KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 33 1985 167 ; MOTIV DELAVCA IN KMETA (V LUCi STANOVSKE IN RAZREDNE ZAVESTI) V SLOVENSKEM NOB PESNIŠTVU 1941—1945 MARIJA STANONIK Razprava o puntarski kmečki pesmi z dia- hronega vidika^ se je ustavila prav pri pred- metu tokratne obravnave, ki se celotne pro- blematike loteva s sinhronega stališča. In to tako, da ostaja znotraj slovenskega NOB pesništva 1941—1945, čeprav bi bilo izjemno povedno ugotoviti npr. koleracijo med ob- ravnavanim gradivom in socialno pripad- nostjo njegovih avtorjev.^ Tako pa je vpra- šanje stanovske in razredne zavesti testira- no le z zadevno motiviko, ki se in kakor se pojavlja v besedilih slovenskega NOB pes- ništva 1941—1945, in ne sega v kontekst literarnega pojava, kar in kakršen slovensko NOE pesništvo 1941—1945 je. Od okrog 6000 pregledanih enot^ razpra- va zajema okrog 130 besedil, ki se jih je pri obdelavi glede na motiviko in sporočilo iz- kazalo smiselno razvrstiti v štiri razdelke, in sicer: I. življenje in delo kmeta in de- lavca v konkretnih razmerah; II. solidarnost med delavci in kmeti, a tudi drugimi druž- benimi skupinami kot posledica navzoče okupacije in boja za novo družbeno ureditev; III. delo; delavec in kmet kot deklarativni kategoriji socialne pripadnosti; IV. označbe stanovske in razredne zavesti v povezavi z zgodovino. I. 1. Od kmečkega dela je v veliki večini ubesedeno delo na polju, pri čemer sta naj- pomembnejši motiv oranje* in setev.^ Ra- zumeti se ju da ne le diskurzivno, ampak tudi metaforično v smislu prizadevanja za nove družbene odnose. Najbolj obsežna, slo- vesna in ambiciozna je v tej zvezi pesnitev neznanega avtorja Mi orači. V njej izmeno- ma nastopata orač in sejalec, ki v zanosnih retoričnih verzih opisujeta svoje delo, v ka- terem se že nakazuje diferenciacija žita in ljuljke — v razmerah NOB in socialne revo- lucije. Enako poanto ima pesem o skoraj že pozabljenem opravilu — metje prosa, kate- rega rezultat je na eni strani zrnje in na drugi prazna slama. Gre za duhovit prikaz kmečkega dela, a hkrati tudi za metaforo o taki ureditvi, ko bo pridelek ostal tistim, ki se zanj trudijo.'' To je edino področje obravnavane problematike, ko so se avtorji na ravni jezikovnega oblikovanja zmogli in znali prepustiti pesniški fantaziji: za svo- bodo smo zaorali I v ledino trdo plug jeklen I in s trudom svojim posejali potomcem plod smo dragocen.^ V Pesmi oračev si avtor ne more kaj, da ne bi kar sproti dešifriral uporabljene metaforike: Rosno nam je čelo in žuljava dlan I mi orjemo žemljico črno I je puška drevo in lemež je bomba, I črtalo svinčeno je zrno. In da bi bila podoba še močnejša, nadaljuje: Podorjimo jarem, ki vrat nam teži! I Podorjimo verige in spo- ne.^ Na tej podlagi ni naključje, da je na- stala pesem Partizan kmetu,eno najbolj ostrih in nazornih navodil, kako je treba postopati s sovražnim tujcem, da bi čim prej zapustil deželo. V njej je od kmečkih del težišče na najpomembnejšem — spravilu žita, ki pa ga je v izrednih okoliščinah vojne treba skriti. Tudi žanjice, ki se veselijo pše- ničnega zrnja, ga bojo poskrile za ranjence.^i A. Pagon-Ogarev zna zelo nazorno in tudi prisrčno uporabiti kakšen izsek iz kmečkega dela kot pesniški motiv. Tak je prizor z vo- zom sena, voli in kmetom na poljskem kolo- vozu}^ ali o kopačicah, ki že dve leti same okopavajo vinograd.Zemlja je žejna de- lovnih rok. Pletve bi bilo treba," opaža drug avtor. Po zaslugi M. Bora obstaja tudi mo- tiv o živini v hlevu, kjer njena privezanost očitno meri na nesvobodo njenega gospodar- ja. L. Kragelj-Zarja je v kritični socialni pesmi Kmet in gospod^^ opisala delovni dan obeh in njen ubesedeni kmet se po opra- vilu v hlevu odpravi v gozd, kjer se poti do trde noči. Pozoren etnolog bi morda opazil, da je s tem dopolnjena predstavitev najpomembnej- ših kmečkih del: oranje, setev, pletev, žetev, spravilo sena, delo v hlevu, vinogradu in gozdu. A to še ni vse. S preciznostjo, ki jo zmore le tisti, ki se na to spozna, avtorji ubesedujejo posamezne faze določenega dela. Tako eden od njih z ljubeznijo poznavalca sprašuje: kdo je kosil pšenico s koso, kdo je vezal snope z roko, kdo je mlatil ječmen, rž, mei proso.