ne nasprotujemo prostovoljnim in dobrodelnim prispevkom, saj je v svetu to ustaljena oblika medčloveške pomoči. Pošteno in etično pa bi bilo, predvsem do mrtvih, da bi dobrodelno ali kako drugače imenovano zbiranje denarja ob njihovi smrti prepustili odločitvi posameznikov, ne pa, da jih svojci za to obvezujejo preko medijev. Če že o kulturi cvetja, ki ima, tako kot človeško življenje, zaradi svoje minljivosti in krhkosti poseben čar, ne znamo ali nočemo razmišljati, tega vsaj javno ne razglašajmo.
Zakaj torej NAMESTO vencev in cvetja? Ker venci sorodnikov, prijateljev ali znancev za mrtvega niso nujni, saj mu jih podarijo že svojci? Je mar nujno vse ostalo, kar iz spoštovanja do pokojnika kljub vsemu dostojanstveno opravimo ali prispevamo? Tudi v najtežjem trenutku - ob smrti najdražjih - se od pokojnika poslovimo s cvetjem in mu tako izkažemo čast. Tudi cvetje je minljivo, kot naše življenje, toda v trenutku slovesa spremlja pokojnika, ker je namenjeno samo njemu. Izraža našo ljubezen in spoštovanje pred njegovim obličjem, zato s cvetjem izrazimo zadnjo pozornost.
Naj bo še tako karikirana, pa se vseeno vsiljuje primerjava dobrodelnih prispevkov z ugotovitvijo slovenskega kantavtorja Adija Smolarja (Delova priloga Ona, 30.01.2001), ki pravi: »Včasih sem imel več dobrodelnih kot plačanih nastopov. A tega se ne grem več. Najprej zbirajo denar za lačne otroke, potem pa pripravijo pojedino, da se mize šibijo od vsega mogočega.«
Pa smo prepričani, da tudi naš denar, ki ga namesto cvetja na grob nekomu, do katerega smo gojili kakršna koli pozitivna čustva, skrit pod plašč dobrodelnosti, razen svetlih izjem seveda, vedno pride v prave roke?
Sekcija cvetličarjev in vrtnarjev pri OOZ Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer
Volilni občni zbor
a februarskem volilnem občnem zboru v soboški kavarni hotela Diana je bil Anton Tonček Kos ponovno izvoljen za predsednika Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Murska Sobota.
Zaupalo mu je 131 prisotnih od 207 elanov društva iz 26 pomurskih občin. Med gosti je bil tudi Anton Žakelj, ki so ga zaradi bolezni Antona Verdnika, evidentirali za novega predsednika Zveze slepih Slovenije. V imenu izvoljenih v organe medobčinskega društva pa se je zahvalil tudi podpredsednik medobčinskega društva slepih in slabovidnih Murska Sobota Vojmir Prosen. Iz poročil je razbrati, da je društvo v minulem letu uspešno poslovalo, saj prenaša v letošnje leto 538.315 tolarjev, čeprav pomeni obnova društvenih prostorv na ulici Arhitekta Novaka 4 velik finančni zalogaj. Po finančnem planu za leto 2001 znaša 15.180.727 tolarjev. Med občinami, ki se niso odzvale prošnji po pridobotvi namenskih sredstev za obnovo društvenih prostorvv pa je tudi občina Ljutomer, čeprav ima za mestno občino Murska Sobota, največ - 33 članov. Za vse je zelo pomembno opismenjevanje v Braillovi pisavi in računalniško opismenjevanje slepih in slabovidnih oseb, pa tudi druge dejavnosti v obnovljenih prostorih, ki jih bodo v kratkem odprli. Pri tem pa poleg proračunskih sredstev pomurskih občin in Zveze slepih Slovenije računajo tudi na nadaljno podporo soboških Lionsov.
Na volilnem občnem zboru Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Murska Sobota je bil za novega predsednika Zveze slepih Slovenije evidentiran Anton Žakelj, ki se je tako kot tukajšnje predsedstvo, zahvalil za zaupanje članov.
Foto: Filip MATKO
Upokojenci v Budimpešti
V okviru rednega sodelovanja Društva upokojencev Murska Sobota s Slovenskim društvom v Budimpešti je predsednik soboških upokojencev, Jože Vild, 17. februarja predaval v Budimpešti o naravnih lepotah Slovenije. Ker je to bilo ob priliki praznovanja slovenskega kulturnega praznika, je nastopil še ženski pevski zbor iz Monoštra pod vodstvom Marije Rituper, člana likovne sekcije upokojencev, Ernest Bransberger in Lojze Veberič, sta pripravila razstavo svojih del, ki sta jih naslikala lansko leto na likovni koloniji slovenskih upokojencev v Izoli. Že poprej pa je v Budimpešti razstavljal svoje fotografije Franc Hochstätter.
♦ Filip MATKO
29
številka 22
Od nagledavanja do zdavanja
Projekt Od nagledavanja do zdavanja, ki so ga v predpustnem času pripravili v Dijaškem domu v Murska Sobota, so varovanci izvedli pod mentorstvom Marice Barbarič. Najprej so podrobno opisali, kaj vse je značilno iz kulturne dediščine pokrajine ob Muri. Za tem so izpovedali način, kako so se mladi srečevali in vzpostavljali stike, na primer po večerih, ko so l,pali seme ali ličkali koruzo. Pri tem je bila zanimiva babičina izpoved, ki jo je pred mikrofonom prebrala vnukinja. Tkanje lanu so prikazale tkalke iz Ižakovec, Marija Kerčmar pa je tudi podrobno opisala, kaj vse je sodilo v nevestino balo. Za sladki del poroke, torte in drugo pecivo pa so poskrbele Rozalija Kerčmar in druge ženske spretnih rok iz Gančanov, ki so v svoji delavnici delale okrasne rože za torte. Razstavljeni so bili tudi drugi okraski za poroko, npr. šopki iz suhih rož. Ker je osrednji lik v predpustnem času pozvačin, je Martin, ki ga je upodobil, po bučnem prihodu, prebral tisto, kar so zvači na poroko povedali ob prihodu v hišo.
Babičino pripoved si je zapisala in na prireditvi posredovala vnukinja.
Zgovorne pa so bile tudi poročne fotografije, ki so jih razstavili na panojih v Dijaškem domu. V pozdravnem nagovoru se je ravnateljica Antonija Trajbarič-Berden zahvalila vsem, ki so pomagali uresničiti projekt, posebej pa organizatorici prireditve Marici Balažic, ki je skupaj z varovanci in vzgojitelji poskrbela, da je bilo v soboškem dijaškem domu v tednu po Valentinovem in pred pustom živahneje kot običajno.
Maturantski žur in
popotovanja
Turistična agencija Branka Fariča, Amigo Travel iz Murske Sobote, in znani Kompas, d. d. iz Ljubljane, v času maturantskih plesov v Diani, v tukajšnji diskoteki predstavljata atraktivna popotovanja za maturante in druga mlade popotnike. Sobotne prireditve so poimenovali Maturantski žur 2001, Žurerska potovanja za mlade pa je naslov kataloga Kompasa Holidays 2001, v katerem so podrobno predstavljena letošnja potovanja na grške otoke: Kreto, Santorini, Rodos, Rodos z Atenami ter tunizijski safari in počitnice v Hamametu ter na Malorci.
Seminar o prašičereji
Živinorejsko-veterinarski zavod za Pomurje v Murski Soboti je 6. in 7. februarja izvedel dvodnevni seminar pod naslovom Prašičereja včeraj, danes in jutri. Dva profesorja z Biotehnične fakultete v Ljubljani, profesor z ljubljanske Veterinarske fakultete ter domači strokovnjaki z Veterinarskega zavoda, Živinorejsko-veterinarskega zavoda ter soboške organizacijske enote Zavarovalnice Triglav so bili zagotovilo, da so vsi udeleženci seminarja dobili bogato strokovno podlago za svoje nadaljnje delo na področju prašičereje.
