Leto IX ifevilRo 31.
V Ljubljani, o sredo 9. fefruorla 1921
Cena Din l ■
Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemšl nedelje tn praznike. — Inseratl do 30 petit a 2.— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji inseratl petit vrsta 4— Din: notice, poslano, izjave,  reklame,  preklici  beseda  2.— Din.
Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. »Slovenski Narode velja letno v Jugoslaviji 240.— Din. za inozemstvo 420.— Din.
Upravnlštvo: Kn al lova ulica štev. 5» pritličje. — Telefon Ste v. 304.
Poštnina plačana v gotovini«  Uredništvo; Knallova ulica štev* 5, L nadstropje. — Telefon Štev. 34.
Radtliolsbo zadrego o anketnem odboru
Brezuspešna prizadevanja za omiljeno poročilo* — Tudi klerikalci se iz strahu pred javnostjo baje že puntajo. — Poostren konflikt med pašičevci in uzunovicevci.
Beograd, 8. februarja. V ospredju političnega zanimanja stoji še vedno poročilo anketnega odbora o aferi Rade PaŠića. Radikalna stranka je v težavnem položaju, ker si v anketnem odboru ne more zasigurati dovoljne večine, ki bi dala njenemu stališču tudi potrebno moralno oporo. Celo klerikalci so se ustrašili javnosti in baje že omahujejo. V izjavah, ki so jih dali beogradskim listom, povdarjajo stališče, da anketni odbor ni v nobeni zvezi z vlado in torej tudi ne more imeti vpliva na položaj vlade. Zato namigujejo o možnosti, da se tudi oni pridružijo predlogu samostojnih demokratov, ki gre za tem, da se obenem s poročilom o ugotovitvah anketnega odbora stavi Narodni skupščini tudi predlog, da naj se obtožijo vsi prizadeti ministri.
Potemtakem bi radikali s svojim predlogom, da naj se pozove na odgovor samo prizadeto uradnišrvo, ostali v
manjšini. Radikalni centrum izjavlja, da vlada radi tega ne more napraviti ni-kakega vprašanja, marveč mora postopati tako, kakor bo odločila večina. Nasprotno pa groze pašičevci, da bodo izvajali konsekvence; oni izjavljajo, da je od izida glasovanja odvisno, ali bodo še naprej podpirali Uzunovičevo vlado v parlamentu in v klubu. V političnih kro-?. gin se opaža, da se vrše med radikalnimi centrumaši in pašičevci že več dni sem pogajanja, ki jih vodita Uzunovič in Trifunović, ki je obenem poročevalec radikalne stranke v anketnem odboru.
UZUNOVIĆ V AVDIJENCI
— Beograd, 8. februarja. Ministrski predsednik Nikola Uzunovič je bil včeraj ob četrt na 6. sprejet na dvoru v avdijen-cl. Avdljenca je trajala nad eno uro. Pri odhodu iz dvora ni hotel g U. Uzunovič podati novinarjem nikakih izjav, češ da gre le za običajni referat.
Velilie vladne skrbi s proračunom
Vlada išče v svoji slabosti novih zaveznikov. — Radićevci odklanjajo pogajanja. — V skrajnem slučaju bi bili baje pripravljeni vskočiti davidovićevci.
— Beograd, 8. februarja. V vladnih krogih je spričo predstojeće proračunske debate opažati vedno večjo nervoznost Tako radikali kakor tudi klerikalci se zavedajo, da je bila na sobotni seji dosežena veČina slučajna, da pa vlada v resnici razpolaga z zelo dvomljivo in tako pičlo večino, da jo lahko opozicija v najusodnejšem trenutku preglasuje. Nasprotno pa se opozicija pripravlja, da nastopi o priliki proračunske debate kompaktno. V smislu poslovnika mora trajati proračunska debata 60 dni. Ker pa je že za časa vladne krize poteklo 10 dni, pre-ostaje Še samo 50 dni, ker mora biti proračun najkasneje do 31. marca sprejet. Vlada bo vsekakor poskušala, da se nadaljujejo proračunske debate tudi ob četrtkih, ki so po poslovniku določeni za interpelacije. Tej nameri pa se odločno protivi vsa opozicija, ki zahteva, da ostane interpelacijski dan neokrnjen. Radi tega je verjetno, da se bo morala vršiti proračunska debata dopoldne in popoldne, v zadnjih dneh pa po vsej verjetnosti tudi še ponoči. To je za vlado tem nevarnejše, ker bo zelo težko obdržala vse svoje poslance v skupščini. Kakor hitro pa manjka le par poslancev, vlada nima več večine. Radi tega je nastalo vprašanje, ali bo sploh prišlo pod to vlado do sprejetja proračuna, ker se ne sme pozabiti, da predstavlja proračunska razprava najnevarnejšo perijodo za vsako vlado, posebno pa še za tako slabo, kakor je vlada Uzunovič-Koro-šec, ki ima komaj par glasov večine.
Položaj, v katerem .se nahaja vlada, se v vseh političnih krogih živahno komentira. Ne le v opozicijonalnih, marveč tudi v vladnih krogih se priznava, da je stališče vlade zelo pre-karno. Radi tega skuša vlada z večjimi koncesijami pritegniti k sodelovanju manjše skupine. Zlasti se je v političnih krogih opazilo, da skuša vlada pridobiti Nemce in nikičevce. Z Nem-
ci se pogaja preko klerikalcev, z Niki-ćevci pa potom Velje Vukičeviča. Nemci so sicer pripravljeni podpirati vsako vlado, vendar pa nočejo prevzeti nase odija, da je večina sedanje vlade odvisna izključno le od nemških glasov. Radi tega se domneva, da bo g. Uzunovič zopet skušal pridobiti Radičev-ce in se v tem smislu komentirajo tudi njegove izjave v vladni deklaraciji, v kolikor se nanašajo na HSS. V tem slučaju bi bil, kakor se zatrjuje iz njegove bližine, pripravljen, žrtvovati klerikalce, ki jih je pritegnil le, da se je izmotal iz trenutne zadrege. V radi-ćevskih krogih pa ni opažati nikakega preokreta v tem pravcu in se naglasa, da ostane HSS v najostrejši opoziciji napram sedanji vladi.
Kočljivega položaja sedanje vlade se očividno zavedajo tudi klerikalci, ki napenjajo vse sile, da se vzdrže v vladi in so radi tega popustili v vseh točkah, ki so jih prvotno stavili kot pogoj za svoje sodelovanje. To njihovo popuščanje se najjasnejše zrcali v finančnem odboru, kjer so opustili tudi vse svoje prejšnje predloge. . — Beograd, 8. februarja. V zvezi z napori vlade, da si zasigura za proračunsko razpravo dovoljno večino, so se danes zopet razširile v političnih krogih vesti, da se vrše pogajanja tudi med radikali in davidovićevci V radi-kalskih krogih zatrjujejo, da so davidovićevci že pristali na to, da podprejo vlado pri odločilnem glasovanju o proračunu na ta način, da bi se v skrajnem slučaju potrebno Število poslancev ab-sentiralo in tako omogočilo sprejem proračuna. Po sprejemu proračuna bi nato davidovićevci vstopili v vlado. Vsekakor se v političnih krogih živahno komentira nastop Voje Marinko-vića, ki je radi notranjih nesoglasij odstopil kot Član glavnega odbora svoje stranke baš iz razlogov, ker se ne strinja s sodelovanjem stranke v sedanji vladi.
Ministrski kandidati
— Beograd, 8. februarja. V političnem življenju je vladalo danes popolno fatišje. Niti v posameznih klubih, niti lr vladi in v Narodni skupščini ni bilo nikakih sej in sestankov. Ministrski predsednik je dopoldne ponovno kon-feriral s predsednikom radikalnega kluba Ilijo Mihajlovićeni. V političnih krogih prevladuje mnenje, da sta na konferenci razpravljala o zasedbi izpraznjenih ministrskih mest in o njihovi zasedbi. Kandidatov za ta mesta je zelo veliko in se ministrski predsednik ne more odločiti, komu bi jih poveril, da prepreči nova nasprotja v stranki sami.
SESTANEK MED STRESE-MANNOM IN MUSSOLINI JEM
_ Berlin, 8. februarja. Minister zunanjih
del dr. Stresemann je danes odpotoval na dopust na jug. Kakor se v poučenih krogih zatrjuje, 6e Stresemann v kratkem sestane s Mussolinijem. V zvezi s tem je odpotoval rimski nemški poslanik von Neurath včeraj v San Remo, kamor doape tudi Strese-Tnanrt.
Oavidović in Radić
Medsebojni odnošaji so zopet prijateljski. Zagreb, 8. februarja. Današnji «Jutranji List* prinaša izjavo Stepana Radića glede vstopa Davidovićevih demokratov v vlado. Stepan Radić je mnenja, da g. Davidović ne bo Šel v nobeno vlado, kateri bi predsedoval Uzunovič, niti v vlado, ki bi jo sestavil kdo drugi, ako bo v njej Boža Maksimović. Mnenja je, da demokratska zajednica ne bo šla v nobeno kombinacijo brez HSS, ker smatra, da ne more biti zdrava in močna nobena vlada, ki ne bi nadaljevala politike sporazuma s sodelovanjem HSS.
NIKO BARTULOVIĆ UPOKOJEN
— Beograd, 8. februarja. Minister pro-sveie je danes predložil kralju v podpis ukaz o upokojitvi upravnika Narodnega gledaliSca v Splitu Nika Bartulovica. Niko Bartulovi« jo bil pri oblastnih volitvah izvoljen na opo-zicijonalni listi in se zato spravlja njegova ^-Hpokojitev t zvezo z njegovo Izvolitvijo.
■9
m mm
Tudi Lizbona je v oblasti upornikov
Bitka pri Portu končala s porazom vladnih čet. — Revolucija v Lizboni. — Vlada pobegnila iz mesta« — Vojaštvo se pridružuje upornikom.
— Pariz, 8. februarja. Iz Portugalske prihajajo vesti o vedno obsežnejši akciji upornikov, ki hočejo strmoglaviti sedanji režim. Vesti, ki jih je včeraj objavila uradna portugalska agentura, glasom katerih se je vladi posrečilo udušiti uporno gibanje, so se izkazale kot neresnične. Nasprotno se je uporniški pokret razširil na vse dele države ter zajel tudi glavno mesto samo. V Portu so revolucionarji premagali vladne čete ter jih prisilili k umiku. Del vladnih čet se je pridružil upornikom.