^'' V drugem primeru ni omenjena le mlatva na splošno, ampak tudi njeno na- daljevanje: vejanje in sipanje.i^ g kakšno skrbnostjo so imenovani glagoli za posamez- na dejanja in vrste žita. Ze iz navedenih ci- tatov je bilo nemara tudi opaziti celo gale- rijo predmetov, na katere bi mogel etno- loško usmerjen bralec postati pozoren: mo- tike in rovnice,i9 plug in njegovi deli: lemež, črtalo,^'' voz, jaremzi in ceipci.22 Take vrednosti so tudi pojmi, kot so ledina, ozimina, otepi, kašče, voli.23 168 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 33 1985 S stališča socialne razslojenosti sta ube- sedeni tudi hrana in noša kmeta in »gospo- da«. Prvi se mora zadovoljiti s sokom, soljo in krompirjem, drugi si priliva v čaj ruma in ko za kosilo pohrusta pečenega piščanca, si prižge cigaro. Noge prvega tičijo v coklah, medtem ko jih ima drugi obute v fine če- veljce. Tudi delovni dan in osebno življenje obeh je predstavljeno izrazito kontrastno: kmet vstane ob štirih in zvečer ne more zaspati, ne le, ker ga vse boli od napornega dne, ampak tudi od skrbi, kako bi poravnal davke. Težka bremena ga tlačijo in ženejo v propad in obup. Vse prihranke svojih de- dov je že zmetal pošasti v žrelo, da je pra- vočasno plačal obrok.2* Gospod pa si v hotelu poišče frajlo in jo povabi v gledališče. Če- prav sledi, da ni pravice, je navzoče tudi spo- znanje, da bo prišla kazen za vse to.^s Zato je razumljivo, ko partizan ugotavlja, da jih kmetje sprejemajo prijazno v zavetje in z njimi delijo svoj kruh,28 g^j jih združuje uporni duh. Ne le zaradi vzrokov socialne razslojenosti, ampak tudi škode, ki jo kme- tom povzroča sovražnik, ko požiga njihove vasi in uničuje njihove žulje.^' Posebej pov- prašujejo po komandantu Stanetu.^^ 2. Podobno bogato gradivo utegne najti et- nologovo oko ob delavski motiviki v sloven- skem NOB pesništvu 1941—1945. Od delav- skih okolij so konkretizirane Jesenice in Idrija. V (jeseniškem) Delavcu^^ sta izrecno prepleteni razredna in narodnoosvobodilna motivika, ko ubesedeni izjavni subjekt svari objekt nagovora pred sodelovanjem z oku- patorjem, čeprav to poteka na videz brez njegove odgovornosti, saj dela po navodilih delodajalca. Tako železo izpod delavčevih rok postaja del tankov, bomb, letal, ki po- gubljajo slovenski narod. Drugo besedilo je povezano z Jesenicami ob eksekudji petde- setih talcev, pri čemer morajo biti navzoči tudi njihovi tovariši — delavci.3" Od napor- nih težaških del je posebej omenjeno delo v rudniku^! in od slovenskih rudarjev sta dve pesmi posvečeni idrijskim. C. Sinkovec^^ jih oriše predane svojemu delu v podzemlju, kjer se najbolje počutijo, a kritične do tujih izkoriščevalcev, ki spravljajo dobiček njiho- vega dela. Pri tem zgražanju se mu pridru- žuje Olga s Krasa, ki govori o svojem očetu tudi kot o idrijskem rudarju.^^ Nekonkretizirano delovno okolje tovarn je metonimizirano s stroji in črnim tovarniškim dimom.Razmere v njih so opisane do skraj- nosti negativno.35 Le v drugačnih družbenih odnosih, ko bi bili delavci sami svoji gospo- darji, bi delo dobilo svoj smisel.Ko bi si bratovsko delili kruh, bi ga bilo za vse do- volj, se prikrade gregorčičevska misel v eno od besedil, tako pa mora revež z majhno pla- čo jesti črnega, medtem ko diši v palačah čisto nekaj drugega.^^ Delodajalec tako izko- rišča delavca, da temu primanjkuje še za hrano, kaj šele za spodobno življenje njego- ve družine.Tako smo spet pri hrani in obleki. Mož polnag in bos hiti na delo — za druge, njegov gospod z debelo cigaro v ustih pa si tedaj v naslanjaču mane mehke in tol- ste roke.^^ Se huje je, kadar stroji v tovarni stojijo; možje molčijo premrli in lačni. Skrbi jih prihodnost; matere nimajo kaj dati v lonec, otroci so bosi in nagi.*" Gospode to ne prizadene. V zadimljenih kavarnah igra god- ba posebej zanjo. V tej stiski ni drugega iz- hoda kot upor, sabotaža: Hura proletarski brat! / Razbij transmisije ... I pod stroje in zid podtakni ekrazit. I ne boš več delal tankov in bomb! I Pesti so močnejše od jekla. I Pla- menček skrit — upali nit.^'^ Avtor tega me- stoma futuristično oblikovanega sporočila je neznan; težko je verjeti, da bi bilo to bese- dilo le priložnosten sad njegovega prizadeva- nja, saj izkazuje precejšnjo literarno kulturo. Od okolij, ki kažejo na socialno razsloje- nost, je posebej označeno predmestje. Tja hodijo obubožani pet pesmi za groš.''^ Bese_ dilo z naslovom Predmestje vil — in prole- tarca,''^ katerega avtor je F. Khnar, s svojim izrazito kontrastnim slikanjem življenja in dela proletarca in njegovega delodajalca na vseh ravneh: prehranjevanja, oblačenja, sta- novske kulture in družabnega življenja ne- usmiljeno obtožuje. Medtem ko ima delavec znojne in od žuljev krvave roke, je kapita- listova profitarska dlan odeta v usnjene ro- kavice. V bleščeči dvorani mu sluge v livreji nosijo na mizo jedi s srebrnimi pladnji, de- lavec pa se ob misli na lačne otroke vzdrži še bornega kosila. Zatopljenost v misli o trdem življenju je vzrok za nesrečo. Pone- srečenca pripeljejo domov ženi, ki je pred kratkim rodila devetega otroka in iz obupne stiske in skrbi zanje gre v noči nakopat krom- pirja na tujo njivo. Tovarnar pa se ta čas zabava na banketu v razkošni dvorani, okra- šeni s cvetjem z juga in opojno glasbo v zraku. — A od marmornih sten nemo odme- va gospod bankir — vampir... S semantiko te rime in metaforo, kako se je v kristalnih čašah predolgo penila proletarska kri, je F. Klinar nemara dosegel vrh v svoji vsekakor sugestivni pesnitvi. Njena posebnost je tudi v tem, da dokaj suvereno in malodane uži- vaško opisuje življenje in ravnanje višjih slojev, kar je iz slovenske siceršnje litera- ture, in to še v vezani besedi, skoraj ne- znano. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 33 1985 169; II. 3. Sintagma delavec in kmet postane že kar loci communes, stalna formula, ki se seli iz pesmi v pesem in je v sinkretičnosti moti- vov dolžna evocirati vzajemno podporo dveh najštevilnejših socialnih skupin.'*^ V obliki variacij je motiv solidarnosti kmeta in de- lavca vpleten v besedila le bolj mimogrede in ne iz posebnega premisleka resnici na ljubo je takih primerov največ. Zato sta še toliko bolj poudarjeni dve besedili J. Mohar- ja-Potoka, ki v himničnem slogu razlaga vlo- go delavcev in kmetov v razvoju civilizacije sploh. Krčili so gozdove, orali ledino, se bili s Huni in Turki, ohranjali in vzdrževali slo- vensko zavest in se trudili za narodovo kul- turo.Oboji so ustvarjalci nove dobe in so se pripravljeni bojevati do popolne svobode. Plačilo za vse to bo srečno življenje v njej.''^ V obravnavanem gradivu se le redko pojavi diferenciacija motivacij za skupno nastopa- nje omenjenih dveh družbenih skupin, ko je izrecno poudarjeno, da ne gre le za boj proti okupatorju, ampak tudi za prizadevanje zanju pravičnejšega družbenega reda.*^ Huda je tožba, da je slovenska zemlja po- stala mačeha svojim sinovom in hčeram, ko je podlegla zakonitostim kapitalističnih raz- merij : nekdaj si nas ti branila I in dajala ves svoj dar I danes pa samo garamo I plod pa vzame gospodar. Sledi geslo, da bi skupaj z delavci napravili konec izkoriščanju.Zve- za kmeta in delavca je trdna in je razredno utemeljena: trdno smo sklenili uničiti vse I naj stavba se starega reda podre I ne bomo več sužnji buržujske gospode I ne bomo pod- pirali stare trohnobe.°^ Po vpadu tujega oku- patorja ju je združila tudi narodnoosvobodil- na ideja.s2 Na tej podlagi sledi vizija pozi- tivnih ravnanj v osvobojeni domovini, ko slovenski delavec in kmet ne bosta sužnja nobene gospode.^s V drugem primeru jo pod- krepljuje še narava; črni dnevi so prešli: ob ptičjem petju in cvetenju rož se razlega smeh delavcev in kmetov.^* Marsikateri avtor se je poskušal izogniti diskurzivni označbi pripad- nikov dveh poglavitnih družbenih skupin s figuro opisa. Pogost označevalec njunega iz- vira je bivalno okolje. V pesmi Od kod smo mi? je najti odgovor: Iz revnih koč, barak predmestnih, od tam, kjer tulijo sirene.^ In na drugi strani prihajajo iz gmajn, polja, klancev in grap.^ Klic glasi se s polja in to- varne !.. .1 v boj poslednji odločilni delavci in kmetje.^'' Na metonimični podlagi so zna- menja delavcev krampi, lopate in stroji in znamenja kmetov motike, plugi, brane ali delovni postopek oranje.^^ A dejstvo je, da se le redko posreči bolj polepotena označba zanju: Na ozarah le bo klasje zorelo zlato I v kladivarnicah pesem dela bo pelo nam kla- divo.^^ 4. Resnost razmer narodnoosvobodilnega boja je precizne j še in za stanje stvari bolj dojemljive avtorje navedla, da so se v svojih besedilih potegovali ne le za standardno so- lidarnost med delavci in kmeti, ampak tudi med drugimi družbenimi skupinami. Tako M. Ribičič v dveh pesmih, ki vabita k par- tizanom, poleg delavcev in kmetov omenja tudi meščane.™ O. Vrhunc-Blaž Ostrovrhar napravi drugačno potezo, ko kmete ne pove- že z delavcem, temveč z meščanom: naj ne bo meščana, kmeta, I da partizanu le obeta.^^ V tej zvezi se je treba vprašati, ali v sintagmi delavec in kmet ne gre dejansko za tisto vejo kmečkega stanu, ki je na njegovi hierarhični lestvici na nižjih klinih. Zato so še posebne omembe vredni primeri, ko je izpričana dife- renciacija znotraj omenjenega stanu: Le vkup vi bajtarji, delavci in kmetje.^^ In spet je M. Ribičič tisti, ki tudi ni prezrl tega social- nega razločevanja: naj bo kajžar, naj bo grun- tar I ali delavec, meščan I Danes vsak je sa- mo puntar I vsak slovenski partizan.^^ Nadvse značilno je, da sta kot posebna družbena kategorija upoštevana tudi obrtnik in študent. Tako se neznani tovariš ponaša: Hej naša četa! Ali jih poznate? I Tu delavec, tu kmet tam obrtnik, I tu mlad študent iz zasužnjene Ljubljane, I.. .1^ Tudi inteligenca kot posebna stanovska oziroma družbena sku- pina pri tem ni izvzeta. Na cvet razumništva v zvezi z delavci in kmeti ni pozabil dr. L. Svetek-Zorin v odični pesmi o Rdeči armadi.*'^ Se eno vrsto solidarnosti v slovenskem NOB pesništvu 1941—1945 je treba omeniti: internacionalno. Razred izkoriščanih se čuti močnega ob misli na svojo številčnost, saj »z nami vstajajo kontinenti zatiranih-«,^ ti- sočeri,^' stiskajo in dvigajo se milijoni pesti.