♦ Filip MATKO
Zimske počitnice v organizaciji Društva prijateljev mladine
etošnje počitnice so bile vse prej kot zimske. Le redki šoloobvezni otroci so se v tem času podali s svojimi starši na smučanje. Tudi zaradi tega smo pri našem društvu pripravili zanimiv počitniški program.
Mladinski informativni in kulturni klub nam je spet odstopil prostore, kjer so se mladi vsak dan lahko zabavali z igricami na play station, ircali ali srfali po internetu, se »šli« družabne igrice, od katerih je bila najbolj zanimiva igra štiri v vrsto, igrali šah in poslušali dobro glasbo. Vsak dan se je MIKK ob 13.00 v pravi mali kino, saj so na velikem platnu zavrteli izbrani film (DVD).
V kinu Park so si mlajši otroci v tem tednu ogledali dve matineji: risani film »Mravljinec Z« in »Egipčanski princ«.
Športna zveza Murska Sobota je pripravila v telovadnici OŠ III tri igrišča in loparje za vadbo badmintona in učenci(ke) od 5.-8. razreda so se trikrat po dve šolski uri lahko spoznavali in navduševali s tem, v Sloveniji vse bolj popularnim športom.
Z raznimi plesi, osnovami aerobike in thai-bo-ja pa smo se pozabavali v Fitku klubu v hotelu Diana.
Nam ni bil dolgčas. Pa vam? Drugo leto bodite z nami!
♦ Brigita PERHAVEC
Foto: Nataša Gider
30
19. marec 2001
Risbe in spisi o suši
b letošnjem svetovnem dnevu Civilne zaščite - 1. marcu - je bila osrednja pomurska slovesnost v prostorih osnovne šole Cezanjevci. Tam so bili omenjeni ter pohvaljeni in nagrajeni vsi, ki so kakorkoli sodelovali na področju pripravljenosti v zvezi z zaščito in reševanjem.
Poveljnik štaba CZ za Pomurje, Aleksander Krpic, je med dobitniki častnih bronastih znakov Civilne zaščite RS odlikoval tudi Viljema Krpiča iz Černelavcev, ki je aktiven član štaba CZ Mestne občine Murska Sobota. Anton Kosi, direktor Uprave za obrambo v Murski Soboti, in Janez Petrovič, vodja sektorja za izobraževanje pri Upravi RS za zaščito in reševanje, podelila pohvale, priznanja in praktične nagrade malčkom iz vrtcev ter osnovnošolcem, ki so z likovnimi in literarnimi prispevki sodelovali v razpisu »Naravne in druge nesreče - SUŠA«. Pohvale so prejeli: Barbara Hüll in Tonka Matič (obe OŠ I, Murska Sobota) za najboljše literarno delo III. kategorije (šolarji od 3. do 5. razreda); Nuša Farič (OŠ I, Murska Sobota) za najboljše likovno delo v IV. kategoriji (šolarji od 6. do 8. razreda); Staša Pavlovič (OŠ III, Murska Sobota) in Tilen Strupi (OŠ II, Murska Sobota) za najboljše literarno delo v IV. kategoriji. Poleg tega je med najbolj aktivne vzgojno-izobraževalne zavode pomurske regije na področju informiranja, izobraževanja in usposabljanja šolske in predšolske mladine za osebno in vzajemno zaščito v šolskem letu 1999/2000 bila poleg OŠ Radenci in OŠ Črenšovci uvrščena tudi OŠ III Murska Sobota.
Tilen Strupi (OŠ II, Murska Sobota) prejema nagrado
Fitko se predstavi
Na parketu večnamenske dvorane III. osemletke se je 10. februarja letos predstavila plesna šola Fitko. V poldrugo uro trajajočem programu je nastopilo preko 150 mladih plesalk in plesalcev v 20 skupinah. Po raznih vrtcih, osnovnih in srednjih šolah jih vodita Klavdija G.Kuzma in Nina Fras. Prva kot voditeljica plesne šole Fitko, a druga kot mentorica in koreografinja.
Na tako imenovani produkciji Fitko plesne šole so se predstavili: kuharji in muce iz vrtca Gozdiček, Fitko vrtec z jutrom v pižami, plesne skupine osnovnih šol Grad (kot vozniki), Bakovci (z Božički), Beltinci (z oranžnim Hip-hop) in Veržej (s Stepom and go) ter še Fitko selekcijska skupina (I feel good in Madonnin Frozen), Fitko mala I. (Plaček in palčice) in II. (Nas pa malo zebe). Fitko nadaljevalna I. (Repincli in Čarne) in II. (Benetton in Občutek svobode), Fitko starejša skupina (Tam nekje), Fitko aerobic team (aerobika) ter Fitko Thai-bo team (koreograf Tomaž Pivec).
♦ Filip MATKO
Plesoče muce iz vrtca Gozdiček
Cicibanove planinske urice
V enoti Gozdiček vodita mentorici Jadranka Casar in Majda Šeruga tako imenovane Cicibanove planinske urice. Z njimi razvijata najmlajšim ljubezen do narave, željo po odkrivanju novega - neznanega, krepitev organizma, pridobivanje telesne zmogljivosti in vzdržljivosti, negovanje prijateljskih doživetij, veselje ob doseganju zastavljenega cilja ter pomagata otrokom pri razvoju vsestranske osebnosti.
Prvi letošnji planinski pohod so torej cicibani-planinci enote Gozdiček opravili v soboto, 13. januarja in tam je nastal tudi pričujoči posnetek.
FM
31
številka 22
Diptih z Zdenkom Huzjanom
Ponikanje v mistiko stvarstva
Drobir suhljadi ob poti zavetje sladko, željno sna poljane radosti gor gorkota gnezd in komaj slišni zvoki (Zdenko Huzjan, Mačuhice)
Ta dan je kljub prednovoletni praznini in ihti poln. Ogledal sem si Huzjanovo razstavo in se zatopil v katalog. Študija Roberta Inhofa razkriva pretanjenega opazovalca in prefinjenega popisovalca. Jaz morda vidim slike drugače in po svoje. Kot se mi zdi, ko prebiram knjige še živečih in meni znanih avtorjev, da slišim njih glas, tako imam ob Huzjanovih slikah vtis, da mi, ko postojim pred kakim njegovim platnom, skulpturo ali pred žarno posodo, ki so mu jo od znotraj popisali duhovi, nevidno stoji za hrbtom. Kot mi postaja sedajle, ko med osnutki za naslovnico moje zbirke Tajmir, najdem to njegovo pismo:
»Dragi Milan, moji dnevi so te dni hudičevo kratki, želja po slikanju pa božanska in kako, mi povej, naj spravim edinega
sovražnika slikarjev s svojo muzo?
Le kaj je to, ta čas, o katerem govorimo? Kadar slikam, izgubim občutek za čas, čeprav me neprestano nadzoruje, me meri in mi stoji za hrbtom „z ostrim rezilom« in rojeva značilno ihto, brez katere ničesar več ne počnem. Lepo bo, ko bomo nekje povsem počasi srkali dobro pivo, zrli v lep dan in ženske, v bela zapestja in izgovorili nekaj radodarnih besed ali pa tudi ne in predvsem dolgo zrli v daljave, v neko celoto, katere del smo.