— Lizbona, 8. februarja. Od vlade razširjene vesti o predaji upornikov so se izkazale za pretirane. V Portu so uporniki po večurnem boju in medsebojnem obstreljevanju prisilili vladne Čete k umiku. Dva polka vladnih čet sta se pridružila upornikom, ki so razširili svoje gibanje tekom včerajšnjega dne na vse pokrajine. V Lizboni so uporniki včeraj popoldne priredili velike demonstracije. Demonstrantje so se v veliki povorki, v kateri je korakalo mnogo tisoč oseb, pomikali pb glavnih mestnih ulicah ter vzklikali republiki. Policija in gardni polk sta se jim pridružila. Uporniki so zasedli vsa javna poslopja, vladne Čete pa so se morale po večurnem pouličnem boju umakniti. V bojih je bilo 31 oseb ubitih in 121 težko ranjenih. V javnih uradih počiva vse deio. Vodilni uradniki
so se povečini pridružili pokretu upornikov, ostale pa so uporniki zaprli. Tekom včerajšnjega dne so uporniki ujeli in zaprli okrog 160 politikov, ki jih nameravajo postaviti pred izredno sodišče. Med zaprtimi politiki sta tudi notranji in zunanji minister.
V Portu je del mesta v razvalinah, ker je vojni minister odredil obstreljevanje mesta. V bojih, ki so trajali več ur in ki so končali z zmago upornikov, je bilo več sto oseb ubitih. Angleški trgovci in kolonisti v Lizboni in ostalih pristaniških mestih so se obrnili na angleško vlado s prošnjo za pomoč ter zahtevali preko poslaništva, naj odpošlje v njihovo varstvo vojne ladje.
— Lizbona, 8. februarja. Uporniki so se polastili vse oblasti. Danes zjutraj so nabili po vsem mestu oglas, v katerem pozivajo vladne čete, naj se jim pridružijo. Člani vlade so se z delom policije in maloštevilnimi vladnimi četami umakniti izven mesta ter stopili v pogajanja z voditelji upornikov. Uporniki zahtevajo, da se jim izroče vsi bivši ministri, ki bodo postavljeni pred sodišče. V mestu samem vlada cjanes mir. Iz province prihajajo vesti, da se pokret upornikov širi ter da se jim pridružujejo cele garnizije. Tudi mornarica, ki je bila odrejena v svrho bombardiranja Lizbone, se je pridružila upornikom.
Delna mobilizaciji v Rusiji. — Sovjetska vlada hoče podpreti kantonske čete proti Angliji. —- Razburjenje v Londonu. —
Odločilna bitka za Šanghaj.
— Paru, 8. februarja. Glasom še nepo^ trjenih vesti iz Varšave je sovjetska vlada odredila mobilizacijo petih letnikov. Razen tega je mobiliziranih večje število rezervnih oficirjev. Ta delna mobilizacija je v zvezi z vojnimi pripravami sovjetske Rusije na mandžurski meji, kjer je koncentriranih že več polkov rdeče vojske. V diplomatskih krogih se domneva, da namerava Rusija pod-\ zeti oboroženo akcijo na Kitajskem za slučaj, da bi Anglija ne opustila svoje namere, da z oboroženo silo ustavi prodiranje kantonskih čet. Današnji >Matinc javlja, da je sovjetska vlada poslala kantonskim četam, katere že dlje časa oskrbuje z orožjem In municijo, sto milijonov zlatih rubljev.
— London, 8. februarja. Vsi konservativni listi ugotavljajo, da so odnošaji med Anglijo in sovjetsko Rusijo tako napeti, da lahko vsak trenutek pride do prekinitve diplomatskih odnosa je v. Chamberlain se v strahu pred ned oglednim i posledicami temu še upira* več ministrov pa pritiska nanj, naj čim
prej razčisti odnosa je s sovjetsko vlado, ki se mora končno odločiti, da ustavi boljše viško propagando* naperjeno proti interesom Anglije na vzhodu.
— Moskva, 8. februarja. »Izvestja< poročajo, da je vrhovni poveljnik kantonskih Čet izdal povelje, naj se z vso silo forsira napad na Šanghaj. Bitka je včeraj popoldne pričela. Med četami guvernerja šanghaja se bore tudi angleške čete, ki pa so bUe v dosedanjih bitkah premagane ter imajo že velike izgube. Guverner Sanghaja dobiva stalno nova ojačenja, vendar pa nima izgleda na zmago.
— London, 8. februarja. Glasom pol-službenih obvestil je Italija v vprašanju Kitajske v polnem obsegu sprejela angleško stališče ter sklenila, da stavi Angliji na razpolago svoje čete in del mornarice. V kompenzacijo bo Anglija podpirala italijanske težnje na Balkanu in v Afriki, zlasti v onih pokrajinah, kjer vladajo nasprostva med italijanskimi in francoskimi interesi.
Nesoglasja med davidovićevci
— Beograd, 8. februarja. Ostavka dr. Voje Marinkovića na članstvo v glavnem odboru, je tudi danes predmet živahnih komentarjev v vseh političnih krogih. Polslužbeno se ostavka motivira od strani demokratske stranke z osebnimi nasprostvi. Baje je povzročil Marinkovičev izstop posl. dr. Miloš Radosavljević, nosilec liste v kragujevaškem okraju. V krogih Davidovićevih demokratov se zatrjuje, da bo zadeva v najkrajšem času mirnim potom rešena. Kljub temu pričakujejo v drugih političnih krogih večjih posledic ter vedno z večjo verjetnostjo kol-portirajo vesti o krizi v Davidovićevi stranki. Naglasa se, da vladajo v stranki že dalje časa sem velika nasprot-stva ter da je nedavno prišlo tudi do ostrega konflikta med šefom stranke Ljubo Davidovićena in dr. Kumanudi-jem. Z demokratske strani se vse te verzije najodločnejše zanikajo ter naglasa, da so to le radikalne želje. Priznavajo pa, da obstojajo v stranki precejšnja nasprotja v vprašanju taktike, zlasti pa glede koalicije z radikali, kar pa ne more biti povod za cepanje stranke.
- KONGRES NARODOV, -
velika maskarada Sokola I. na it     Tabora 26. februarja «
Radićeva akcija za vsedržavno seljaško stranko
— Beograd, 8. februarja. Radičevci so v zadnjih dneh zopet pričeli z akcijo za ustanovitev enotnega takozvanega narod-noseljaškega kluba. Zemljoradnik! so sklicali za 20. t. m. v Beograd širšo konferenco, na kateri bodo pretresali predlog rad*čevcev glede združitve v enotni klub. Po zatrdilu radnčevcev je pričakovati, da bo akcija uspela. Crnogorski federalisti so v principu na to že pristali ter Čakajo samo še pismenega pristanka vseh svojih organizacij. Glede Jovanovičeve skupine še ni znano ali bo na predlog pristala, vendar pa sta poslanca Vasilije Trbič in Antiparmakovič že izjavila, da vstopita v ta klub, čim bo konstituiran.
UKRAJINSKA ZAROTA V VARŠAVI
— Varšava, 8. februarja. Policija je prišla na sled dobro organizirani zaroti, ki je nameravala atentate na vodilne poljske politike. Zaprla je 9 oseb, večinoma Ukrajincev. Prt hišni preiskavi so po zatrdilu oblasti odkrili zelo obtežilen materijal, ki dokazuje, da so ti zarotniki izvršili lansko leto itentat na šolskega vrhovnega upravitelja Zobinskega. Preiskava se Intenzivno nadaljuje ter računajo z važnimi odkritji.
Skok pod lokomotivo
Tragičen dogodek na ljubljanskem glavnem kolodvoru.
LJubljana, 8. februarja 1927.
Snoči se je po mestu nagloraia razšiTila vest, da je na glavnem kolodvoru skočil pod vlak neki moški, katerega je lokomotiva strahovito razmesarila. O tragičnem dogodku smo izvedeli sledeče podrobnosti:
Snoči okoli 18.35 je skočil na kolodvoru pod stroj štv. 649, ki je bil določen za prikopljenje tovornega vlaka v smeri proti Zalogu, neki mlajši človek. Krik groze gledalcev je pretresel ozračje. Lokomotiva je nesrečnega najprej pahnila od sebe, nato pa povozila. Stroj mu je odrezal eno nogo pod kolenom in zmečkal drugo v stopalu. Poleg tega je dobil nesrečnež težke poškodbe na glavi in levi roki.
O nesreči je bila takoj obveščena rešilna postaja in par minut kasneeje je pridrvel na kolodvor rešilni avto. Teško poškodovanega moža so naložili v avto in prepeljali v bomico.
Pri neznancu so našli legitimacijo, iz katere je razvidno, da gre za 251etnega Milana Radoničiča, računskega uradnika pri delegaciji ministrstva financ v Zagrebu, rodom iz Kotora. Pri njem so našli še 450 Din gotovine, razne fotografije in druge malenkosti.
V bolnici so Radoničiču nudili prvo pomoč. Ker je tudi druga noga težko poškodovana, jo bodo morali bržkone amputirati. Iz bolnice nam danes dopoldne javljajo, da je stanje Radoničiča opasno in da je malo upanja, da okreva.
Ni še gotovo, ali gre pri tragičnem dogodku za nesrečo aH za poskusen samomor. Očividci zatrjujejo, da se je Radoni-čič sam pognal pod lokomoitvo, podrobnosti pa vendar ne ve nihče popisati, tako da ni Izključena možnost, da je nesrečniku na zledenelih tleh spodrsnilo.
RADIĆEVCI ZAHTEVAJO KASTAV
— Sušak, t, februarja. Včeraj se je vibu la tukaj skupščina HSS, na kateri je bila sprejeta resolucija, ki zahteva odcepitev Kastva od ljubljanske oblasti, kateri je prideljen v smislu zakona o razdelitvi drža« ve na oblasti. Kastav naj bi se pride lil pri« morsko-krajiški oblasti, kamor spada po s\oji etnografski legi in narodni pripad* nosti.
REDUKCIJE V CARINSKI SLUŽBI
— Beograd, 8. februarja. V finančnem ministrstvu se pripravlja večji ukaz o imenovanju in premestitvi carinskega osobja. Kakor se zatrjuje, bo pri vseh carinarnicah izvedena temeljita redukcija ter ostane v službi samo neobhodno potrebno osobje.
AMERIKA IN SVETOVNA GOSPODARSKA KONFERENCA
— Newyork, 8. februarja. Coolidge je poslal kongresu izjavo, da namerava poslati na mednarodno gospodarsko konferenco, ki se bo vršila prihodnjo pomlad v Ženevi, posebno ameriško komisijo. Izjavlja pa, da zastopniki Zedinjenih držav na tej konferenci ne bodo mogli sprejeti nikakih za ameriško vlado obveznih aklepov. Smatra pa za važno in potrebno, da se na tej konferenci avtentično tolmači ameriško stališče.
Borzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA
Efekti: Vojna škoda 344—0, Investicijsko posojilo 82.50—84, Celjska posojilnica 195—198, Ljubljanska kreditna 150—0, Merkantilna banka 99—100, Prva hrvatska štedionica 930—0, Kreditni zavod 170 do 180, Strojne tov. in liv. 80, Trboveljska 370—0, Papirnice Vevče 120—0, Stavbna družba 55—65, Šešir 104—0.
ZAGRHBSKA HORZA De t ii e. Amsterdam 2*2.77 — 22.83, Dunaj 801___804.—. Berlin 13.503 — 13.533,
Italija 242.17 — 244.17, London 276__—
276.80, Newyork ček 56.75 — 5p\95, Pariz 223.90 — 225.80, Praga 168.30 — 169,10. Curin 10.94 — 10.97.
Efekti: Investicijsko posoiilo 83.50 do 8425, Vojna škoda 345—346, Ljubljanska kreditna 149—150, Hipotekama banka 64.5—65.50, Jugobanka 102—103, Praštedi-ona 927.5-^30, Drava Osijek 460—500. Še-čerana Osijek 505—510, Slaveks 1,30—0, Trboveljska 380—385, Vevče 140—150. INOZEMSKE BORZE.
— Curih: Beograd 9.1375, London 25.2175, Newyork 520, Pariz 20.44, Milan 22.15. Praga 15.40, Dunaj 72.35.
— Trsi: Beograd 41.81, London 113.8135, Curih 451*0.
YG
6581
0931
Stran X
•SLOVENSKI  NARODx> dne 9. februarja 1927.
Ste«. 3 i
Kritičnu situacijo v Avstriji in Nemčiji
Republikanski minister udeleženec monarhističnih zarot. — Pogojna zaupnica nemški vladi. — Naraščanje brezposelnosti v Avstriji. — Pred razpustom dunajskega parlamenta.
Desničarska vlada v Nemčiji, ki jo je po skoro dvome?ečnem truda končno vendar sestavil vodja centroma dr. Marx, se zda] £e zopet krha. V soboto je dobila nova vlada v parlamentu sicer zaupnico z nepričakovano večino, vendar pa pod zelo Čudnimi okoliščinami. Govornik cen truma, torej glavne vladne stranke, Je namreč vzbudil splošno senzacijo s svojo izjavo, da glasuje centnnn za vlado le pogojno.
Tekom debate o vladni deklaraciji so socijalisti in komunisti izredno ostro napajali nemškonaeijonalnega notranjega ministra v. Keudella, ded da je bil svoj čaa udeležen na nesrečnem Kappovem puču in da je tudi pozneje do najnovejšega časa moralno in gmotno podpiral monarhistiene revolucijo-narne organizacije. Minister Keudell je le očitke zavračal, vendar pa so socijalisti in komunisti predložili akte, ki ga silno kompromitirajo. Da reši situacijo, se je dviguii mm kancelar dr. Marx in slovesno obljubil, da bo osebno pre iskal, koliko je resnice na teb očitkih. Kljub temu je sklenil cen truni, da glasuje za zaupnico vladi le pod pogojem* da se minister Keudell opraviči.
Gotovo je, da Keudell ni nedolžen; kljub temu ni računati s tem, da bi se prostovoljno umaknil, saj spada med voditelje nemških nacijonalcev. Zato je pričakovati, da bo njegova afera kmalu povzročila novo krizo nemške vlade, ki bo gotovo še bolj zapletena in težavna, kakor je bila ravnokar rešena božična kriza.
Tudi avstrijska vlada ee nahaja v velikih skrbeh. Lani Je prenehala kontrola Zveze narodov nad Avstrijo in so e tem minili za avstrijske stranke tudi oni srečni časi, ko je skrbel za avstrijske finance mednarodni komisar, one pa so lahko po mili volji zabavljale, kritizirale in uganjale demagogija. Zdaj ni več kontrole nad njimt a zato morajo tudi same nositi vso skrb in vso odgovornost. In ti nista mali. Gospodarska kriza narašča kljub stabilizaciji avstrijske valute, število brezposelnih, ki je lani padalo, se je začelo pozimi zopet dvigati in je doseglo s 1. februarjem  rekordno število 270.000.
V tako kritičnem ozračju ni čudno, da je dosegla politična napetost svoj višek in da prihaja do neprestanih eksplozij. Kakor na?a Narodna skupščina, živi tudi avstrijski Natio-nalrat le od danes do jutri in nihče ne ve, ali bo ostal še en mesec zbran. Izredni državniški spretnosti kancelarja Seipla se je doslej sicer še vedno posrečilo, da je rešil že skoro brezupno situacijo, vedno znova pa nastajajo druge težkoče. Te dni je ▼ ospredju borba za socijalno zavarovanje. Krščanski socijalci zahtevajo, naj se uveljavljen je spletnega starostnega zavarovanja za nedoločen čas odgodi, ker država danes ne premore ogromnih bremen, ki so zvezana s tem zavarovanjem. Socijalni demokrati ee tej zahtevi odločno upirajo in vztrajajo na tem, da se mora zakon o starostnem zavarovanju uveljaviti že letos. Ako se to ne zgodi, groze s brezobzirno obstrukcijo. Čije posledica bo razpust parlamenta.
Dogodki križem Jugoslauiie
Žalostna usoda hčerke ruskega generala. — Drzni roparski napadi. — Grozovit vaški dvoboj.
Prišla je pred mladinskega sodnika. Pol dete je še, pol dama, ima pa za seboj neštete burne doživljaje kakor tako mnogi sinovi in hčerke matuške Rusije, ki so po boljševiški revoluciji nastopili rrnievo pot emigracije.
Ona je generalova hčerka iz Tifiisa. Sama, brez svojcev, je pred leti dospela v Zagreb iu :>i začela služiti kruh s sodelovanjem pri kavarniških orkestrih. Ničesar ni zagrešila — nasprotno, ohranila je sredi umazanih valov težkega vsakdanjega življenja čisto, mladost Prišla pa je pred mladinskega sodnika, ker se je našla dobrohotna duša, z globokim timevanjem opasnosti, pretečih osamljeni ruski begunki, ter na to opozorila mladinskega sodnika kot varuha zapuščene mladeži.
— Kako živite, Sonja?
— Ah, ne mara mveč v orkester. Toliko ogabnih besed sem morala preslišali! Rada bi delala in si pošteno služila vsakdanji kruh!
— Nič strahu, Sonja! Našio se bo dobro srce, ki se bo potrudilo za Vas!
Mala Sonja nima drugega premoženja, kakor poznan je raznih evropskih jezikov, velik muzikalni talent, kopico bridkih življenjih izkušenj in vročo željo, da bi si vendar mogla pri poštenih ljudeh z delom zagotoviti obstanek. Mladinski sodnik se bo potrudil zanjo, to je njegova plemenita naloga, in tako bo tudi Sonja v kratkem med tistimi, ki dolgujejo sodišču vso hvaležnost za očuvanje pred padcem.
Živojin Živojinovic* je najuglednejši posestnik v srbskem selu Resniku. Ker že dolgo slovi, da ima poleg velikega posestva tudi dokaj gotovine v skrinjah, ni prav nič čudnega, da ga je vzela na piko razbojniška tolpa, ki se že nekaj časa klati tam okrog ter ima na vesti več zločinov. Nedavno noč se je Živojin odpravljal na vlak za Beograd. Žena mu je kuhala kavo, sam pa ie stopil pred prag in začel poledico posipati s pepelom. Nenadno so pred njim kakor iz zemlje zrastle tri maskirane pojave in v Živojinovičeve prsi se
je uprla hladna puškina cev. Razgovor je bil kratek, a istotako je bilo tudi razboiništvo hitro opravljeno. Lopovi so prebrskali največjo skrinjo v hiši, pobrali 7500 Din in zopet izginili v temi kakor duhovi.
PredsinoČnjim je v neposredni bližini železniške postaje v Jagodini postal žrtev razbojnikov knjigovodja jagodi nske tovarne Balam, Boža Niko-lic*. ki se ie ravnokar povrnil iz Beograda z vsoto 342.000 Din. Ker je o svojem prihodu obvestil ravnateljstvo tovarne, sta ga na kolodvoru pričakala dva delavca za varnostno spremstvo. Bilo pa je zaman. Ko so tik ob progi prikorakali že blizu tovarne, jih je presenetilo četvero maskiranih razbojnikov. Z udarcem puškinega kopita so potolkli spremljevalca Stankovića na tja, od Nikoliča pa zahtevali denar. V hipni prepadenost* je Nikollć samo s prstom pokazal na torbico, ki jo je nosil drugi neoboroženi spremljevalec. Razbojniki so v divjem pohlepu iztrgali plen in zdirjali, kar so jih nesle noge.
Zasledovanje se je vršilo vso noč. Orožništvo ie polovilo celo vrsto sumili vih tipov in bo bržčas kmalu dognalo storilce, ker je izven dvoma, da je napad bil obširno organiziran po tajnem doznanjn b Nikolićevem prihodu.
Pri vaškem kovaču Andreju Seba-lju v Županji se je v nedeljo zvečer zbrala vesela družba. Prišel je mimo tudi kmetski fant Štefko Mihić ter za šalo poklical na korajžo. Kovač Andrej je prvi skočil na plan in ostro zavrnil izzivača. Kakor pa je to že v vroči krvi vaških korenjakov, je kratko prerekanje rodilo spopad. Vsako posredovanje med nasprotnikoma je bilo zaman, ker sta se spoprijela s strašno besnostjo, se vrgla na tla in se skušala daviti. Sebalju je končno uspelo potegniti iz žepa dolg nož, s katerim je nasprotniku pod seboj zadal štiri globoke rane. V skrajni sili je Mihić potegnil samokres in sprožil Sebalju v trebuh. Katastrofa je nastopila. Šebolj je imel
le še toliko moči, da je Mihiču zadal peti vbod, nato se je s poslednjim zdi-bom odvalil na cesto. A Mihić se v bolnici bori s smrtjo.