^ »Delavski rod« se je zbudil na vseh straneh neba, ker je našel oporo v prvi deželi so- cializma.69 S pomočjo metonimije in opisa sta omenjeni Španija in Sovjetska zveza, te- daj vsekakor najbolj popularni v okviru med- narodnega delavskega gibanja: Od Pirenej, kjer Baska živi, I do tja, kjer Leningrad sto- ji, I ves svet je naš, vsi eno smo, I vsi, ki svobodo Ijubimo.'^^ ra. 5. Apologetično oziroma panegirično raz- merje do dela je motivirano s tem, da je dalo človeku oblast nad zemljo, kakor sledi iz pesmi Delu čast.^* Torej delu čast — oblast. Napočila je doba dela za vse, za kmeta, de- lavca, I do učenjaka, I od častnika, tja do 170 ; KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 33 1985 prostaka. P'^ V skladu s pravicami, ki izha- jajo iz dela, je delavec spoštovan in samo delo bo kazalo človeštvu novo potP Sem sodita tudi dve besedili, ki slavita delavski praznik, 1. maj J'* 6. Tako smo prišli do vprašanja delavca v slovenskem NOB pesništvu 1941—1945. Gre za ozaveščanje razredne razslojenosti, ki iz- haja iz lastništva proizvajalnih sredstev in na tej podlagi si v kapitalizmu stojita na- sproti razred izkoriščevalcev in razred izko- riščanih. V duhu uničenja tega antagonizma je v zadevnih motivih navzoče kar najbolj kontrastno besedišče za njuno označbo. Se- veda so v svoji polarizacij ski doslednosti de- lavci lahko označeni samo pozitivno in nji- hovi nadrejeni samo negativno. Geslom na ljubo ni ne na eni ne na drugi strani nobenih nians in prehodov v karakterni označbi pri- padnikov določenega razreda. Tako je za de- lavski razred najti že kar leksikalizirane me- tafore kot so revež, trpin''^ ali mali človek."''^ Nasprotno je za kapitaliste lestvica označb širša in predvsem bolj ekspresivna: gospoda, gosposki osat, (huržujski) lenuhi, paraziti, de- beluhi, pijavke, pošasti, vampirji, tlačanski zmaj J'' Razpravljanja o pravici in kri vici se vedno pogosteje končujejo z misUjo o taki družbeni ureditvi, v kateri bi dotlej podre- jeni dobili oblast v svoje roke™ in bi izginila družbena nasprotja: socialne pravice naj po- stanejo dejstvo.^ Ustroj obstoječega družbe- nega reda torej poraja uporni na podlagi ideje o socialni enakosti in pravic, ki izhajajo iz dela.^2 Za obup ni razlogov, saj bežen pogled v preteklost priča, da nič ni moglo streti ma- lega človeka. Propadale so strukture iz vla- dajočega razreda: cesarji s svojimi valpti, grofi in baroni, demokracije na žametnih pre- stolih, liberalni kapital ali »drobec z miz bo- gatih — parlament« — »rob človek je ostal«.*^ T. Malenšek-Gnida je za razredni boj pri- speval dve pesmi. Prva z naslovom Kapital^ kritično opazuje razmerja med nasprotujoči- ma si razredoma v luči razredne socialne teorije in napoveduje propad kapitalistične družbene ureditve. Značilno je, da je bese- dilo napisano v obliki soneta. Druga, Dela- vec, je po po svojem učinku budnica in hkrati oda tistim, ki prevzemajo oblast v svoje ro- ke.^^ Nazadnje je omeniti še osamljen, a do- volj pomemben motiv o enakopravnem vključevanju ženske v prizadevanja za člove- ka vredne družbene odnose.^ 7. Na prvi pogled se zdi, da je motivacija kmeta za boj proti okupatorju in novo druž- beno ureditev enaka delavčevi, vendar po- zornejša analiza odkrije, da je pri teh bese- dilih v ospredju vprašanje naroda in zemlje. Spoznanje o tej diferenciaciji znotraj sloven- skega NOB pesništva 1941—1945 je pomemb- no ne le zaradi dejstev propagandne ustrez- nosti, ker so tovrstna besedila pogosto rabila za namene AGITPROPA, ampak tudi doka- zov o psihološki pronicljivosti njihovih ustvarjalcev in določeni literarni kulturi, saj je v takem ravnanju mogoče videti tudi izo- gibanje šablonizacij ubeseditev. In zdaj h konkretnim motivom: Kmet terja pravico zaradi svobode slovenskega naroda.^^ Preveč žuljev je veljala slovenska gruda kmeta, pre- več srag, da bi jo zatajil, zato v boj do zma- ge.^ Od nesreč, ki so zadele domovino, je zemlja steptana, polja uničena.^s Vrstijo se pozivi kmetu, ki mu gore poslopja — delo in trud njegovih pradedov se spreminja v pepel — naj ne klone. V pravičnem boju bo dobil podlago za nova poslopja in vozove pšeničnega klasja.* N le obdelovanje zemlje, od katerega je najraje tudi za deklarativne namene omenjeno oranje,^! tudi grobovi v njej vzpostavljajo med njo in prebivalci na njej, ne le tistimi, ki jih neposredno preživ- Ija,^- posebno razpoloženje domovinskega ču- stva. Vrh pričujoče tematike je Kmetova pe- sem K. D. Kajuha. V tej izraziti vložnici je ubeseden kmet, ki se je uprl, ker ni mogel več prenašati vsega zlega, ki se je zgrnilo nadenj po vpadu tujcev v deželo. Razdejali so njegovo družino, zato je v njem vzkipelo. Kljub posledicam le-tega, ko je vse telo ena sama rana, mu je zadnja ljubeča misel na domovino.ä^ä IV. 8. Zavest svojega podrejenega in nesvo- bodnega položaja izjavni subjekt v sloven- skem NOE pesništvu 1941—1945 pogosto označuje s semantičnim poljem leksema suženj^^ ali sinonimno rob.