Imeti občutek za celoto, za to, kar smo, je le redkim dano v tisti najbolj čisti obliki, Z zavestjo, ki nas oblikuje v senzibilne osebe, ki znajo oziroma morajo reagirati. Verjetno je pisanje poezije ponikanje v mistiko stvarstva (v celoto, v celoto daljav) oziroma v njene znakovne pojme -besede.« *
Malokomu je znano, da je Huzjan tudi pesnik. Da je objavil nekaj pesniških zbirk (Mačuhice, Živalice...), da objavlja eseje in pesmi tudi v slovenskih kulturoloških in literarnih revijah. Njegove besede so prav tako napolnjene in nabite z liričnostjo ter grotesknostjo človeške ujetosti, v napor, da bi se kot privid realnosti ali sanjskosti dvignil iz porodne vode na vzglavnike neba in zemlje. Kjer se dogajajo drugačni časi, gnezdilci, prapodobe in strahovi, kjer se dotikajo
robovi besede, drsenja in senc praznine.
»Velikokrat se mi zgodi praznina, znotraj katere mi ni do ničesar, ne do razgovora in pisanja in tudi slikanje komajda prenašam. Kot je to običajno, se čez čas duša opomore. Velikokrat je dovolj za to že nekaj prijaznih srečanj ali pa to prijetno drsenje v belino zime, ki umirja in razpira želje navznoter. Slikati bi moral mnogo več, da bi bile misli bolj jasne in izvirne. Pesmi, ki jih pišem, so le pozaba, omama, ki polni vrzeli ljubezni in ustvarjalno moč. In tako gorijo dnevi eden za drugim, vse je povezano v pričakovanja, ki se celijo s sliko, grafiko, risbo... «*
Potem me sprašuje, kako sem se zapredel v zimo. Krasno, sem mu odgovoril, v mojih žilah se pretaka nekaj severnjaškega, neki kovičevski odbleski tajmirskih tajg in prostranstev, ki jih skušava s prijateljem Huzjanom vsak po svoje poseliti: on s tišino negibnih prapodob, ki prinikajo iz medlečih pajčevin podzavesti in trajajo in trajajo, jaz Z verzi, ki so drugačni od njegovih. V njegovih se lomijo odtenki barv, pomenov in ekspresivni zvoki živali, iz katerih pripevajo demoni, v mojih predejo zima, otroštvo in noči, ki jih mnogokrat skupaj - čeprav vsaksebi - presanjava.
Milan VINCETIČ
* iz zasebne korespondence
Premiera lutkovne predstave
˃Kako sta se kužek in muca igrala˂
o nekaj »sušnih« letih na področju delovanja in ustvarjanja odraslih lutkovnih skupin v Murski Soboti, smo se v lanskem letu v okviru KUD-a Štefan Kovač Murska Sobota zbrali v lutkovnem gledališču, ki smo ga poimenovali »AN-BAN«. Že sam naslov nakazuje na začetno komorno zasedbo v skupini, vendar to naj v bodoče ne bi bilo pravilo, igrivost, ki pa veje iz naslova, pa vsekakor.
Pred leti, ko sva z Milivojem Rošem-Mikijem igrala lutkovno predstavo Ferija Lainščka OPICA OŠPICA (nekateri se najbrž še spomnite smetišča na katerem je opica Ošpica praznovala rojstni dan s torto, ki si jo je začarala), sem se prvič srečala z lutkovnim ustvarjanjem, predvsem pa z najmlajšo publiko in z nji-
hovim neposrednim in spontanim odzivom, brez vsakršnega pretvarjanja Tak odziv me je prevzel in želela sem, da bi igrala še kdaj. Seveda je do uresničitve preteklo dolgih 10 let. Poiskala sem priznano lutkarico in pedagoginjo, Jožico Roš. Vsa ta leta Jožica dela z mladimi v lutkovni skupini Grajski strahci v okviru Zveze kulturnih društev Murska Sobota in ima z vsako predstavo velike uspehe. Seveda je bila takoj »za stvar«. V skladu z najinim dogovorom, da poišče zelo enostavno besedilo za dve igralki, je kmalu prinesla tekst Ane Vujkojkove »Kako sta se kužek in muca igrala«, ki pa ga je razširila in priredila. Potrebno je bilo najti le še eno soigralko.
Simono Zadravec iz Beltinec sem že pred več kot 10. leti spoznala kot igralko gledališke
skupine na ljutomerski gimnaziji, nato je igrala v soboški gledališki skupini KUD Štefan Kovač in z delom nadaljevala tudi v času študija na odrskih deskah v Ljubljani in v Gracu. Tudi ona se izzivu ni mogla upreti. To je bila zanjo prva izkušnja z lutko. Kljub temu je delo opravila izvrstno.
Roševa nama je v času bralnih vaj izdelala lutki, sceno pa je po njeni zamisli izdelal Branko Novak. Za oblikovanje logoja »AN-
BAN« pa sem zaprosila likovnega pedagoga iz Osnovne šole IV, Izidorja Zadravca.
Premiera je bila v četrtek, 1. marca, v polni grajski dvorani. Otroci (in tudi njihovi starši) so v predstavi, ki pripoveduje o kužku in muci, ki se na dvorišču lovita, skrivata, pojeta, plešeta, si nagajata in še kaj ... kot otroci, uživali in si na koncu glasno zaželeli »ŠE«. Obljubljamo!
♦ Brigita PERHAVEC
Ljubka kužek in muca na rokah Simone Zadravec in Brigite Perhavec.
32
19. marec 2001
23. april, svetovni dan knjige
Društvo slovenskih pisateljev si že nekaj let prizadeva, da bi UNESC-ov svetovni in od leta 1996 tudi slovenski Dan knjige, 23. april, postal vseslovenski kulturni praznik. Postal naj bi dan, ko kulturni dogodki v krajih širom po Sloveniji spomnijo bralce vseh starosti, kako lep je svet pisane besede in opozoril na pomembnost obvladanja slovenskega jezika ter na vrednost duhovne kulture. Spomnil naj bi nas, da lahko knjigo kot lepo darilo podarimo tistim, ki jih imamo radi. Zato je geslo Slovenskih dni knjige »PODARIMO KNJIGO«.
Tudi v mestu Murska Sobota bomo podarjali knjige in omogočili prosto prodajo knjig. Istočasno bodo mladi iz MIKK-a, kakor že nekajkrat, pripravili v središču mesta literarna branja, v MIKK-u pa literarno delavnico.
Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota bo tudi letos mimoidočim podarjala knjige, ki so jih letos odpisali in tiste obvezne izvode knjig, ki so v tujih jezikih.
Istočasno pa bo priložnost, da se na ta dan ponovno opozori na dejstvo, kakor že nekaj let opozarjajo predstavniki Slovenske matice, Društva slovenskih pisateljev, Slovenskega centra PEN, Nove revije, Cankarjeve založbe in Društva slovenskih književnih prevajalcev, da slovenska mesta vse bolj izgubljajo knjigamiško mrežo in da po številu in kvaliteti knjigam Slovenija daleč zaostaja za evropskimi standardi. Le redke od obstoječih knjigam (vstopite v naše in se prepričajte) še prodajajo zgolj knjige, večina se jih je spremenila v ropotarnice, v katerih se prodaja vse mogoče, od radirk in igrač do plošč in računalniške opreme. Veliko knjigarn v Sloveniji ni vzdržalo pritiska najemnin in drugih stroškov, zato so jim lastniki ali najemniki kratkomalo spremenili namembnost, vrsta drugih pa je pred zaprtjem.