Veliko presenečenje
se obet m našim čitateljem z novim sen* zacijonalnim romanom
ti
ki prične izhajati v »Slovenskem Na* rodu* kot drugi podlistek ie v soboto. Roman, ki je vzbudil v češki javnosti splošno pozornost, je napisal mladi, talentirani češki pesnik Ladislav V l a dy k a. Novi znanstveni poizkusi, pojasniti zagonetko smrti človeškega telesa, izraženi v Voronovi in Steina* chovi pomlajevalni metodi, so pobu* dili pesnika Vladvko, da je napisal ro* man, čigar dejanje je vzeto iz sodob* ne praške družbe. Tajna čudovitih do* godkov, zagonetna osebnost mladega raziskovalca, ki se je naselil kot gro* barjev pomočnik blizu nekega poko* pališča pri Pragi, da bi mogel delati senzacijonalne poizkuse z obujanjem mrtvih, roman prekipevajočega srca žene iz povojne praške družbe, življe* nje milijonarjev in praških barov, vse to drži čitatelja v stalni napetosti in doseže svoj vrhunec v tragičnih do* godkih. ki se razvijajo iz znanstvenega poizkusa zamenjati dve osebnosti na biološkem temelju. Roman
«
Skrivnost mrtvašnice
»
je torej za ljubitelje napetega čtiva v vseh pogledih prava senzacija in bo vzbudil gotovo tudi med našimi naroč* niki in čitatelji splošno zanimanje.
Vodja čeških komunistov o sovjetski Rusiji
Vodja čeških komunistov dr. femeral se je vrnil te dni iz sovjetske Rusije, kjer jo preživel nad leto dni. V nedeljo je priredil v dvorani praške Luceme javno zborovanje, na katerem je govoril o položaju na Češkoslovaškem in v sovjetski Rusiji. Komunisti so mu priredili pri vstopu v dvorano viharne ovacije. Iz Smeralovega govora, ki je karakterističen za evropske politične razmere, posnemamo glavne misli:
V času Smeralovega bivanja v sovjetski Rusiji se je politični položaj na Češkoslovaškem bistveno izpremenil. Omeniti je treba zlasti velik napredek klerikalizma, ki se ni razpasel samo na Češkoslovaškem, marveč tudi v Litvi, Poljski, Avstriji rn Madžarski, zadnje čase pa tudi v Nemčiji. Klerikalizem postaja po Smeralovem mnenju v angleški politični koncepciji Srednje Evrope važen Činitelj. To utegne imeti važne posledice za Češkoslovaško. Položaj je sedaj tak, da bi se dr. Beneš ne upal vec sroziti Madžarski z vojno. Drugi karakteristični pojav na Češkoslovaškem je utrditev vlade in sprememba notranjih del pod vplivom agrarne stranke. Agrarna stranka stoji na čelu drŽave, ki je izrazilo industrijska država. Položaj te stranke ne odgovarja gospodarskim razmeram in interesom države. Anglija hoče ustvariti v Srednji Evropi in na Balkanu kolonije, kamor bi mogla izvažati svoje industrijske izdelke. Ako se ji ta koncepcija posreči, začne Anglija ustanavljati veliko cro-spodarsko celoto, kar bi moglo imeti za Češkoslovaško slabe posledice tem bolj, ker >e postal monarhizem zadnje čase v Srednji Evropi zelo aktiven. K sreči predstavlja Ansrliia v sedanjih razmerah nesrečen stvor, 6ličen predvojni Avstro-Ogrski. Sto milijonov angleških državljanov se buni prav tako kakor Kitajska. Angleški proletarijat vidi svoj spas samo v sovjetski Rusiji.
V drugem delu svojega govora je govoril dr. šmeral o položaju v sovjetski Rusiji in o naraščajoči razredni samozavesti ruskega delavstva. Pozival je poslušalce na baj proti reakciji in obetal inteligenci v slučaju komunistične zmage zvestobo za zvestobo. Komunisti niso izpremenili svoje taktike in se ne dajo zapeljati k individualnemu nasilju, atentatom in pučem. Ako bi se kaj takega zgodilo, bi bilo to le delo provokacije. Njegovi nazori so zelo optimistični. Rusija je dvignila svoje gospodarstvo na j>red vojno stopnjo in letos prične s sistema t ičuo industrijalizacijo mnogih pokrajin. Kar »e tiče Češkoslovaške, so v Rusiji dobro informirani o njeni komunistični stranki, toda češkoslovaške kot države nihče ne upošteva. V Rusiji vlada veliko pomanjkanje strokovnih
tafanifaih siL Sovjetski Činitelji se tega dobro zavedajo in zato vzgajajo delavstvo v spoštovanju do inženjerjev, agronomov in drugih strokovnjakov.
Češkoslovaški komunistični »tranki pri-pomsSa dr. ftraeral razširjenje tiska, vzgojo komunistične mladine, večjo agilnost komunističnih celic in enotnost strokovnega pokreta. Po Smeralovem govoru je bila sprejeta resolucija, ki energično protestira proti nameravanemu preganjanju komunistične stranke ter obeta zvestobo sovjetski Rusiji in komunistični internacijonall
Izpred sodišča
Zaprt čuvaj.
Na Gorenjskem nekje je neko mxz»o noč hoo51 po trgu okoli stražnice nočni čuvaj Matija. Mož je že star. a svojo službo opravlja vedno vestno.
Lepa, mesečna noč je tedaj bila in starec se Je poglabljal v spomine na nekdanje mlade čase. Spomnil se je, kako Je še mlad poslušal včasih doma nočnega čuvaja, ki je monotono klical ure in pel.
V zvoniku   je   odbilo polnoči in stari Matija je čutil v duši   nekako ginjenost Sam ni vedel, kdaj je zapel polglasno: «Ura bije polnoči fantje in dekleta spite; lunica nad nami bdi !*
Naenkrat ie nehaL Sredi Lrga je zagledal dve senci, ki sta se mu bližali.
Kmalu sta stala pred stražnico Matije-va znanca, junaški Blaže, ki je visok skoro dva metra in močan, da bi hraste ruvaJ, in zraven njega mali Peter.
«Kaj bo fanta, korenjaka ?> ie vprašal Matija.
Naenkrat je začul smeh in nekdo Je kriknil: »Mesto, da bi on ponočnjake zapiral, pa midva enkrat njega zapriva!*
Matija se je isti hip znašel nekje v zraku in potem v ponočnjaški celici, a tam zunaj je odmeval poredni smeh.
Starec se je najpreje orijentira* in potem vzel iz žepa svoj nož ter jel rezati pri vratih, kjer Je vedel, da mora biti zapah. Posrečilo se mu je izrezati malo luknjo in skozi to luknjo Je odrinil zapah In prišel na prosto.
Tedaj je pa prišel v stražnico stražnik, ki je bil v službi in Matija mu je jel tožiti poredneža, ki sta ga zaprla. Stražnik se je urno zasukal, tekel čez trg in kmalu našel ponočnjaka v živahnem razgovoru.
*Stojta!» le kriknil In hotel odvesti predvsem Blaža, ki je močnejši. A Blaž je zavpil: «Ne bos!» in navalil na stražnika, ki Je zgrabil pištolo in ustrelil v zrak.
Jela so se odpirati okna, zaspani glasovi so vpraševali, kakšna vojska je na trgu, a Blaž in Peter sta pokazala pete.
Blaž je sicer korenjak, a če je trezen, je najboljša duša pod solncem. Nikdar si ni mislil, da mu bo treba k sodni jI. saj Je Že na zadevo skoro pozabil in upal je tudi, da sta Jo pozabila Matija In stražnik, ki ga poznata in vesta, da je precej muhast. A motil se Je.
Blaž in Peter sta morala pred kazenski senat.
Matija ni nič vedel, kdo ga je posadil v luknjo, a Blaž ie dejal, da Je on to storil, da pa nI mislil nič hudega. Ker se je pa boril tudi s stražnikom in ker je imel s tem nesrečnim paragrafom že parkrat komedije, so ga sodniki spoznali krivim in ga obsodili kar na 2 meseca ječe.
Peter pa, ki je bil bolj za peto kolo. je odšel oproščen domov.
— še nekatere nedeljske nogometne tekme. GRADEC: PAK — Rapid 5 : 0 (2 : O). — MALTA: Gradjaneki — Saint Georges 3:3.— DUNAJ: Avstrija — Policijski SK 7 : 4 in ne 4 : 4 kot ie bilo včeraj napačno poročano.
— svetovno prvenstvo v umetnem drsanju. V nedeljo se je vršila v Davosu borba za svetovno prvenstvo v umetnem drsanju. Zmagal je Dunajčan inž. Bockl, ki si je s to zmago že tretjič priboril svetovno prvenstvo. Tudi drugo in tretje mesto &ta zasedla Dunajčana, in sicer dr. Presecker in Schfifer. Avstrija si je priborila tudi prvo mesto v mednarodnem drsanju v parih. Zmagala je dvojica Lilv Scholz — Otto Kaiser.
— Not svetovni rekord Rademaeherja. Znani svetovni prvak v prsnem plavanju Erich Rademacher je v Berlinu postavil nov svetovni rekord v prsnem plavanju na 200 m v času 2 : 47.4
eteinica
H. J. Magog:
31
Tako razmišljajoč je Oldsilver v navalu nepremišljenega besa že dvignil roko, da bi zdrobil izdajalskega zaveznika. Toda ko je pogledal bednemu protivniku v oči, se mu je malone zasmilil. Kdo je bil pravzaprav ta človek! Ubog. neznaten igralec, ki si je s težkim delom služil svoj vsakdanji kruh. In če je stopil v službo Velikega John-sona — kdo bi mu zameril? Bil ie zanj posel kakor vsak drugi...
Mladi milijarder se je premaga!. Roka mu je omahnila. .
— Izgini! je kriknil. Vem, da si zgolj orodje v rokah mojega sovražnika. Ne maram ti storiti ničesar zalega. Toda Čuvaj se in ne prikaži se mi već pred oči!... Pravim ti, da izgini! je ponovil James, ki se je bil docela pomiril. Ne zahtevam niti, da mi izdaš, kar ti je znanega o Johnsonovih načrtih. Izgini pri tej priči!
Bob je vedel, da se mu ni ničesar več bati, in ta zavest mu je vrnila pogum. S cinično nesramnostjo je skomignil z rameni.
— Na uslugo, minster Oldsilver! Ker je taka vaša želja, se umaknem s pozorišča... Stvar mi bo poslej mnogo udobnejša: stal bom ob strani in se grobotal na vaš račun. Lahko mi zavi-
date! ... Ali pomnite, kar vam povem: še kesali se boste, da ste me razžalili.. -Na svidenje!
In grohotaje je odšel.
XVIII. POGLAVJE. Misterij.
Lažni Gingle je izginil za skalovjem in James je ostal sam v tajinstve-nem cirkusu. Zlovešče mu je legel občutek samote na duha in tedaj šele je spoznal, kako nemočen ie napram skrivnostnim silam, ki so ga obdajale z vseh strani
Prvo, kar mu je Šinilo v glavo, je bila misel, da bi se rešil v aeroplana. Nameril se je torej k letalu: ali zaman je napenjal svoje moči. da bi pognal motor v tek. Zaloga bencina je bila izčrpana, ali pa — je-li bilo mogoče! — jo je detektiv iz maščevanja razlil po tleh.