^* Z literarnega vidika ga je mogoče razložiti kot leksikalizi- rano metaforo, vendar je to nemara premalo in je treba videti v njem tudi znamenje zgo- dovinskega spomina, ki sega v tradirani obli- ki prav na začetek uzakonjanja dveh nesprav- Ijivo si nasprotnih družbenih skupin. Nasled- njo stopnjo v tem razvoju aktualizira leksem tlačan,^^ ki je pa zgodovinsko konkretnejši. V dveh besedilih se navezuje nanj spomin na stari grad, ki je materialni ostanek tistih časov, ko je moral kmet odrajtovati gospodi desetino v pšenici^ in je naše pradede »valp- tov bič« bil do krvi.8^ Tudi »davki, tlaka«, »galjoti«, »psovke in korobači-«^ prihajajo iz omenjenega družbenega okolja. Tako je v sintagmi »švabski valpet«^ trda zgodovinska izkušnja neposredno prenesena v hudi čas II. svetovne vojne. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 33 1985 171 Naslednji leksem, ki se v tej zvezi pojavlja kot metafora in kot označba zgodovinske vrednosti, je raja: zdaj nismo več uboga rajaA"^ Kadar je pridevniško metaforiziran, gre za stanovsko diferenciacijo med dvema temeljnima družbenima skupinama: Budi se iz sna zdaj raja seljaška.^*^^ V stani, ne molči ti delavska raja.^'^'^ (Podčrtala M. S.) V to serijo sodi tudi zgodovinsko podstav- ljena metafora, ki se zgleduje pri prvi znani kmečki puntarski pesmi: Ne molči, ne! Vstani sin gmajne uboge.""^ In spet ji je mo- goče pridružiti podobno konotacijo iz delav- ske problematike: Delavska se gmajna dvi- 9. Pomemben preobrat v navezovanju na preteklost, ki je po logiki stvari omejena na kmečki stan, pomeni v tukajšnjem predstav- ljanju motivov o vprašanjih delavca in kme- ta aktualiziranje stare pravde in puntarstva, ker vnašata v zgodovinsko obarvano motivi- ko načelo samostojnega mišljenja in aktiv- nosti tistih, ki so bili prikrajšani za temeljne družbene pravice. Zato vključitev omenje- nih dveh motivov v besedila slovenskega NOB pesništva 1941—1945 ne pomeni toliko dolž- no pieteto upornikom iz preteklih stoletij, ampak predvsem izziv, zgled za ravnanje v sodobnosti, ko je mera polna. Za staro prav- do gre.i"^ To geslo se ponavlja v več besedi- lih kot leitmotiv, ki se navezuje neposredno na kmečke upore.'"^ Navadno je to stranski, lahko bi dejali tudi obrobni, mimoidoči mo- tiv, kot neke vrste locci communis. Vendar se ne pojavlja le v standardni zvezi stara pravda, ampak tudi rahlo modificirano. Ka- dar je pridevnik prenesen na desno stran, stilem deluje bolj privzdignjeno in slovesno: Borimo se za pravdo staroA'''^ Da gre v kon- kretizirani obliki za drugačne vrste pravico kakor jo zaobsega pojem stare pravde, je slutiti iz primerov, ko je pridevnik kar izpu- ščeni''^ ali zamenjan z drugim. V skladu z z okoliščinami zato ne preseneča korak, ki je staro pravdo spremenil v »novo pravdo«;^"^ Za novo pravdo se borimo. Obstaja tudi ne- kaj primerov samostalniškega prilastka, ki pričajo o bolj osebno iskanem izrazu: svo- bode pravda, pravda združenih mas, pravda hlapca Jerneja.^^^ Pri tem ne gre prezreti želje po kontaminaciji zgodovinske razsežno- sti pravde z aktualno narodnoosvobodilno in socialno problematiko. Stara pravda dobi svoj pravi smisel šele v zvezi s puntarijo, kakor pravi eno od be- sedil: Hej Slovenci, duh budi se naše stare pravde I puntarije klic glasi se s polja in to- varne (.. Toda da ne gre za zgodovinsko asociacijo le iz dekorativnih razlogov, ampak zaradi zaledja, iz katerega udeleženci NOB črpajo svojo moč, ne potrjuje le navedeni citat. Preprosta, a nadvse povedna je ugoto- vitev izpod peresa M. Bora: Kdor puntar prej ni bil, je puntar zdaj.^^'^ Čeprav je bilo že večkrat poudarjeno, da sta motiv stare pravde in puntarstva v bese- dilih slovenskega NOB pesništva 1941—1945 ponavadi le drobec v njihovi sinkretični mo- tivni zgradbi, obstaja tudi nekaj besedil, v katerih je eden od omenjenih motivov spre- jet v naslov, kar pomeni, da mu je pripisano vodilno mesto. Posebno konotacijo ima Tol- minski puntar, "3 ki prvi hip spomni na tol- minski punt, vendar se izkaže, da je tokrat njegova bridkost irelevantna in ima v pesmi s tem naslovom pred zgodovinsko razsežnost- jo prednost pokrajina. Gre torej za sodob- nega puntarja s Tolminskega. Nasprotno ima vse lastnosti zgodovinsko podstavljene pes- nitve Gorenjski punt. Pod tem naslovom so zbrane pesmi Krik trpečih, Zov, Matjaževa pesem. Pesem dekleta. Tožba žene. Tožba dekleta. Hoj, v zborne čete. Vprašanje, Pesem zapuščene nevestice, Balada, Tožba moža. Tožba žena. Himna gora 1941—1945, Draga.^** Avtor ciklično zasnovane pesnitve F. Klinar je tudi tu dosegel svojevrstno sugestivnost z recitativno dramatičnostjo in ekspresivno patetičnostjo, ki pa je zaradi deloma upošte- vane folklorne poetike manjša kot v neka- terih drugih njegovih besedilih. V Zovu (= Klicu) je uporabljen tudi znameniti re- fren iz 1515: Le vkup le vkup uboga gmajna, ki ga je deloma predelanega uporabil tudi v drugem primeru, ko je zapisal: Le vkup na večo narod moj."