Slovenija na tem področju ne zaostaja samo za sosednjimi evropskimi državami, kjer vsako srednje veliko mesto premore več bolje založenih knjigam kot slovenska prestolnica, pač pa se je stanje poslabšalo tudi v primeri z razmerami pred nekaj leti pri nas, ko so knjigarne prodale več kot 50 odstotkov vseh izdanih knjig, danes pa je njihov delež prodaje padel pod 30 odstotkov. Vse ostrejše tržne zakonitosti iz mestnih jeder izrivajo manj dobičkonosne dejavnosti, predvsem knjigarne. Posledica vsega tega je vedno slabša prodaja knjig, kulturna podoba in ponudba naših mest je vse bolj osiromašena, v knjigarnah je, za razliko od drugih evropskih mest, vse manj mladih bralcev.
Knjigama naj bi bila prostor kulture in znanja, prostor za iskanje in najdevanje slovenske in tuje ustvarjalnosti. Knjigarne naj bi bile, kot v drugih evropskih mestih, neizogibni del urbanega življenjskega utripa, vsebinske in estetske izkaznice kulturne ravni slovenskih mest.
O vsem tem bo treba dobro premisliti v prihajajočih evropskih integracijah. Predvsem na državni ravni. Pravkar je v proceduri državnega zbora slovenski nacionalni kulturni program in tu je priložnost, da naredimo za to največ, če hočemo ohraniti svojo kulturno identiteto. V okviru možnost bomo vse storili tudi v naši občini. Mislim pa, da bi vsem prizadevanjem morale naproti stopiti tudi založbe, saj so (hvala bogu) minili časi, ko so se kupovale knjige »na metre« in v barvi, ki je bila skladna z barvo pohištva, in bi se vsaj poskušale prilagoditi s svojimi cenami (v preteklih letih so založbe, prav na dan knjige, nudile popuste tudi do 70%).
♦ Brigita PERHAVEC
Slovenska knjižna Esmeralda
nukinja profesorja etnologije Vilka Novaka, prevajalka in pisateljica Maja Novak, je 25. januarja letos bila gostja literarnega večera v soboškem salonu Murska republika. Kot gost voditelja, pesnika in pisatelja Roberta Titana Felixa, je isti večer bil še predstavnik študentske založbe Beletrina, Dušan Šarotar. Kajti pri tej ljubljanski založbi je pred koncem lanskega leta izšla zadnja knjiga prevajalke in pisateljice Maje Novak, roman Mačja kuga. Zanj so številni poznavalci literature Maje Novak prepričani, da je to njeno prav gotovo najboljše besedilo doslej. Toda pri isti založbi že načrtujejo izdajo njenega naslednjega dela. 0 tem je Maja Novak na literarnem večeru, sicer pred maloštevilnim občinstvom, povedala, da se v izhodiščih za naslednje delo poigrava z mislijo o Faustu. Ker bo glavni lik v romanu ženska, bo to pravzaprav neke vrste slovenska Esmeralda. Šlo bo pravzaprav za literarno fresko norih zadnjih deset let v samostojni Sloveniji, ko ljudje začenjajo privzemati zelo slabe značajske poteze, kar sta verjetno določila čas in sistem demokracije pri nas. To slednje je bil pravzaprav odgovor avtorice Maje Novak na vprašanje gostitelja, zakaj Slovenci s takšnim užitkom samega sebe sovražimo. Sicer pa lahko v času, ko čakamo na najnovejšo slovensko knjižno Esmeraldo, vzamemo v roke roman Izza kongresa ali umor v teritorialnih vodah (iz leta 1993), drugi in tretji roman Cimre (1995) in Kafarnaum (1998) ali zbirko kratkih zgodb Zverjad. Pa še poslednjo knjigo Maje Novak, roman Mačja kuga, ki je izšel lani oziroma konec prejšnjega stoletja.
♦ Filip MATKO
Na fotografiji (od leve proti desni): Dušan Šarotar, Maja Novak, Robert Titan Felix
Madžarsko literarno srečanje
Prvo nadstropje Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti je bilo v ponedeljek, 22. januarja, zvečer pretesno za vse udeležence literarnega srečanja, ki ga je organiziralo kulturno društvo Barati Kör. Ravnatelj Jože Vugrinec je prostorsko stisko uporabil kot iztočnico o informaciji o novogradnji knjižnice v mestnem središču. V uvodu pozdravnega nagovora je pojasnil namen srečanja, na spominski dan madžarske kulture. Gabriello Bence Utroša, nekdanjo hungaristko Pokrajinske in študijske knjižnice, je tokrat kot avtorico knjige napovedal njen stanovski kolega Jožef Pap. Sama pa je opravičila odsotnost moža Lajoša Benceja, ki bi se tokrat moral predstaviti kot pesnik. Lajoševe pesmi in Gabrielino novelo iz knjige Lep Božič (po kateri je bil v Lendavi in okolici posnet mladinski film) je na prireditvi, ki je potekala v glavnem v madžarskem jeziku, prebrala Ilona Sekeres.
33
številka 22
Učili so se pletenja košar
Nekateri šolarji soboške prve in druge osemletke niso čisto nič pozabili na enotedensko zatišje v šolskih klopeh. Kajti v času zimskih počitnic so lahko enako glasni bili v Osnovni šoli Kuzma. Prosti čas so šolarjem v času zimskih počitnic zapolnili organizatorji taborov ljudskih obrti. Poleg tega pa naj bi mladi ob tem spoznali nekaj koristnega iz časov svojih dedkov in babic. Zatorej je dva dni potekal 3. tabor ljudske obrti, ki se ga je udeležilo 35 šolarjev iz osmih osemletk z obeh bregov reke Mure ter ene šole iz Porabja na Madžarskem. Prišli so iz osemletk Kapela, Cankova, Sveti Jurij, Šalovci, Kuzma in Gornji Senik ter mladi s soboške prve in druge osemletke. Iz Porabja sta prišla poznavalca ljudske obrti, ki znata plesti košare in druge izdelke iz šibja, in sicer Alojz Hanžek in Ferenc Bajzek. Sodelovala pa sta tudi domačina Avguštin Gubič iz Trdkove ter kar 88-letni Franc Kisilak.
Pletenje košar zahteva spretne roke in prste
S predstave Sneguljčica in sedem palčkov
Sneguljčica iz vrtca Lavra
rogram vrtca Lavra je namenjen vzgoji in varstvu predšolskih otrok od prvega leta do vstopa v šolo. Občasno nudi srečanja otrokom, ki niso vključeni v redno vzgojno-varstveno dejavnost, pa jim njihovi starši želijo omogočiti prijetno druščino vrstnikov.
In prav v zasebnem vrtcu Lavra, ki deluje že peto leto v okviru Župnijskega zavoda svetega Miklavža v Murski Soboti, so vzgojiteljice - redovnice Hčere Marije Pomočnice ob ogromnem sodelovanju staršev pripravile svetovno znano otroško uspešnico Sneguljčica in sedem palčkov. Zelo uspešno so gledališko igrico za najmlajše pred-
stavili 15. februarja, kar dvakrat, pred prepolno Grajsko dvorano. V vlogah je nastopilo kar 16 odraslih ter 10 otrok. Režija je bila v rokah Mirjam Bregar, vezni tekst je brala sestra Jožica Merlak.
Prijetni in veseli so bili trenutki sprostitve za najmlajše ob zgodbi, ki je navdihovala in bogatila že številne generacije. Vsekakor je treba pohvaliti vrtec Lavra, da se je lotil tako zahtevnega projekta. Kajti poleg študija igrice je bilo treba pripraviti celotno kostumografijo ter vse scenske rekvizite. Doživeti vse to je bilo res zadovoljstvo, pa še vstopnine niso pobirali.
Dedek slikar z malčki
V soboškem vrtcu Gozdiček je skupina 22 malčkov, ki zanje skrbita vzgojiteljica Zdenka Barber in njena pomočnica Maja Ropoša, imela 15.februarja na obisku enega izmed dedkov. V okviru sodelovanja s starši in starimi starši ter programa spoznavanja različnih poklicev se je vabilu odzval dedek malčka Jana in sicer profesor Vlado Sagadin.