Obupan se je spustil na skalo in poveznil glavo v roke.
— Moj bog. je vzdihnil. kaj naj počnem?
Njegovega zaveznika, ki mu je tako slepo verjel, ni bilo več in James je bil prepuščen samemu sebi. Nikjer se mu ni nudila najmanjša nada na rešitev. Kam na i se obrne? Vstal je in obupen vzdih se mu je iz vil iz ust, obupen kakor položaj, ki ga je vanj vrgla usoda; ni vedel, kaj nai počne, in začel je hoditi okoli obzidja cirkusa.
A kmalu se moral uveriti. da je obdan vsenaokrog z nepremostljivimi ovirami. Nemogoče ie bilo preplezati strme kleči.
A vendar je mister Gingie (ali. če hočete. Bob Staff) izginil. O tem ni moglo biti dvoma; James ga ni videl nikjer. To je pričalo, da je moral biti nekje izhod. Toda kako ga najti? Ginglu je bilo lahko, saj je bil Mož s krinko njegov zaveznik!
Nad eno uro je taval James po prostrani kotlini; in ko se je vrnil nazaj, se je brezupno zleknil na tla in obležal nalik marijoneti. ki jo je gospodar zavrgel. Udal se je docela v neprijazno usodo. Vedel je. da ie na milost in nemilost izročen volji svojega sovražnika, in če bi se Johnsonu zahotelo, da ga ostavi samega in prepusti gladu in Žeji, bi pač živa duša na svetu ne vedela, kako je umrl James Oldsilver.
Tedajci se je začulo jedva slišno žvižganje ln za niim lahen udarec, kakor da je kamen priletel na zemljo. James se je osvestil in dvignil glavo. Dva koraka v stran se ie v tla »api-člla puščica. Okoli nie bil ovit papir. Igralec je segel po njem.
— Farsa se nadaljuje! ie zagodrnjal. Toda kdor meni, da se bom dal še nadalje vleči za nos. se moti!
Za hip je okleval in ni m»nikalo dosti, da ni papirja raztrgal. Slednjič pa ga je le zmogla radovednost. Odvil je
list in obrvi so se mu nasršile: na koncu pisanja je opazil podpis Calinette.
— Prekleta deklina! Ni se mogel premagati: Še med čitanjem pisma so mu neprestano uhajali izrazi, ki so bili
kaj malo laskavi za Calinetto.
»Dragi James!
»Ce vam rečem, da se kesam svojega ravnanja proti vam, mi ne boste verjeli. In vendar je gola resnica. Nisem storila prav. Medtem sem se seŠIa s Perlo, ki je zdrava in vam pošilja svoje pozdrave. Očitala mi ie izdajo, in zdaj sama uvidevam upravičenost njenih očitkov.
»Sklenila sem popraviti zlo, ki sem ga zagrešila... kolikor mi je pač mogoče. Po zrelem premisleku sem se odločila pomoči vam, da naju najdete. Perlo in mene. Ostalo je vaša briga. Zanašam se na vašo iznajdljivost, ki vam bo pomagala iztrgati naju iz krempljev Moža s krinko.
»Torej, dragi James, pokazati vam hočem pot Verujte mi, ni moja krivda, če je nekoliko komplicirana. Evo vam navodila: stopite do vznožja skale, ki leži nasproti tretjega kipa moža poleg konjske glave! Tam se okrenite in odidite k skalovju na levici, pojdite okrog njega in odkrili boste
KOLEDAR.
Danes: Torek. S- februarja 1921; katoličani: Ivan; pravoslavni; 36. februarja 1927: Ksenofort.
Jutri: Sreda, 9. iebruar;a 1927; kato.j-čani: Apolonija; pravoslavni: Z7. februarja 1927, Pr. sv. Jov. Zl.
DANAŠNJE PRIRLD1TVF.
Gledališča; Drama: Zaprto. - Opf-ra: »Tannhauser« E.
Kinematografi: Matica: »Micka iz Pratra«. — Dvor: »-Plamen — Ideal: »Potopljeno brodovje*.
Predavanja: Ob 20. v knjižnici za dvorski okraj: Predava prof. Pavlic »O strahovih«.
DEŽURNE LEKARNE. Danes: Piccol:, Dunajska cesta; Bakar-čic, Karlovska cesta.
Jntri: Bahovec, Kongresni trg; Ustar. Sv. Petra cesta; Hočevar, Spodnja iiiška.
★
Solne e ralde danes ob 17.16. vzfde jutri ob 7.11 in zaide ob 17.1 a
Mesec zaide ponoči ob 0.12 In vzide jutri ob 10o6 (prvi krajec).
Profesorske težave
Profesorski zbor gimnazije v Pri* štini je prejel naslednjo brzojavko:
«Nisem prejel niti januarske plače. Hčerka mi umira od gladu. Pomagajte. — Ščerba.»
Ubogi profesor Ščerba torej zmr-zuje na nekem novem mestu Južn* Srbije, kamor je bil premeščen. Hčer-ka mu umira od gladu, a gotovo tudi on sam nima podkovanega želodca. Profesorski9 zbor v Prištini je takoj tz* posodil pri denarnem zavodu 1000 Din in jih poslal kot nujno pomoč tovarišu Ščerbi. Država tega ne utegne. Država ima hujše brige z novo vlado. In pro* fesor Ščcrba ne bo prejel niti januar* ske, niti februarske plače, ako bo dr* tava v marcu imela zopet skrbi z novo vlado.
NCCAVICE
..KLJUČ"
najbolj? <L ,n aj't r p ežn ejše»
zato najcenejše
Žrebanje državne razredne
loterije
Včeraj popoldne se je vršilo žrebanje II. razreda 18. kola državne razredne loterij** Dobile eo:
dobitek 200.000 Din srečk* it. 27.867 80.000     »        >      > 117.576 ,       60.000 >      > 6.995
> 30.000    >       >      c 89560
> 20.000    »       »     » 87-315 Dalje eo dobile 10.000 Din srečki 34.920
in 123.886, dobitke po 8000 Din srečke £». 51.037. 52. 601 in 52.938 ter dobitke po 300n Din sreeke 8205, 13.390, 100.290, 114.272 in 115.936. Poleg tega je bilo izžrebanih Se 128* dobitkov po 200 — 500 Din.
Uradna žrebalna lista je na razpolago. Obnovite oziroma naročile pravočasno srečk* za III. razred, ki se žreba 7. marca.
Izplačevanje dobitkov pri nas kupljenih srečk takoj po sprejemu uradne žrebaine U ste brez vsakega odbitka. 114-u
EFEKTNA BANKA.
H. Jankole d. z o. z.,
Ljubljana, Kongresni trg štev. 9
solnčno uro vklesano v kamen. Nato se obrnite za sto osemdeset stopinj in premerite petnajst velikih korakov, dokler ne naletite na velik kamen na poti. Vzdignite ga in vzemite revolver, ki leži pod njim... Revolver vam ne bo služil kot orožje nego kot... ključ. Takoj si boste na jasnem.
^Vrnite se potem zoper k soinč-nj uri in čakajte, dokler ne obstane senca kazalca na dvanajsti uri. Tisti mah pomerite natančno na desetko (X) in ne sprožite orei prej. dokler senca kazalca docela ne zakri'e dvanaistke. Pazite, da ne zgrešite strela, zakaj v zalogi je en ^am zaboj. V tem pogledu nimajr strahu; poznam vas kot prvovrstnega strelca.
»Storite, dragi James, kakor sera vam ukazala. Skala se bo premaknila in opazili boste vrata, skozi katera vam je treba vstopiti. Marsikomu bi upadel pogum in bi se ne upal podati na pot; toda vi niste boiazliivec in veste, da vodi pot, ki sem vam jo pokazala, k Perli, da sebe niti ne štejem. Uverjena sem. da ne boste pomišljali, čeprav vam bodo vrata še tako strašna. Na skorajšnje svi-denie!
rSkake hand!
*Va5a zvesta
Calinette. *
52
72
-tev. 31
»SLOVENSKI  NA ROD* dne    februarja 1«7. ^
Stran "X
Dnevne vesti.
K LJubljani, dne & februarja 1927.
— Odhod grškega poslanika v Atene. V nedeljo Je odpotoval v Atene grški poslanik Polihroaiades, ki je nastopil tritedenski dopust. Za časa odsotnosti ga bo nadomestoval odpravnik poslov Valtis.
Dr. Ninčič odpotoval v inozemstvo. Bivši zunanji minister dr. Ninčič ie odpotoval v nedeljo popoldne s svojo rodbino v inozemstvo.
— spremembe v trgovinskem miaistr->wu. Dosedanji načelnik bančnega oddelka dr. Milan Radoslavljevič je odstavljen. Za načelnika oddelka je imenovan Milorad ZebiČ. Za pomočnika trgovinskega ministra je imenovan inspektor trgovsko-obrtniških šol v Sarajevu H. Hadžić.
— >6rpske No rine* zaplenjene. V nedeljo je bila zaplenjena zadnja številka >Srp-skjh Novine, ki izhajajo v Beogradu- Policijski organi so pobrali po mestu vee izvode.
— Poljedelski filmi. Znana filmska tvornica Gaumont je ponudila srbskemu pol.e-aelskemu društvu večje število poljedelskih tilmov po zelo nizki ceni. Ti filmi so posneli v svrho propagande sodobne poljedelske tehnike in ekonomije. O nakupu bo društvo razpravljalo na eni prihodnjih eej.
— Seja glavnega odbora UJU. V drugi polovici februarja se bo vršila v Beogradu iirse seja glavnega odbora UJU, na kater! se bo razpravljalo o novih pravilih.
— Ii policijske službe. Za policijskega pisarja ljubljanskega sreza je imenovan policijski pisar visegradekega sreza Anton Vu-
— Dr. Krajać se preseli   v Somoor.
»Bacsmegve Napio* priobčujc od svojega zagrebškega dopisnika Informacijo, da se aamerava bivši trgovinski minister dr. Ivan KrajaČ v kratkem preseliti v Som-*or. To vest }e baje potrdil sam dr. Kratak ki je dopisniku omenjenega lista izjavil, da le prepotoval zadnje čase kot član nadzornega odbora HSS Bačko iii se prepričal o žalostnih razmerah, v katerih žive ondotni Hrvati. Zato je sklenil likvidirat! svojo odvetniško pisarno v Zagrebu in se preseliti v Sombor, da bi mogel posvetiti vse svoje politično delovanje selja-škerou pokretu v bački oblastL
— Spomenik osvobojenja In ujedinjenja v Novem Sadu. Načrt za spomenik osvojen ja ta ujedinjenja v Novem Sadu je že rdelan. Izdelal ga je arhitekt Rosandič, ki je izročil odboru tudi proračun. Odbor je izročil načrt In proračun novosadski občini s prošnjo, da bi ona prevzela to akcijo.