^ Pesem mladih puntarjev^^^ je himna in Stara pravda^" je, po pripisu so- deč, priredba sokolske otroške pesmi — pesmi za sokoliče. Izjemno evociranje omenjene problematike je primera »kakor Gubca stol žareč«,^"^ skeli Slovenko, kako ji sovražnik uničuje domo- vino. 10. Naslednja kategorija, ki je povezana s socialno revolucijo in narodnoosvobodilnim bojem 1941—1945 brez posredovanja prete- klosti, je proletariat/proletarec, ki je kramp in lopato zamenjal za puško."^ Metaforičnost je tu revna in obstane le pri pridevniški označbi: proletarski brat, proletarska srca^^^ ali gorkijevskem prislovu »iz dna«.i20 -pudi opredeljevanje glede na številčnost: milijonov spreuod*2i j g pg svojem vtisu bolj diskurziv- ne narave kot estetsko učinkovit stilem. Spo- roča namreč, da se ta družbena plast uteme- ljuje v kvantiteti; a tudi rodovno in idejno: Vsi ene smo krvi ter ene misli rsi.*^^ Zakaj je prišlo do njene vstaje in nadaljnjega boja 172 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 33 1985 F. Stiglic-Tugo takole pojasnjuje: Dorasli smo v krizi in pomanjkanju kruha, I bili pri- če trhle države smo zZoma.'^^ Njegova Himna je v tej zvezi med najbolj osebno prepričlji- vimi, saj je v razlagi vzrokov za upor dovolj konkretna. Druga besedila, ki jih je glede na žanr prav tako imeti za himne, o čemer go- vorijo že njihovi naslovi Spev proletarcev, Proletarci, Proletarska,^'^'' so bolj deklarativ- na in zato suhoparna. Toda opravljala so svojo funkcijo v usodnih časih ne le narodno- osvobodilnega boja, ampak tudi socialne re- volucije, ko je bilo treba zaradi njunih ciljev (o)buditi in krepiti tudi razredno zavest. Prav s to temo se je najlažje vključil v slovensko NOB pesništvo 1941—1945 tudi češki štu- dent J ar oš, ki je kot borec v vojaških enotah IX. korpusa v zbirki Pesmi borcev 31. divi- zije objavil pesem z naslovom ProletarskaA-^ V besedilih tega tipa je razen postopkov, ki besedo delajo vezano, rime in ritma torej kaj malo ali nič poetičnega. Besedišče je vze- to iz politike in sociologije: diktatura, avant- garda, revolucija. Vanje je našlo pot tudi znano geslo, povzeto po K. Marxu: Prole- tarci vseh dežel I združite se/^^T 11. Tako smo prišli do Komunistične parti- je — KP kot vodilne organizirane sile prole- tarcev »kot stranke delavcev in kmetov-x.^"^ Ob sprejemu v KP je B. Savle-Zivko napisal odo PartijiA"^ Slavi jo kot nepremagljivo vodnico, ki utira pot zatiranim in zbuja strah nosilcem zla. Drugo besedilo Iz partijske šole je vredno omembe zaradi svoje šaljivosti, kar je avtor V. Fele-Janez dosegel s kopičenjem pojmov, ki so bistveni v politični ekonomiji, revolucionarni teoriji in nekateri specifični za čas slovenskega NOB. S tem je hotel opo- zoriti na natrpanost programa nekega par- tijskega kurza. Besedilo je prigodno, vendar izstopa iz svojega kroga po tem, da se mu je posrečilo izjemno zahtevni snovi navkljub obdržati osebno noto kljub besedišču, kakor sledi: luditi, kapitalisti, buržuazije, proleta- riat, ekonomisti, realisti, revizionisti, idealisti, bela garda, socialdemokrati, orjunaši, fašisti, belogardisti, frici, minimal program, Marx in Engels, Lenin, Tito, konference, kongresi, posvetovanja, procesi, krožki naše Partije, teorija, VKP/B.^^ Skojevska himna označu- je svoje nosilce kot mlade komuniste^^^ in v boju za »pravičnejši red«i32 gg pojavljata kot nespravljiva nasprotnika fašizem in komuni- Zato je razumljiva želja, naj bo ko- munistom, ki jih avtor v konkretnem prime- ru enači s partizani, sreča naklon j ena, da bo »z razvalin kapitalizma« mogoče zgraditi »novi svet-K.^^ Čeprav se ob kraticah gotovo zastavlja vprašanje jezikovne in poetične ustreznosti oziroma uporabnosti, je v gradivu slovenske- ga NOB pesništva 1941—1945 znanih tudi ne- kaj primerov ubeseditve pojma OF. Besedna igra B. Berčiča dokazuje, da je mogoče streti tudi tak trd jezikovni oreh. Kratico OF je domiselno izluščil iz krajevnega imena in na tej podlagi šaljivo okarakteriziral njegove prebivalce: Na zunaj vsa si farška. Škof ja I v srcu pa si rdeča — OF ja'A^ In če je na eni strani OF kot ime osrednje slovenske orga- nizacije v okviru narodnoosvobodilnega gi- banja 1941—1945 omenjena le reprezenta- tivno,i37 jg na drugi strani O. Zupančič pre- pletel z omenjeno kratico celo eno svojih pesmi, v kateri sugestivno vpoveduje pove- zanost prebivalcev slovenskega glavnega me- sta v okviru omenjene svobodoljubne orga- nizacije: Na vsakem vogalu glej pisano s kredo I kot kemično formulo novo besedo: OF! //... II OF nas druži, OF nas brani / OF neznance v hipu seznani I OF je zvestoba med nami, I OF je napisano v srcih, v očeh I in med množico na svojih smo tleh, I in sredi fašistov svobodni. /^^^^ 12. Simboli proletarcev oziroma delavskega razreda in njegove organizirane sile KP le izjemoma izstopajo iz standardne rabe. V tej vlogi nastopajo rdeča zastavalpra- por,*^ rdeča zvezda,^^^ kladivo in srp. Med- tem ko v praksi za način uporabe rdeče za- stave in zvezde ni pravila, se kladivo in srp navadno pojavljata skupaj. Toda značilno je, da v slovenskem NOB pesništvu ni vedno tako. Nasproti verzu: srp, kladivo — kažipot ?c svobodi,^^'^ ali drugemu: Delavska armada je v slavnem pohodu, I pridruži se ji, pograbi kladivo I s srpom v roki se druži ti kmet I ... 