Tri do pet let stari malčki so se z velikim veseljem razvrstili na posebnem stolčku za modele in profesor Vlado Sagadin je narisal portret vsakega izmed njih. Malčki sami so tudi poizkusili posnemati Janovega dedka, a so ob pomoči vzgojiteljic imeli veliko več uspeha s pripravo razstave portretov v preddverju svoje igralnice, kjer si bodo lahko njihove podobe ogledali malčki iz drugih skupin ter njihovi starši ni stari starši. Pozneje pa si bodo lahko te portrete za spomin odnesli tudi domov. Že prihodnjič pa bodo spoznavali nov poklic, ki ga bo predstavil eden izmed staršev otrok iz te skupine.
♦ Filip MATKO
Vlado Sagadin portretira malčke
34
19. marec 2001
Najboljši športniki v letu 2000
dneh, ko smo na naše naslove dobili zadnje Soboške novine, zdaj že minulega leta, je Športna zveza mestne občine Murska Sobota proglasila najboljše športnike leta 2000. Slovesnost se je odvijala v salonu Murske republike, športnike pa je v uvodnem delu prireditve pozdravil Stanko Kerčmar, predsednik Športne zveze Murska Sobota.
Izbor ni bil lahek, saj naša občina slovi po raznovrstnih in številnih športnih klubih, ki združujejo tekmovalne in rekreacijske športnike. Tako je naslov najboljšega športnega društva prejela mladinska ekipa športno-nogometnega kluba Mura Murska Sobota. V nogometni sezoni 1999/2000 so osvojili naslov državnega mladinskega prvaka in drugo mesto v tekmovanju za pokal Nogometne zveze Slovenije.
Na drugo mesto se je uvrstilo strelsko društvo Mesne industrije Pomurka Murska Sobota. V minuli sezoni so kot najboljši v drugi državni ligi napredovali v prvo državno strelsko ligo, premorejo pa tudi odlično mladinsko ekipo.
Tretje mesto je pripadlo Košarkarskemu klubu Radenska Creativ Murska Sobota. Košarkarji 1B lige so si v minuli sezoni priigrali končnico prvenstva, v svojih vrstah pa imajo tudi perspektivne mlade košarkarje, ki so uspešno nastopali na Mednarodnih igrah v Kanadi. Najboljša športnica je Sonja ROMAN, članica Atletskega kluba Pomurje Murska Sobota. Osvojila je naslov državne članske prvakinje v krosu in naslov pokalne prvakinje Slovenije v tekih na 1500 in 8000 metrov. Zmagala je tudi na krosu za pokal Dela. Pohvaliti gre tudi njeno odločitev, da navkljub temu, da študira v Ljubljani, zastopa barve domačega kluba. Drugo mesto si je priborila Maja Uršič, članica Judo kluba Murska Sobota. Zmagala je na številnih mednarodnih tekmovanjih, med pomembnejšimi lovorikami pa je vsekakor naslov državne prvakinje v njeni starostni kategoriji. Tretje mesto je pripadlo Jasni Šantavec, članici Roller kluba Murska Sobota. Osvojila je naslova državne
in pokalne prvakinje na kratkih ter dolgih progah, obenem pa se z odličnimi rezultati vse bolj uveljavlja tudi v mednarodni rolerski konkurenci.
Najboljši športnik za leto 2000 je Borut HORVAT, član Kajak kanu kluba Mura Krog. Kot član slovenske reprezentance je na svetovnem prvenstvu v spustu osvojil bronasto medaljo. V posamični vožnji je osvojil šesto mesto, med pomembnejšimi dosežki pa je vsekakor naslov državnega prvaka v kanuju enosedu. Na drugo mesto se je uvrstil Boštjan Maček, član Strelskega društva Štefan Kovač Murska Sobota. V avstrijskem Hinterbergu je izboljšal dva državna rekorda v streljanju na umetne golobe. Osvojil je tudi slovensko pokalno tekmovanje. Tretje mesto je pripadlo Andreju Totu, članu Odbojkarskega kluba Pomurje Murska Sobota. Kot član slovenske mladinske reprezentance je v dresu z državnim grbom igral na štirinajstih srečanjih.
Najboljše športnike v Mestni občini Murska Sobota je pozdravil župan Anton Slavic, ki je s Stankom Kerčmarjem tudi podelil priznanja. Župan Anton Slavic bo, kot zapriseženi ljubitelj športa, tudi vnaprej vzpodbujal in podpiral napore športnih društev in posameznikov. V svojem govoru se je dotaknil tudi nekaterih temnejših življenjskih plati s katerimi so soočeni naši športniki, predvsem takrat, ko rezultati nikakor ne sledijo tekmovalnim naporom. Izpostavil je primer našega smučarskega skakalnega asa Primoža Peterke, na katerega se je po neuspešnih tekmovalnih sezonah vsul plaz kritik, tako s strani nekaterih medijev kot posameznikov. Upajmo, da se s podobnimi težavami ne bodo soočali najboljši športniki Mestne občine Murska Sobota in da bodo v prihodnjih sezonah le stopnjevali svoje, že do sedaj, zavidljive tekmovalne uspehe.
♦ Sašo FLUHER
Športno društvo LEN
Lani jeseni je bilo ustanovljeno Športno društvo LEN Murska Sobota, katerega ime je pravzaprav okrajšava za ime ulice Lendavska. Torej je namenjeno aktiviranju mladih na športnem področju v tem delu mesta.
Kot je povedal predsednik novoustanovljenega društva, Jožef Nemec, je zaenkrat aktivna sekcija igralk nogometa. Trenirajo v večnamenski dvorani III. osemletke, s pomladjo pa se bodo preselile na zunanja igrišča. Pri treningih pomaga učitelj športne vzgoje, Marjan Sukič, ki je trener tudi v okviru nogometne šole Phoenix v Murski Soboti.
♦ Filip MATKO
Nogometašice ŠD Len, s predsednikom društva in trenerjem
35
številka 22
Program športne zveze Murska Sobota v letu 2001
Športni zvezi Murska Sobota so združeni klubi, društva in zveze z namenom, da usklajujejo svoje programe. Osnovna skrb je namenjena uvajanju športne dejavnosti med občani, ki jo uresničuje s svojim programom in s programi izvajalcev, ki skrbijo za kvaliteten napredek, nove pobude in oblike. Za uspešno izvedbo vseh programov sodelujemo z Mestno občino Murska Sobota in pristojnim oddelkom za gospodarske in negospodarske dejavnosti.
V letni program športa so uvrščene tiste vsebine iz nacionalnega programa, ki so pomembne za našo sredino. Izbor programov je napravljen na podlagi javnega razpisa, ki ga je objavila Mestna občina, programi pa bodo izbrani na podlagi Pravilnika za vrednotenje športnih programov v Mestni občini M. Sobota. Obdelavo zbranih programov pripravi Športna zveza M. Sobota.
Tabela 1
Naloga Športne zveze je, da načrtno spremlja:
•	število izvajalcev športnih programov (klubi, društva, zveze in drugi izvajalci),
•	zbira in obdeluje podatke o članstvu, strokovnih kadrih, objektih, programih prireditev, rezultatih,
•	razporeja uporabo športnih objektov za izvajalce športnih programov v Mestni občini,
•	skrbi za izdajo športne literature,
•	skrbi za izvedbo propagandnih akcij in prireditev,
•	izvaja programe na treh ključnih področjih: športnu za vse, šolskem športu in kvalitetnem, oz. vrhunskem športu.