— Mednarodna konferenca dela. Letošnja mednarodna konferenca dela se bo vršila 4. maja. Našo državo bosta zastopala med drugimi glavni tajnik centrale industrijskih korporaerj dr. Djurčin in šef odseka mednarodnega dela dr. Topalović.
— Zakon o poštno - brzojavni služb*. V poštnem ministrstvu je bila sestavljena komisija pod predsedstvom generalnega direktorja Stjepana Dekanica, kJ bo izde-'.*la novi osnntek zakona o organizacij! Testno - brzojavne službe.
— Knez Boris Obolenskl umrl V Mariboru je umrl v nedeljo ob 8. uri zadet od srčne kapi v 65. letu ruski knez Boris Obolenskl. član ene najstarejših knežjih rodbin v Rusiji. Pokojnik je po revoluciji moral zapustiti svojo domovino ter je zadnja leta delil usodo ruskih beguncev in si z delom svojih rok služil vsakdanji kruh. Ne Ie med svojimi rojaki, marveč med vsemi, ki so ga poznali, je bil priljubljen in spoštovan. Bodi mu lahka zemljica jugoslovanska!
— Konjiški arbldijakon umrl. V Konjicah je umrl v ponedeljek popoldne tamošnji arhidijakon, dekan in nadžupnik Franc Hrastei;- Bolehaj je na sladkorni bolezni. Pogreb bo v četrtek ob 10. dopoldne. Pokojnik je bil znan skoraj pu vsej Sloveniji.
— Inženjerska zbornica za Slovenijo in Dalmacijo v Ljubljani ima svoj letni občni zbor dne 15. februarja ob 15. popoldne v posvetovalnic: mestnega magistrata v Ljubljani.
— Uvedba knjige za pritožbe v kolodvorskih restavracijah. Ministrstvo saobraćaja je odredilo, da se motajo v v$eh kolodvorskih restavracijah in bifejih takoj uvesti knjige za pritožbe proti nerednostim slede postrežbe, cen. kvalitete in kvantitete jedil in pijač. Oglas, ki se nahaja v vsakem restavracijskem lokalu, naznanja potujočemu občinstvu, kje se ta knjiga nahaja. Pritožbe, vnesene v to knjigo, morajo vsebovati natančen naslov pritožnika, ker se anonimne pritožbe ne bodo obravnavale.
— Umor slovenskega volaka v Skoplju.
V Skoplju je postal žrtev podivjanega narednika redov 21. peš. puka Ivan Peter-rel, rodom iz Ljubljane. Narednik Horvat, ki je tudi iz Slovenije, je vežbal rekrute.
V svoji domišljiji jih ie začel šikanirati. Morali so na gnoiišču po avstrijski maniri legati in vstajatL Ko je to trpinčenje trajalo že predolgo, je začel Peternel zodr-aiati. To pa ie narednika tako razkačilo, da je vze* v bližini stoječemu stražarju o usko z nasajenim bajonetom ter zabodel Peternela s tako silo, da se je bajonet za-??čil skozi prsa globoko v gnoj. Peteme! je bil ca mestu mrtev. Narednik Horvat je nato pobegnil proti albanski meji, vendar pa ga je orožnlštvo v Tetovu izsledilo in izročilo vojaškemu   sodišču v Skoplju.
— Senzacijonalne Izpovedi zločinca. V zaporih mariborskega sodišča se nahaja že več tednov vfničar Polak iz Lahoncev pri Polenšaku, ki ie lansko leto decembra meseca ubil svojo ženo. Tekom preiskave je priznal Še celo vrsto drugih zločinov, ki datirajo več let nazaj in so bili doslej nepojasnjeni. Tako je priznal umor, ki je bil izvršen pred več leti pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah. Leta 1924 in 1925 je bila v okolici Ljutomera cela vrsta požarov. Vse je kazalo na to, da je požare za-
netila zlobna roka, vendar pa požfgalcn niso mogli priti na sled. Polak je sedaj priznal, da je v vseh teh slučajih zažgal on, večinoma iz maščevanja in gole zlobe Zaveda pa se, da ga čaka huda kazen. Zato simulira sedaj blaznost. Z zadevo se bo bavila porota v pomladanskem zasedanju.
— Samomor obmejnega vojaka. Pretekli petek je izvršil v Hodšu samomor obmejni stražnik Mladen Clrovlč, rodom iz Srbije. Radi puške se je nekaj spri š svojimi tovariši. To ga je tako razdražilo, da se je zaklenil v svojo sobo ter ustrelil. Bil je takoj mrtev. Pokopan je bil na trati, kjer ?e glavno poveljstvo obmejne straže.
— Velik vlom. Iz Zagorja nam poročajo: V noči med 29. in 30. januarjem t 1. so
neznani vlomilci izvršili vdrugič vlom v trgovino ge. Marije Kovač - PoČek na Lokah pri Zagorju ob Savi. Vlomilci, ki jim Pa Se do danes niso na sledu, so odnesli raznega mantrfakturnega blaga v vrednosti 6000 do 7000 dinarjev.
— Tihotapska afera z orožjem* Svoj-čas smo že obširno poročali o tihotapski aferi v Mariboru, ki so jo Izsledili v Beogradu. Sedaj se je afera končala z obsodbo vseh prizadetih. Med drugimi sta kaznovana znani mariborski trgovec z orožjem S. Poschinger in njegov pomočnik Je~ raj vsak na 75.000 Din globe in 20.000 Din kolkovine. Kmeta pa, ki sta prevažala orožje in municijo u a senenskih vozovih« bosta za to plačala vsak po 50.000 Din. Razen tega pa se bodo morali vsi prizadeti sedaj še zagovarjati Se pred sodiščem, ker predstavljajo te globe le carinske kazni.
— Dre težki nesreči. V Zagorju se je dne 6. t. m. primerila težka nesreča. Fran Prasnikar, 55letni rudar iz Zagorja, je padel v približno 20 metrov globok rov. Pri pa'i-cu si je zlomil levo nogo. Prepeljali »o ga v Ljubljansko bolnico. — Matiji Rebolju, 16-letnemu ključavničarskemu vajencu iz Tržiča, je padla težka Železna plošča na nogo in mu skoraj zmečkala stopalo de^ne nogs. Tudi njega &o prepeljali v bolnico.
— Kriminalne razmere mesta Broda L. 1926 je bilo v Brodu v Slavoniji radi postopanja aretiranih 424 oeeb, radi tatvine ltrJ, ra-di pijanosti 93. izgreda in pretepa 11. vla-čuganja radi umora in posku^euega umora 12, radi raznih pregreškov 195 itd. Skupno je bilo aretiranih 1071 oseb. Kakor je torej videli, kriminalne razmere v Brodu, ki je razmeroma majhno mesto, niso baš rožnate.
Iz Ljubljane
—4j Zglasicev  tniadenJčev  letnika 1909.
V Ljubljano pristojni mladeniči rojstnega letnika 1909. se ponovno opozarjajo, da se zglase z domovinskim in rojstnim listom ter šolskimi izpričevali med dopoldanskimi uradnimi urami v mestnem vojaškem uradu v Mestnem domu soba šl 2 in sicer v naslednjem ibecednem redu kot je bilo že svojca^ objavjeno v razglasih; A—H od I. do 7. t. m., I—L od S. do 14. t. m-, M—S od 15. do 21. L ni. in Š—Ž od 22. do 28. t. m. Oni, ki so že zakasnili, naj se zglase čimpreie — Vojaški urad mestnega magistrata v Ljubljani.
—ii Desetletnica nredsednlstva g. Ivana freliha.. Društvo hišnih posestnikov za Ljubljano in okolico priredi o priliki desetletnega delovanja predsednika Ivana Freliha slavnostni večer v sredo dne 9- L m. ob S- zvečer na verandi hotela Union. Ce bi kateri posestnik ali posestnica pomotoma ne b?! prelel vabila, ie vabljen tem potom. U6n —I j Izgubljeno. Izgubil se je tisočak na tramvaju od Sv. Petra do magistrata ali pa na cesti pri vstopu ali izstopu fz tramvaja. Najditelj se prosi, da odda denar proti uagradi (10%) v upravi aašega lista.
—Ij Pravljice za deco pripoveduje gospa Polonca Juvanova v sredo 9. t. m. ob 5. popoldne v Narodnem domu. Prostovoljni prispevki. — TKD. Atena.
—I j Klub esperantlstov v Ljubljani otvori danes, v torek nov tečaj esperant-skega jezika za začetnike. Priglasitve se sprejemajo oh pol S. zvečer v šetjakobski šoli.
—lj Občni zbor realenega podpornega drnštva v LjuMJani se vrši v torek dne 15. februarja ob pol 5. v realčni zborovalnld.
—lj Cechoslovaci pfijdte na programo-v>v večer navštevniku kursu ČeŠtinv dne 9 t. m. ve stfedu 8. hod. večer v arene u Narodniho domu. Bude to krasni večer a povinnost vola všichni pfijdte. Ceskoslov. obec. 115n
—lj Razne ta v ine. Včeraj so bili tatovi precei agilni. Tako je mesarica Marija Župančič s Poljan prijavila, da ji Je spreten tat iz klavnice odnesel okoli 20 kg slanine v vrednosti 400 Din. — Delavcu Antonu Narobe te bilo snoči okoli 18. na Vodnikovem trgu odpeljano kolo znamke Tribuna. Kolo ima št. 1196 In je vredno okoli 1500 Din. — Čevljarskemu vajencu Ivanu Ehrlichu je bila te dni na Gasilski cesti v Šiški ukradena suknja, vredna 500 Dir.
—U V znamenju predpasta. Poffctjska kronika je nekako v znamenju predpusta. Slučaji Izgredov, pijanosti In kaljenja miru so na dnevnem redu. Vestna policijska straža ima zadnje Čase mnogo posla. Tekom včerajšnjega ine današnjega dne je bilo na policijo pripeljanih več pijancev, kriminalni agenti pa so prijeli večje število vlačug, ki so prišle v mesto, da izkoristijo ugodno pred pustno . »koniuk-turoc. V neki kavarni je bil snočl velik pretep. Dva vročekrvneža sta morala na policijo, tretiii je iskal pomoči v bolnici. Delavcu Pavlu C. ne zadostuje podaljšana policijska ura. Zato je na Dolenjski cesti danes zjutraj okoli 2. ure pred gostilno
Plankar hudo raacrajal In zahteval, da m« odprejo, češ da Je žejen. Zelo so nra pogasil: na policiji.