1,^'*^ kjer standardna raba ni prezrta, ob- stajata tudi besedili, ki omenjata samo enega od obeh emblemov. Mladi puntar j i pojejo: S kladivi pravice kujmo v viharji.^^^ In srp je prišel v otožno ljubezensko pesem: na grobu srp zaznamovan I tam je moj ljubi po- feopan.i*^ Omenjeni simboli izvirajo iz revolucionar- nega boja delavskega razreda. Nasprotno je hlapec Jernej literarni simbol, ki ga sloven- sko NOB pesništvo 1941—1945 upravičeno ni zgrešilo. Morda je že v vprašanju: Zakaj bi biti morali hlapčeta^""^ mogoče misliti nanj, očitno pa to velja v zvezi: v imenu pravde hlapca Jerneja / v imenu združenih nas/*^ ki pomenljivo spaja davno geslo z novim lite- rarno oblikovanim simbolom, ki so ga ime- novali tudi prepesnitev Komunističnega ma- nifesta.^'''^ V skladu z večpomenskostjo lite- rarnega simbola pa naslednji verz prvo ome- njeni razlagi nasprotuje z vzklikom: Nismo več, nismo hlapci Jerneji, I odpiramo pot re- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 33 1985 173 volucijiA'^'^ Ali to pomeni, da je v tej verziji hlapec Jernej prepoznan kot premalo aktivna figura? 13. Končajmo ta pregled z motivom zgodo- vina, čeprav v omenjenih primerih stoji le na stranskem tiru; vendar je že njegova omemba simptomatična. Ne gre namreč za zgodovino le v pomenu preteklosti, tega, kar se je zgodilo. Teh označb v opisni obliki ni tako malo: Kjer je dedom našim vladal Sämo,^^ očetov naših trhli svetA^^ Niti ne gre toliko za zgodovino kot vedo, čeprav je verjetno edina doživela, da jo je slovensko NOB pesništvo 1941—1945 v tem pomenu sprejelo v množico svojih motivov: V zgodo- vini zabeleženo I delo bo uaše.i^o Nemara bo tudi glorificirano.15^ Skratka razsojalo se bo o njem. Predvsem gre za spoznanje o po- membnosti, naravnost usodnosti časa: Raz- klala se je zgodovina I zdaj narod se rešuje spon.i°2 Od ravnanja skupnosti in posamez- nika v takem trenutku je odvisna njuna pri- hodnost. SKLEP: ne da bi ponavljala nekatere ugo- tovitve iz obravnave same, je na koncu mo- goče reči še naslednje: 1. Vprašanje delavca in kmeta je vpleteno v besedila slovenskega NOB pesništva 1941 do 1945 največkrat kot komaj opazen drobec — torej kot stranski motiv, a sorazmerno pogosto zavzema tudi vodilno mesto, in to navadno v obliki izrazito angažiranih lite- rarnih vrst, tj. himne in satire. 2. Večjo oblikovalno sproščenost je opaziti pri besedilih z zadevno etnološko problema- tiko kakor pri tistih z zgodovinsko v običaj- nem pomenu te besede, kar je pripisati v pr- vem primeru večji osebni prizadetosti in pri- zadevnosti avtorjev, medtem ko v drugem po- gosto prevlada zvestoba deklarativnosti. To je posledica skušnje. Etnološka snov je prever- jena, zgodovinsko so avtorji dojemali bolj abstraktno. 3. Vprašanje stanovske in razredne zavesti je v slovenskem NOB pesništvu 1941—1945 postavljeno z vso ostrino in od tod tudi izra- zito črno-belo upodabljanje udeležencev v razvoju njunega procesa. OPOMBE 1. B. Paternu, Od kmečke puntarske do parti- zanske pesmi, J. Koruza, Vprašanje slovenskih puntarskih pesmi, v: Kmečki upori v slovenski umetnosti. Ur. g. Barbaric, Lj., 1974, 31—46, 47— 67. — 2. Uvod vanjo bi bila razprava I. Križnar- ja. Socialna in politična pripadnost slovenskih partizanov v letu 1941, Slovenija paralele 1975, št. 43, 33—49. — 3. Gradivo je iz arhiva sloven- skega NOB pesništva 1941—1945 na katedri za novejšo slovensko književnost na Filozofski fa- kulteti v Ljubljani. Diplomske naloge: A. Am- brožič, A. Božič, S. Cestnik, V. Dežman, M. Er- javec, T. Fink, I. Goričan, Z. Gruden, C. Kostev- šek, A. Kovačič, A. Lozar, M. Pakiž, M. Perme, M. Pestelj, I. Razdrih, Ljudmila Stanonik, Marija Stanonik, M. Stare, D. Stepančič, M. Stri- tar, M. Serak, A. Trofia, C. Tropenauer, A. Vu- ga. Gradivo, ki sta ga pripravili skupaj S. Cest- nik in M. Stanonik. — 4. A. Kovačič, 208, — 5. Marija Stanonik, 1083, 314. — 6. A. Troha, 315. — 7. C. Kostevšek, 115. — 8. Marija Stanonik, 777. — 9. T. Fink, 145. — 10. Marija Stanonik 318. — 11. M. Erjavec, 228. — 12. Marija Stano- nik, 247. — 13. Marija Stanonik, 734. — 14. M. Pestelj, 165. — 15. S. Cestnik, 100. — 16. A. Bo- žič, 259. — 17. A. Ambrožič, 108. — IS. Marija Stanonik, 318. — 19. Marija Stanonik, 734. — 20. Marija Stanonik, 777, T. Fink, 145. — 21. Mari- ja Stanonik, 1004, 247, T. Fink, 145. — 22. Mari- ja Stanonik, 318. — 23. Marija Stanonik, 247, 318, 777, M. Erjavec, 33. — 24. A. Kovačič, 139. — 25. A. Božič, 259. — 26. Marija Stanonik, 1749. — 27. A. Ambrožič, 78 — 28. A. Kostevšek, 240. — 29. Marija Stanonik, 254-255. — 30. Marija Stanonik, 850. — 31. Marija Stanonik, 174. — 32. A. Božič. 