V izvajanju programov športa bo sodelovalo 4566 članov naših klubov, društev in zvez, ki so dostavile podatke za letošnje leto:
športna rekreacija moštveni športi posamični športi
1.	športna rekreacija	2872
2.	moštveni športi	1130
3.	posamični športi_________740
skupaj	4742
ŠPORT MLADIH_____________________________
1.	Programi namenjeni najmlajšim v vrtcih - športni program ZLATI SONČEK
2.	Športni program za učenke in učenke v OŠ - KRPAN.
3.	Šolska športna tekmovanja:
•	osnovne šole: atletika, badminton, tenis, streljanje, košarka, mali nogomet, odbojka, rokomet, odbojka na mivki, kros,
•	srednje šole: atletika, streljanje, rokomet, mali nogomet, odbojka, košarka, odbojka na mivki, kros,
4.	Programi društev in klubov za najmlajše, kategorije dečkov in deklic, ter mladinske kategorije.
5.	Organizacija ustreznih športnih klubskih šol v posameznih športih
ŠPORT ZA VSE_____________________________
1.	Programi za vse kategorije v različnih športih: vadba, treningi, tekmovanja,
2.	športnorekreativne aktivnosti in prireditve:
•	mesec rekreacije,
•	hoja, tek,
•	akcija naučimo se plavati
•	projekt Voda za vsi
•	olimpijska kartica
•	aktivnosti na trimski stezi
3.	Delavske športne igre 2001.
4.	Športnorekreativna tekmovanja
5.	Tekoča popravila na trimski stezi
Izvajalci, ki pripravljajo športnorekreativne programe (tabela 1).
36
19. marec 2001
KAKOVOSTNI
IN VRHUNSKI ŠPORT
1.	izvajalci, ki izvajajo programe v moštvenih (kolektivnih) športih na uradnih tekmovanjih za naslov državnega prvaka (tabela 2).
2.	izvajalci, ki izvajajo programe v posamičnih (individualnih) športih na uradnih tekmovanjih za naslov državnega prvaka ter miselni športi (tabela 3).
KATEGORIZIRANI
ŠPORTNIKI
(tabela 4)
OSREDNJE PRIREDITVE V LETU 2001
•	zimski kros
•	akcija Voda za vse
•	ulična košarka (7.7.2001)
•	rekreacija 2001
•	ulični tek
•	kros občinskih reprezentanc za pokale Dela
ZALOŽNIŠTVO
Izdaja knjižice o nastanku in delovanju juda v okviru športne knjižnice Športne zveze Murska Sobota. To bi bila 11. knjižica v tej zbirki. Pripravlja se tudi knjižica o razvoju šaha pri Šahovskem društvu Radenska Pomgrad.
DOM PARTIZAN
Z Društvom za športno rekeracijo Murska Sobota bomo nadaljevali z utečeno obliko sodelovanja pri upravljanju, adaptacijah in vseh vzdrževalnih delih v domu Partizan.
Skupaj z Mestno občino in društvom bomo zastavili vse sile, da se uredi lastništvo doma s Športno unijo Slovenije in da se realizirajo lanskoletni dogovori, saj ta problematika še vedno ni dokončno razrešena.
Predvidena dela:
•	tekoča popravila, vzdrževalna in pleskarska dela,
•	ureditev hišice ob vhodu (blagajna),
•	tlakovanje in urejanje okolice ob zunanjih igriščih.
PRIZNANJA
•	podelitev plaket Športne zveze Murska Sobota zaslužnim športnim delavcem klubom, klubom društvom in zvezam,
•	izbor najboljših športnikov, športnic in moštev ob koncu leta 2001.
♦ Ludvik ZELKO
Tabela 2
Tabela 3
Tabela 4
37
številka 22
Obiskali smo drsališče pri BTC-ju v Nemčavcih pri Murski Soboti
Zimske radosti v domačem kraju
deja o postavitvi umetnega drsališča v Murski Soboti je stara vsaj nekaj desetletij. O tem so sanjali številni soboški športni zanesenjaki.
Do prve uresničitve ideje je prišlo sredi 80. let (prejšnjega stoletja), ko so tik ob parku pri I. soboški osemletki v zagrajen prostor prvič spustili vodo, ki je naravno zamrznila. Čeprav je bil odziv drsalcev po pričakovanju zelo dober, je projekt iz številnih razlogov za nekaj let obstal. Zgraditev ribnika v soboškem mestnem parku sredi 90. let ter izjemno število drsalcev na njem, ko je le-ta pozimi zamrznil, je bil vnovičen impulz, da mesto Murska Sobota z velikim zaledjem potrebuje urejeno zimsko drsališče.
Tako segajo zametki današ-
njega drsališča v nakupovalnem središču BTC-ja v Nemčavcih v leto 1998, ko so ob pomoči soboške mestne občine ter tamkajšnjega podjetja Komunala na teniških igriščih pri Fazaneriji uredili montažno zimsko drsališče.
V. sezoni 1999/2000 pa so drsališče že preselili na današnjo lokacijo. Mestna občina kot lastnik ter podjetje Komunala kot upravljalec tega zimskega objekta, ter številni drugi, med njimi kaže še posebej omeniti BTC d.d„ Poslovna enota Murska Sobota, so združili moči in denar ter znotraj BTC-ja postavili stalno drsališče.
Kot nam je povedal Boris Fujs, v podjetju Komunala vodja delovne enote, ki je med drugim zadolžena tudi za drsališče, je naprava zelo funkcionalna. Po-
tem ko se konec zime hladilne naprave odstranijo, je tam urejen prostor za kotalkanje in rolkanje. Prav s tem namenom je mestna občina lani kupila tudi ovire za rolkarje.
Fujs nam je tudi postregel s
podatkom, da so lansko sezono na drsališču v Nemčaveih našteli blizu 16.000 drsalcev, od tega si jih je 9.000 pri njih izposodilo drsalke; od 13. decembra lanskega leta, ko so odprli drsališče za sezono 1999/2000 ter do konca januarja, pa so kljub mili zimi tam našteli 6.000 drsalcev. Kar zadeva obstoječe drsališče pri BTC-ju, imajo tam še veliko načrtov. V naslednjih letih naj bi ob drsališču zraslo kar nekaj spremljajočih zidanih objektov, odgovorni pa razmišljajo tudi o tem, da bi drsališče pokrili ter s tem dosegli vsaj dvoje: hladilna tehnika za vzdrževanje enakomerne temperature oziroma ohranitev ledu bi bila manj obremenjena in bi se ji podaljšala življenjska doba, pokriti objekt pa bi se lahko uporabljal kot večnamenska športna dvorana.
In kaj so o drsanju in soboškem drsališču povedali nekateri naključno izbrani?
Sašo Gjergjek, Gorica:
»V družbi brata Mihaela ter sestrične Ives sem na drsališče v Murski Soboti letos prišel prvič. Pravzaprav nas je sem pripeljala starejša sestrična, ki nas čaka v avtu. Povedati moram, da je tukaj zelo lepo, tudi zato, ker na ledu ni velike gneče. To je zame še posebej pomembno, saj sem tokrat sploh prvič na drsalkah. Glede na to, da sem vešč rolkanja, se tudi na drsalkah kar dobro znajdem. Vesel bi bil, če bi imeli na šoli zimski športni dan in bi se odpravili drsat v Mursko Soboto. Učenci višjih razredov naše šole so to srečo že imeli.«
Sašo Gjergjek v družbi brata in sestrične
38
19. marec 2001
Edi Titan, Černelavci:
»Že vse od časa, ko so v Murski Soboti odprli drsališče - tega pa je že kar nekaj let nazaj, sem redni obiskovalec le-tega. Pravzaprav zelo rad zahajam na ledeno ploskev pri BTC-ju, saj sem tu kar nekajkrat na teden. Včasih prihajam z družino, pogostokrat pa tudi sam.