—lj Komite natakarjev priredi dne 10. t. m. svoj 8. valčkov ples v veliki dvorani hotela Union. Zadetek ob 9. Vstopnina 15 Din. Za obile* obisk ae priporoča komite, ma
—lj Klub fe.operanti&tof ▼ Ljubljani otvori v torek dne 8. L m. tečaj za esperantski jo* zik za začetnike. Kdor se Seli priučiti v 4* mesečnem tečaju tega velevaznega mednarodnega pomožnega jezika, naj se priglasi navedenega dne ob pol & zvečer v šentjakobski šoli. Učnina mesečno Din 15, ca dijake Din lGi
_lj Policijski drebi*. Včeraj je bil pri« jet France P., ker je >pozabil< v Unionakl kleti poravnati svoj račun* ki je znašal Din 36-50. Nadalje je policija aretirala Ivana A-pri katerem je nasla razne vrvarske izdelke. Čijih izvora ni mogel navesti. Skoro gotovo je, da so bili ti vrvarski izdelki ukradeni pri včerajSnjem vlomu v baraki na Ledini.
— V konflikt s paragrafom sta prišla rudi Marija B. in Zvonimir M. Prva je bila pri jeta radi vlačuganja, drugi radi postopanja.
— Na policijo je prispelo 6 ovadb radi tatvin. Ovadenih je bilo 6 oseb, ki so se nedostojno vedle, trije ponočnjaki prejmejo vabilo na policijo, ker so preveč glasno dajali duška svojemu zadovoljstvu. Radi pretepa sta bili ovadeni 2 Osebi, radi pijanosti 2, preko* račenta policijske ure 1. plesa brez dovoljenje 1, pasjega kontumaea 2 in prestopka ceptnopolicijakega reda 5
Aha Htf (M zipl Bed
Neuspeh dunajskih zaključnih konkurenc. — Ali lc ameriško b riskiranje naivne Srednje Evrope?
Iz Celja
—c Smrtna kosa. Umrl je na Slomškovem trgu fotograf Adolf Perissich v 48. letu starosti. V javni bolnici pa Karol Po-lenšak, bivši trgovski nastavljenec v mestnem mlinu. N. v m. p.!
—c Nesreča z orožjem. Branko Dobrave, I71etni sin slikarskega mojstra v Celju, je z revolverjem tako nerodno ravnal, da se je ustrelil v bližino srca. Poškodoval se je težko. Prepeljali so ga v bolnico, kjer pa se mu je stante že nekoliko zboljšalo.
—c Razglas o uradnem popravljanja stalnih volilnih imenikov je izdal mestni magistrat Glasom razglasa se naj vse osebe, ki imajo pravico do vpisa v stalne volilne imenike iu morda v iste Se niso vpisane, naj se zglase v Času od 10. do 23. februarja med 9. tn 12. uro dopoldne v sobi Št. 2 mestnega magistrata. V navedenem času se sprejemajo stranke samo ob uradnih dnevih. Seboj je prinesti predpisane dokumente.
—c Statistika umrlih. Tekom meseca januarja je v mesta Celju umrlo skupaj 20 oseb ta sicer: 6 v mestu. 13 v javni boi-
niči in 1 v invalidskem doma.
—C Prireditev plesnega krožka v Celjskem domu. V soboto dne 12. t. m. priredi Plesni krožek v Celjskem domu ša zaključek svojih plesnih vaj družabni plea. Prireditev se bo vršila v vseh prostorih Celjskega doma. Godbo oskrbi znani Negodetov jazz-band iz Ljubljane. Vsem zabave in razvedrila željnim se ooeta lep večer.
Iz Maribara
_m Sprejem ▼ enoletni praktični tečaj na
srednji vinarski in sadjar, soli v Mariboru.
Na srednji vinarski in sadiarski šoli v Mariboru se otvori s 15. marcem enoletni praktični tečaj za kmetske sinovo, ki naj se praktično in teoretično izvežbajo v umnem gospodarstvu. Praktikanti dobe v zavodu brezplačno stanovanje in hrano. Tozadevne, lastnoročno pisane prošnje je treba vložiti najkasneje do 1. marca t L (25 Din kolek) pri ravnateljstvu zavoda. Sprejema se kandidate, ki so dovrSili ljudsko šolo in so stari naj manj 16 let. Prošnji je priložiti krstni liet, domovnico, zadnje šolsko spričevalo, spričevalo naravnosti In premoženj, izkaz. Sprejem =»e bo vsakemu prosilcu pismeno sporočil.
—m L'radni popravek volilnih imenikov.
Pri oblastnih volitvah se je ponovno ugotovilo, da mnogo volilnih upravičencev ni vpisanih v volil, imenike. Zato naj se vsakdo sam pobriga, da se ga vpiše. Uradni popravek se vrši v času od 7. febr. do 7. marca. Vsi, ki niso vpisani, naj se zanesljivo
zglase 10. februarja pri kouskripcijskem uradu na mestnem magistratu.
—m   Bojevniki is osvobojeni« Maribora,
General Maister poziva vse, ki so te pod njegovim poveljstvom borili za osvobojenje Maribora in sicer take, ki so ce prostovoljno
javili v času od 1. do 11. novembra 1018, naj se čim preje javijo. Ker imajo ti v smislu zakona o dobrovoljcih pravico do zakonskih dobrin, se v lastnem interesu pozivajo, da se čimprej javijo generalu Maistru ter mu predložijo dokazilne listine vojaških oblasti ali pa navedejo vsaj tri priče, ki lahko dokažejo, da so res služili v navedenem času prostovoljno.
—m  Prihodnja  seja občinskega sveta
mariborskega se vrši v četrtek dne 10. februarja ob 17. v mestni posvetovalnici z običajnim dnevnim redom.
—m Tatovi na deta. Zima je prignala v mesto zopet celo vrsto temnih elementov, ki se poleti skrivajo na deželi. Ne mine skoraj dan, da bi policija ne Izsledila kakega vlomilca in dolgo zasledovanega tatu Sumljivo pa se množe tudi tatvine in vlomu Posebno na piko so vzeli vlomilci gostilne. V nedeljo zvečer je doslej neznan uzmovič posetil gostilno Verzel na Pran-kopanski cesti. Ker nI našel denarja, je pobasal vse, kar je mogel dobiti. Odnesel je več kilogramov moke, olje, nekaj mesa In 40 krofov ter dva namizna prta. V Stolni ulici pa ie proti večeru zapazila neka stranka, da je neznan moški smuknil v klet. Hitro je zaklenila kletna vrata ter poklicala stražnika, ki je potegnil na dan nekega Ivana Plečka U Studencev, ki je na policiji že zelo črno zapisan.
Dunaj, 8. februarja. Na vče* rajinji ponovni konkurenci za izvolitev Miss Evrope je žirija priznala prvenstvo gdč. Štefict Vidačičevi iz Zagreba. Druga je Poljakinja, ki skupno z Vidači* cev o dobi  poskusni angažman pri  «Fanametu*  v Berlinu, na kar bo sledil njun odhod v HoU lywood. ^ Fanametova konkurenca evropskih lenotic,  četudi  prirejena  pretežno v reklamne svrhe, utegne z izvolitvijo nase predstavnice gdč. Stefice Vidači' ćeve poslužiti v prid reputaciji našega naroda in države. Doba in sodba ljud* stva na vsem svetu sta taki, da športni rekordi in lepotne konkurence, poseb* no še, če so vezane s filmsko karijero, lahko rodijo več uspehov v prilog ugle* du in afirmaciji posameznih držav, kas kor vsa junaštva tekom svetovne voj* ne in vsa diplomatska rafiniranost.
GdČ, Štefica Vidačićevo čaka mor* da še lepa bodočnost. Njen uspeh sicer še ni popoln, vendar dovolj lep, ker je konkurenca bila izredno težavna in je žirija v popolni neodločnosti morala le* potice trikrat citirati pred se. Prva konkurenca se je vršila v soboto opol« noči na veliki Caligarijevi redu ti. Iz* med deset najavljenih predstavnic po« sameznih držav se jih je pojavilo samo osem. V spremstvu svojih ^dvornih dam« in «pažev» so lepotice defilirale mimo žirije, ki pa se niti po poldrugo* urnem prerekanju ni mogla zediniti v drugem, kakor da je sprejela predlog < Fanametovega* zastopnika za ponov« no konkurenco s preizkušnjo igralske* ga talenta posameznih lepotic.
V nedeljo zvečer je torej v schčn-brunnskem ateljeju sledil ponovni sprejem in hitimnejsa reduta kraljic lepote, ki so posamič nastopile pred filmskim objektivom v kratkih vlogah. 2irija se tudi tokrat ni mogla definitivno odločiti glede prvenstva, marveč je odložila končno sodbo do razvitja posnetkov in efekta na platnu Vsekakor pa je šarmantni nastop Štefice Vidačičeve že v ateljeju daleko nadkrilil šanse ostalih tekmovalk. Brzojavka, ki jo priobčuje-mo, potrjuje zmago naše predstavnice.
Računati je, da bo Steflca prestaia tudi poskusni angažman pri Fanuiaaietu v Berlinu in da bo po srečno prestani zaključni fazi konkurence pohitela v Hol-lywood, kakor blesteč meteor z evropskega juga.
Z Zagrebčanko $teflco Vidačuievo bo torej Evropa predstavila Ameriki svojo prvo lepotico. 2e to dejstvo samo bo na kontinentu oboževanja rekordov, reklame in senzacij nedvomno vzbudilo velikanski interes in simpatije nele za novo zvezdo, marveč tudi za njen narod, ki si lahko Šteje v ponos, da je potom težavne konkurence in gotovo preko vseh intrig dal svetu predstavnico svoje zdrave, sveže, čiste plemenitosti.
Vsekakor pravijo nova podrobna poročila z Dunaja, da je žirija bila v splošnem nezadovoljna s poslanimi lepoticami, ne toliko glede njihove lepote kakor glede filmske sposobnosti. Res jc. da imajo filmski magnati v riollywoodu ducate enako lepih deklet ki pa jtiš enako nedostaja filmskega talenta. Zatorej žirija, ki so jo tvorili domišljavi filmski direktorji iz Hollywooda, Berlina in Dunaja, nobeni tekmovalki ni prisodila prve nagrade in naslova miss Evrope, marveč je samo Štefico Vidačićevo m Poljakinjo Anielo Bogucko sprejela za angažman v večjem filmu, kjer naj razodeneta svoje igralske talente. Glumili bosta v Berlinu (Fanufa-met), kamor pojdeta čez teden dni. Ce tu pokažeta sposobnost, pravijo poročila, bo sledil angažman v Hollywoodu. Iger bosta predestinirani samo za velike vloge.