489. — 33. Ljudmila Stanonik, 197. — 34. A. Lo- zar, 296, Marija Stanonik, 1720, A. Božič, 372. — 35. A. Božič, 72, Marija Stanonik, 1720, Ljudmi- la Stanonik, 95. — 36. A. Božič, 372. — 37. A. Troha, 109. — 38. A. Troha, 21. — 39. Ljudmila Stanonik, 95. — 40. A. Lozar, 296. — 41. M. Pe- stelj, 71. — 42. Marija Stanonik, 209. — 43. Ma- rija Stanonik, 144. — 44. Marija Stanonik, 1064 -1065. — 45. A. Ambrožič, 1742, I. Goričan, 96, A. Kovačič, 262, A. Lozar, 43, M. Perme, 187, Marija Stanonik, 77, 238, 299, 550, A. Troha, 227. — 46. Marija Stanonik, 772. — 47. Marija Stano- nik, 299-300, 305. — 48. Marija Stanonik, 305. — 49. M. Pakiž 38. — 50. Marija Stanonik, 954. — 51. M. Perme-Viršek, 187. — 52. S. Cestnik-M. Stanonik, 301, 211. — 53. A. Kovačič, 164-165. — 54. M. Stanonik, 1724. — 55. S. Cestnik-M. Sta- nonik, 211. — 56. Marija Stanonik, 209. — 57. Marija Stanonik, 182. — 58. Marija Stanonik, 141. — 59. Marija Stanonik 1216. — 60. S. Cest- nik, 21, T. Fink, 180. — 61. Marija Stanonik, 1362. — 62. S. Cestnik, 189. — 63. T. Fink, 180. — 64. M. Stare, 226. — 65. Marija Stanonik, 370. — 66. Marija Stanonik, 209. — 67. Marija Stano- nik, 794. — 68. M. Stritar, 25, M. Perme-Viršek, 192, Marija Stanonik, 77, 1720. — 69. M. Pakiž, 15, M. Stritar, 25 T. Fink, 27. — 70. S. Cestnik — Marija Stanonik, 248. — 71. Marija Stanonik, 1350. — 72. Ljudmila Stanonik, 166. — 73. I. Razdrih 39. — 74. M. Pakiž, 15, A. Ko- vačič, 171. — 75. Marija Stanonik, 1146, A. Božič, 257, A. Ambrožič, 65. — 76. M. Stritar, 25. — 77. A. Troha, 109, A. Božič, 447, M. Pakiž, 1538, I. Goričan, 96, A. Kovačič, 139, Ljudmila Stanonik, 95, Marija Stanonik, 141, 174, 1064— 1065. — 78. A. Troha, 21, I. Goričan 96, A. Ko- 174 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 33 1985 vačič, 139, 262, Marija Stanonik, 305, 793. — 79. Marija Stanonik, 141, 550. — 80. Marija Stano- nik, 209, 1362. — 81. Marija Stanonik, 1720. — 82. Marija Stanonik, 1146. — 83. Marija Stanonik, 412. — 84. Marija Stanonik, 174. — 85. Marija Stanonik, 794. — 86. Marija Stanonik, 412. — 87. A. Troha, 95. — 88. Marija Stanonik, 456. — 89. Marija Stanonik, 1301, — 90. Marija Stanonik, 1004. — 91. I. Razdrih, 156. — 92. M. Stritar, 50. — 92a. Marija Stanonik, 500. — 93. I. Goričan, 35. — 94. Marija Stanonik, 412. — 95. Marija Stanonik, 171, 417, 666, 1391, 1435, 1606, 2126, C. Kostevšek, 323, S. Cestnik, 187, I. Razdrih, llO, A. Božič, 525, 257. — 96. Ljudmila Stanonik, 269. — 97. I. Razdrih, 110. — 98. S. Cestnik, 187, C. Kostevšek, 115. — 99. A. Kovačič, 164. — 100. I. Razdrih, 156, A. Kovačič, 164. — 101. A. Kova- čič, 164. — 102. Marija Stanonik, 174. — 103. I. Goričan, 36. — 104. Marija Stanonik, 831. — 105. Marija Stanonik, 1606. — 106. S. Cestnik, 187. — 107. M. Pestelj, 163, Marija Stanonik, 1019. — 108. A. Ambrožič, 38, 1319. — 109. M. Serak, 30, S. Cestnik—M. Stanonik, 248, I. Razdrih, 133. — 110. Marija Stanonik, 1391, 1216. — 111. Marija Stanonik, 182. — 112. S. Cestnik, 98. — 113. Ma- rija Stanonik, 2255. — 114. Marija Stanonik, 152 -155. — 115. Marija Stanonik, 412. — 116. A. Troha, 156. — 117. S. Cestnik, 155. — 117a. V. Dežman, 89-90. — 118. A. Božič, 447. — 119. Ma- rija Stanonik, 209, M. Ferme—Viršek, 192. — 120. I. Goričan, 35. — 121. Marija Stanonik, 1727, 794. I. Goričan, 35. — 122. Ljudmila Stanonik, 93. — 123. Marija Stanonik, 898. — 124. Ljudmila Sta- nonik, 93, 219, Marija Stanonik, 876, 898, V. Dež- man, 38. — 125. V. Dežman, 38. — 126. Marija Stanonik, 876, 898, A. Troha, 156. — 127. Mari- ja Stanonik, 876. — 128. T. Fink, 156. — 129. M. Perme—Viršek, 98. — 130. A. Ambrožič, 88. — 131. Ljudmila Stanonik, 167. — 132. M. Pestelj, 130. — 133. Marija Stanonik, 85. — 134. Marija Stanonik, 1362. — 135. A. Lozar, 25. — 136. Ma- rija Stanonik, — 137. J. Gelb, 22. — 137a. O. Zupančič, Zbrano delo III, Lj., 1959, 298-299. — 138. Ljudmila Stanonik, 93. — 139. A. Kovačič, 200. V. Dežman, 38. — 140 Marija Stanonik, 794. — 141. Marija Stanonik, 254-255. — 142. A. Tro- ha, 156. — 143. A. Lozar, 304. — 144. M. Stritar, 25. — 145. Marija Stanonik, 1216. — 146. Tako ga je imenoval I. Prijatelj, Prim, Izbrani eseji in razprave Ivana Prijatelja, I., Lj., 1952, 571. — 147. A. Troha, 156. — 148. A. Lozar, 34. — 149. Marija Stanonik, 2126. — 150. I. Goričan, 118, 317, 616, 1222. — 151. Marija Stanonik, 777. — 152. Marija Stanonik, 550.