Edi Titan
Čeprav je drsanje pomembna oblika zimske rekreacije, se je še vedno poslužuje premalo mladih, da o srednji generaciji sploh ne govorim. Žal pa se ga za potrebe športnih dni tudi šole premalo poslužujejo.
Ko vremenske razmere dovoljujejo, v družbi s prijatelji dr-
samo tudi na gramoznicah v Kupšincih in Gorici, ker pa je letošnja zima tudi glede mraza zelo skopa, nam ne preostane drugega kot da se srečujemo na umetnem drsališču. V izbranih terminih - ob koncih tedna, pa s prijatelji iz Nemčavcev igramo tudi hokej na ledu. Poleti pa na rolerjih.
Menim, da je prav, da imamo tudi Pomurci drsališče, saj je najbližje v Mariboru.«
Blaž Čolig, strojnik na drsališču:
»Moja glavna naloga na drsališču, ki je vsak dan odprto med 10. in 21.30 uro, za organizirane skupine oziroma šole, ki imajo pri nas športni dan, pa tudi od 8. ure, je, da po uri in pol trajajočih ciklusih drsanja, ko se drsalci menjajo, vzdržujem kvaliteto ledu. Skrbim pa tudi za red in varnost ter za morebitne manjše intervencije zaradi poškodbe drsalcev.
Te na srečo niso pogoste, če pa se že zgodijo, so to ponavadi le poškodbe arkad, presekane ustnice ali podobno, ki so posledice padcev. Doslej smo imeli letos teh poškodb osem. Glede obiska lahko rečem, da je le-ta glede na vremenske razmere, ki so pogosto vse prej kot zimske, zadovoljiv.
Mislim, da so pogoji drsanja kljub vsemu zelo solidni, saj je v bližini vsa potrebna infrastruk-
tura, tudi gostinska ponudba; drsalcem, ki nimajo drsalk, pa po zmerni ceni omogočamo, da si drsalke sposodijo. Tega se poslužuje vse več drsalcev.
Opažamo, da veliko obiskovalcev na naše drsališče prihaja iz širše okolice - Ljutomera, Gornje Radgone, Lendave, Ormoža, nekaj pa smo jih gostili celo iz Hrvaške in Madžarske.«
Nataša Kuzma, Murska Sobota:
»Čeprav imam svoje drsalke in sem se drsanja naučila že v zgodnji mladosti, ko sem s prijateljicami ali družino zahajala na drsališče v Maribor, sem prav danes prvič v tej zimi stopila na drsalke. Pravzaprav me je v to prepričala sestrična Helga s
katero sem tukaj in je predlagala današnje drsanje. Ko nekoliko odrasteš in imaš druge skrbi, zase ne poskrbiš dovolj, kar seveda ni prav.
Posebej zato, ker imamo drsališče takorekoč pred nosom, zato bi se ga lahko veliko pogosteje posluževali. Snega za smučanje pač ni, tudi nizkih temperatur, ki bi omogočile, da bi zamrznile gramozne jame in bi nastala naravna drsališča ni, zato pa nam to drsališče nudi vse možnosti, da kljub vsemu občutimo zimske radosti kar v domačem kraju.«
♦ Geza GRABAR
Blaž Čolig
Nataša Kuzma
39
številka 22
Bogato leto atletskih tekmovanj
Začetek z mednarodnim zimskim krosom, konec z jesenskim za pokale Dela
oboški mestni park je bil sredi januarja ponovno prizorišče pomembnega atletskega tekmovanja — mednarodnega zimskega krosa. S tem se je zopet potrdilo vsaj dvoje dejstev: da atletika kot kraljica športov v našem mestu zavzema pomembno mesto ter da tovrstni šport ni omejen zgolj na toplejše obdobje v letu.
Kros ali tek v naravni »čez drn in strn« kot najstarejša zvrst tekaškega dela športne discipline atletike, se namreč v glavnem goji le v obdobju od jeseni do spomladi in je odlično izhodišče tako za konec ali začetek tekmovalnega ciklusa atleta. Prav zaradi tega dajejo v tujini krosu velik poudarek, pri nas pa je pomen krosov v zadnjem desetletju precej zvodenel. Atletski zanesenjaki iz Atletskega kluba Pomurje ter iz Združenja atletskih sodnikov Murska Sobota, so z večletno prisotnostjo kot aktivni gostitelji kot edini v Sloveniji vključeni v ciklus sedmih mednarodnih zimskih krosov, ki potekajo v avstrijskih deželah Koroška in Štejerska.
Omenjeni kros pa v našem mestu pa je bil lep uvod v bogat spored atletskih prireditev v mestu: maja bo na
atletskem stadionu pri Osnovni šoli I Murska Sobota atletski miting - Priložnost za mlade, podobno tekmovanje -vendar za vse kategorije, bo tudi letos ob občinskem prazniku junija, sledilo bo tekmovanje sosednjih mest iz Hrvaške in Slovenije, morda se jim bodo po lanski oživitvi v 60. in 70. letih zelo priljubljenih atletskih tekmovanj mest s severovzhodne Slovenije, Koroške, Šaleške doline, Dravskega polja in Pomurja, letos pridružili tudi Madžari. Po tradicionalnem oktobrskem teku po mestni ulicah bo sredi oktobra Murska Sobota gostila blizu tisoč tekačev na tradicionalnem jesenskem krosu mestnih reprezentanc za pokale Dela.
Start vseh nastopajočih tekačev - organizatorji so jih našteli blizu 200, je bil pred soboškim gradom. Čeprav narava ob tem času ni bila odeta v značilo zimsko belino, je bil kros sredi januarja navkljub temu zimski: hladno vreme in pomrznjen teren, kjer je potekal 1.000 metrski krog tekmovalne proge, je od vsakega tekača zahteval dobro pripravljenost. Zaradi sicer ugodnih vremenskih razmer skozi vso zimo rezultati dokazujejo, da so prav vsi do zadnjega delali zelo zavzeto.
Najboljši na najkrajši razdalji - teku cicibanov na 350 metrov. Tako njim, kakor vsem v preostalih kategorijah, je zaslužena odličja, zmagovalcem pa tudi pokale, podeljeval Bela Pavlič, predsednik Atletskega kluba Pomurje.
In kako je bilo na januarskem krosu?
Sončna, a hladna druga nedelja v januarju je v mestni park privabila blizu 200 tekačev, ki so svojo trenutno pripravljenost preverjali na krožni progi v razdaljah med 700 in 10.000 metrov. Prišli so iz severovzhodne Slovenije, veliko pa je bilo tudi avstrijskih tekačev, ki so v tem krosu zelo aktivni.
Med nastopajočimi iz 25 klubov in organizacij so bili med najštevilčnejšimi prav domači tekači, ki z velikim številom mladih predstavljajo močno bazo za nove uspešne pomurske tekače.
Med več deset nastopajočimi domačini sta bili najuspešnejši Iva Škraban z zmago pri delicah
40
19. marec 2001
V odsotnosti domačih tekmovalcev so bili trije najboljši na krajši, 4.000-metrski razdalji: Voglar (Velenje) - drugi, Resch (Avstrija) -prvi ter Podpečan (Kladivar-Cetis, Celje) - tretji.
Čast soboške članske atletike je tudi na tem krosu rešila Sonja Roman, ki je s konkurenco kar pometla. Ni zaman, da je bila izbrana za tretjo najboljšo pomursko športnico ter najboljšo v Mestni občini Murska Sobota. V valu mladih tekačic pa je na krosu v mestnem parku z zmago izstopala tudi obetavna Iva Škraban.
na 700 metrov ter Sonja Roman, zmagovalka teka članic na 4.000 metrov. Ne kaže pa zanemariti tudi drugo mesto Amele Zekovič pri deklicah na 1.000 metrov, tretje Lucije Cvetko pri starejših deklicah na 2.000 metrov ter
kopico četrtih in petih mest.
Pohvaliti pa velja tudi brezhibno organizacijo prireditve. Ob gostiteljih - Atletskem klubu Pomurje, kaže posebej omeniti uigrano sodniško ekipo soboš-
kega združenja aletskih sodnikov ter tudi pri slehernem atletskem tekmovanju prisotno Športno zvezo Murska Sobota.
♦ Geza GRABAR
Da so prenekateri na tekmovalni progi porabili vse moči, dokazuje tudi slika po prihodu na cilj - zaradi izčrpanosti so nekateri kar popadali po tleh.
Uspešno rolanje v minuli sezoni
Na sliki državni prvaki: Jasna Šantavec, Jernej Škrilec, Tinka Kuplen in Davor Šijanec.
41
številka 22
Finančna pomoč donatorja SGP Pomgrad za vrhunske športnike
ponedeljek, 15. januarja 2001, sta direktor SGP POMGRAD d.d. iz Murske Sobote Slavko Polanič in predsednik Atletskega kluba POMURJE iz Murske Sobote Bela Pavlič ob prisotnosti župana Mestne občine Murska Sobota Antona Slavica podpisala donatorsko pogodbo, s katero podjetje SGP POMGRAD finančno podpira izvajanje programa priprav in udeležbe na državnih in mednarodnih tekmovanjih atletinje AK POMURJE Sonje Roman.
Sonja Roman je večkratna državna prvakinja v različnih starostnih kategorijah, državna reprezentantka v njeni specialni disciplini v teku na 800 m in v letu 2000 tudi državna prvakinja v krosu, ki je bil v Murski Soboti. S to finančno pomočjo bo omogočeno še kvalitetnejše delo in možnosti za napredek in boljše rezultate Sonje Roman, katere cilj je, da se v ostri ženski konkurenci ustali v vrhu slovenske ženske atletike in postane tudi redni član reprezentance Slovenije.
♦ Bela PAVLIČ
Stanko Polanič, Sonja Roman in Bela Pavlič
Prvo mesto Prekmurcem
zadnji lanskoletni številki Soboških novin smo poročali o uspehu Prekmurske podružnice Združenja multiple skleroze Slovenije na državnem prven-
stvu v plavanju in balinanju. Tokrat pa lahko z veseljem obelodanimo, da so Prekmurci osvojili tudi ekipno prvo mesto na športnem področju v okviru Združenja. Članice in člani Združenja multiple skleroze Slovenije se namreč ukvarjajo že s sedmimi športnimi panogami. Od lanskega leta naprej hodijo tudi na planinske pohode, že od prej pa balinajo, streljajo z zračno puško, mečejo pikado, igrajo šah, plavajo ter ribijo. Srečanja s
športnimi tekmovanji potekajo v okviru podružnic, državna prvenstva pa organizira športna komisija Združenja, ki jo vodi Rafko Ivančič iz Dolenjske podružnice. V lanskem letu so zabeležili skoraj 300 aktivnih športnic in športnikov, skrbno pa beležijo tudi vse dosežene rezultate ekip in posameznikov, da ugotovijo najuspešnejše.
Tako je največ točk, skupno 50, v letu 2000 zbrala prekmurska podružnica, ki jo s sedežem v Murski Soboti vodi Katica Rajh, Za šport skrbita športna referentka Marjetka Zadravec in Milan Koren, ki je član športne komisije Združenja. Za štiri točke je zaostala Mariborska podružnica, za 17 točk radgonska podružnica ter za 18 točk ljubljanska podružnica. Med članicami je Prekmurka Erika Mataj zbrala 13 točk ter osvojila tretje mesto. Največ, 15 točk, je zbrala Ema Žvar (Dolenjska podružnica) pred Kristino Hvalec (Mariborska podružnica). Med posamezniki je zmagal Klavdije Radica (Prekmurska podružnica - 19 točk) pred Simonom Skornškom (Celjska podružnica - 19 točk), Antonom Kalohom (Mariborska podružnica -15 točk) ter Milanom Korenom (Prekmurska podružnica - 14 točk).
♦ Filip MATKO
Balinanje je najbolj priljubljena igra
42

Novi prodajni center Agroopreme v Murski Soboti
Industrijski ulici v Murski Soboti je domače trgovsko podjetje Potrošnik odprlo vrata oskrbnega centra Agroopreme, ki je največji med že obstoječimi Potrošnikovimi
centri oziroma prodajalnami na področju oskrbe kmetijstva z reprodukcijskim materialom, mehanizacijo in opremo za potrebe zadružnih in zasebnih agroprodajaln oziroma kmetov ter za
potrebe poljedelske, vinogradniške in sadjarske proizvodnje kmetijskih podjetij po vsej državi.
Ponudba Agroopreme je močno prisotna po vsej državi, saj pod njenim okriljem delu-
jejo prodajni centri v Vipavi, Ljubljani, Lendavi, Puconcih ter v Zvezni ulici v Murski Soboti. Ti na svojem področju v slovenskem merilu zavzemajo več kot 25-odstotni tržni delež.
Nov oskrbni center meri 300 kvadratnih metrov maloprodajnih in prav toliko skladiščnih ter pomožnih površin. Prednost centra je v njegovi neposredni navezavi s centralnim grosističnim skladiščem Agroopreme, kar omogoča racionalno delovanje, konkurenčno ponudbo in tako nakup potrošniku pod najugodnejšimi cenami. V soboškem prodajnem centru se bodo na poseben način lotili tudi prodaje kmetijske mehanizacije, saj bo vsak kmet ali potencialni lastnik kmetijskega stroja deležen komercialnega pristopa na najviši strokovni ravni.
Kot smo na slovesni otvoritvi prodajnega centra Agroopreme - trak nove pridobitve je prerezal župan Mestne občine Murska Sobota Anton Slavič, slišali od prvega moža Potrošnika Alojza Režonje, bo Potrošnik z investiranjem nadaljeval tudi v naslednjih mesecih. Tako naj bi že marca v Beltincih odprli gradbeno-tehnični center, v začetku aprila pa v Radencih še nov prodajni center. Spomladi bo Potrošnik praznoval 50. obletnico.
♦ Geza GRABAR Fotografije : Lado KLAR
V SLIKI IN BESEDI
Mestna občina Murska Sobota in Društvo prijateljev mladine Murska Sobota sta tudi letos pripravila pustno rajanje, pri čemer sta izdatno pomagala Radenska Zvezda Diana in Podjetje za informiranje. Prireditev je bila na Trgu zmage, na parkirišču pred Pomursko banko, med
9.00	in 12.00 in med 15.00 in
17.00	uro. Zabaval nas je ansambel Nova legija, odlični voditelji - razigrani telebajski pa so bili Nataša Praprotnik in Katja Ternar v dopoldanskem času, v popoldanskem času pa se je Nataši pridružil Boštjan Rous. Dopoldanski del prireditve smo pripravili posebej za vse učence osnovnih šol in otroke iz vrtcev, vodstva njihovih šol in vrtca pa zaprosili, da jih vzpodbudijo, da bi se namaskirali v čim večjem številu. In mask je bilo res mnogo.
Najlepše in najbolj domiselne so bile nagrajene v obeh terminih, posebej najboljše tri posamične in najboljše tri skupinske.
Že tako pester program na prireditvi so popestrili še Konjeniški klub Grad Rakičan in ptujski kurenti.
♦ Brigita PERHAVEC Fotografije: Jože POJBIČ