Celokupna konkurenca je podjetje Fanamet stala 4000 dolarjev (200.000 Din). Pravcata bagatela, ako pomislimo, da je samo film Benhur zahteval 4 milijone dolarjev. Ako torej noče Fanamet celotne konkurence izigrati za nesolidno reklamo, se bo že moral okaniti briskiranja, kakor ga kažejo poročila v žiriji. Z vso dobro voljo torej lahko pričakujemo, da bo štefica tudi nadalje prebredla vse težkoče in se uveljavila nele v nepobitni časti Miss Jugoslavije, marveč tudi kot prvovrstni filmski talent Evrope.
IS
Q
Pospeševanje živinoreje v mariborski oblasti v 1.1926
V ietu 1926. se pospeševalno delo mariborske oblasti na polju Živinoreje ni moglo dosti razviti, ker od 1- aprila dalje oblast rxf Imela v ta namen nikakih sredstev, ker v proračunu za 1936-27 ni bilo več pokrajinskih kreditov. Poleg tega so bili pa še centralni krediti reducirani. Pospeševalno delo se ie opiralo tedaj le na ostanke iz starega proračuna. — Tudi trpi živinoreja radi od neprestanega -deževja in poplav zmanjšane   množine   in  kakovosrl krme.
Konjereja. Tozadevno delo vrši državna žrebčarna Selo pri Ljubljani rn konjerej-sko društvo za mariborsko oblast v Ivanj-kovclh. Oblastni odposlanec je sodeloval pri Ticencovanju žrebcev spomladi in pri premovanju plemenskih konj poleti. Vsled neugodne konjunkture se opaža nazadovanje Števila konj, zlasii pa se kobile veliko manj pripuščajo, ker žrebet ni mogoče vnovčiti.
Govedoreja. Najvažnejše delo je bilo li-ceneovanje bikov, ki se je vršilo v mesecih februar in marec po vsej oblasti razen Medjimurja. S skrbno pripravo za to delo se je dosege! prigon blizu 30.00 komadov (1805), znatno več kakor prejšnja leta. Prignalo se je s križanci vred 694 marijedvorcev. 659 simodolcev, 375 pinc-gavcev (večina križancev), 29S pomurcev tn 77 tujih bikov. Sposobnih je bilo 492 marijedvorcev (79%), 393 (60%) simodolcev, 165 pinegavcev (44*5) in 236 ali 80% pomurcev. — Kontrola nad nelicenciranl-niUbikl se je zelo poostrila in ie bilo zlasti v nekaterih srezih mnogo lastnikov takih bikov kaznovanih.
V onih občinah, kjer ni bilo dovolj licenciranih bikov, se je v smisla Štajerskega zakona pritiskalo na občine, da si jih nabavijo. Uspeh ie bil ponekod zadovoljiv, drugod manj ugoden, ker ljudstvo na izvajanje tega zakona Se ni bilo navajeno. Dober razvoj govedoreje ovira tudi številni prigon cenenih, ničvrednih raznih buš iz južnih pokrajin, katere naši manj zavedni živinorejci kupujejo na preštevllnih sejmih in tako odrivajo domača, razmeroma dobra plemena.
S kreditnimi preostanki se je nabavilo 18 subvencijskih bikov z državno subvencijo po 750 Din z obvezo dveletnega držanja.
Po dolgem prizadevanju se je posrečilo dobiti od ministrstva večji znesek za nabava originalnih bikov marljedvorske pasme, ker le ravno pri tej pasmi bila nabava regeneratorjev neizogibna. Za 100.000 Din se je nabavilo 15 bikov In ravno toliko na zasebni račun okrajnih za-stopov Maribor in S t. Lenart v Slovenskih goricah hi občini Crna ln Mežica. Ker so U biki večinoma v zelo dobrih rokah, bo ta akcija rodila brezdvomno ugodne uspehe.
Premovania goveje živine so se vršila v Špitaliču, okraj Konjice, za pomursko in v Turnišču, okraj Dolnja Lendava za simo-dolsko pasmo z uspehom, da se snuje v prvem kraju rodovniško društvo. V Ormoža se je vršila velika okrajna kmetij-
ska - obrtna razstava, med drugim se je razstavilo tudi konje težkega t*pa, plnc-gavska goveja živina, domače svinje in štajerska kokošja pasrma. Poleg tega so se priredJll na raznih krajih plemenski seim? v svrho oskrbe raznih Interesentov s plemenskim govejim naraščajem.
Sviniereia. Iz naših kmečkih vzgojeva-lišč se je nakupilo 32 mrjascev. ki so se razdelili po vseh okrajih oblasti. Zlasti v Prekmurju so zelo ugodno vplivali na on-dotno rejo.
S početkom proračunskega leta. se j« moralo to delo skoro popolnoma ustaviti. Ker ni bilo več mogoče odvzeti vzrejenih mrjaščkov, so rejci večinoma svoje delo popolnoma opustili ali vsaj znatno omejili. 5 tem je prizadet razvojji tako važne gospodarske panoge hud udarec in je domala uničeno vstrajno dolgoletno prejšnje delo. Tudi s poznejšimi krediti se bo težko popravilo, ker zahteva živinoreja stalno delo in z nerodnimi slučajnimi akcijami nI mnogo pomagano.
Kokošjereja. Spomladi se je razdelilo okoli 3000 odbranih valilnlh jajc štajerske pasme in to deioma iz rejskih postaj z za-klopnimi znezčl. Tako smo v tej panogi začeli s prehodom Iz stopnje čistega formalizma na stopnjo soupoštevanja storitve. Toda tudi v tej panogi grozi ista nevarnost kakor v svinjerejL Tako n. pr. to leto nI bilo mogoče odvzeti lepih plemenskih petelinov, ki so jih ljudje vzgojili za običajno jesensko oddajo čistokrvnih petelinov naše znamenite pasme.
Ovčjereja. Za deželno vlado v Gradcu se je nabavilo 30 plemenskih ovnov jezersko - solčavske pasme v srezu Gornji grad. Za pospeševanje v domačih okoliših (oddaja ovnov Itd.) ni bilo sredstev.
Čebelarstvo. V nekaterih krajih se hudo razširja čebeina gniloba. Letošnja čebelna paša je bila skrajno slaba in je ponekod uničenih do 50% panjev. Krmljenje s sladkorjem je nerentabilno, ker je sladkor predrag. Vse naše prizadevanje dobid »trošarine« prosti sladkor za čebelarje je bilo zaman; prišel je vedno odklonilni odgovor.
Ribarstvo, V tej panogi ovira napredek raznoličnost zakonov, ki so poleg tega zastareli In vsebujejo Ie policijsko odredbo, ne pa tudi predpise umnega ribarskega gospodarstva. Preveliki anarhiji, ki vl^a glede ribjih tatvin že vsa povojna leta, se je s strogimi merami zajezilo. Stvarno delo izvršujejo ribarska društva iz lastnega agiba.
Mlekarstvo. Prva povojna leta tako cvetoči Izvoz svežega mleka v Inozemstvo je prenehal, ker je Avstrija svojo produkcijo silno dvignila tn pa ker kakovost našega mleka zaostaja za madžarskim in češkim proizvodom. PovsodI se začenja zopet s pridelovanjem mleka v maslo ln sfr. Ustanovile so se tudi nekatere nove mlekarske zadruge, kakor Št. Lovrenc na Dravskem polju, Crna pri Prevaljah in Trojane, okraj Vransko. Pri tem so sodelovali kmetijski strokovnjaki.
V splošnem hira pospeševalno delo na polja živinoreje na naravnost obupnem pomanjkanja vsakovrstnih pripomočkov; tako Ima o. pr. država nastavljene strokov, njake, U pa niti najcenejše pospeševalno delo, potovalni pouk, ne morejo vršiti, ker za to domala nI potovalnih sredstev.
4454
Stran 4.
M. Zamik: 21
Narodni mučenik Pepe Škrjanc
Pohleven epos v 18 različno dolgih spevih.
Počasi je od daleč izpoznal vrhni« ški kraj ter zlezel na rob ceste. Kako je sem prišel? Česa išče na Vrhniki, pa še v grmovju cestnega jarka?
Potem so mu začeli mimo znotra* njega gledanja korakati sami voli, voli brez konca. Tudi ga je zabolela na plečih debela klobasa od praporščakom vega korobača. Zdaj naenkrat se je vsega spomnil!
A kje je bil zdaj praporščak, kje so voli? Če pridejo ponj in ga posta« vijo pred preki sod? Zjutraj je napo« Jil dva vola z žganjem in se še sam zverinsko napil. Najbrže so že šli todi mimo in on je v pijanosti omahnil ter so ga kar tuka jI e pustili. Bog dal, da bi bilo tako!
Končno je uvidel, da mora nekaj storiti. Opotekaje se zmučenosti in vrtoglavosti jo je krenil na Vrhniko. Če ga primejo, bo dejal, da je težko obolel in pri tem izgubil zavest.
Stopil je v hišo, kjer je bil prvi večer prenočil na dvorišču na kupu slame poleg svojih voličkov.
Ko so ga zagledali, so pa začeli kri* Čati Ježeš Marija in bežati od njega. Šel je v samotno izbo, kjer je bilo za* kurjeno in je lepo dišalo po peki. Se« del je na klop za mizo ter zopet zaspal. V sanjah ga je začel sam Belcebub tresti za ramo. Vedno bolj in bolj. Odprl je oči in ves neumen zrl po sobi, ki je bila polna ljudi. Za ramo ga je tresel orožnik.
»Pa je res še živ!« so viknile babe.
»Saj sem menda res,« je izdihnil Pepe vidno olajšan, a brez glasu.
»Dajte mu malo žganja, bo že k sebi prišel,« je dejal nekdo.
Komaj je pa Pepe slišal besedo žganje, so ga popadli krči studa.
»Warscheinlich starker Blutverlust.c je dejal vojaški zdravnik od tr enako v, ki so bili nastanjeni na Vrhniki.
Pepeta so spravili na skedenj na sla* mo ter ga pokrili s konjsko plahto.
*Wo haben sie die Schusswunden?c je vprašal zdravnik.
Pepe ga je samo neumno gledal, toda instinkt mu je dejal, da je najbolje molčati in je samo stokal. Ali so ga nemara že ustrelili in je vendar na onem svetu?
Zdravnik je rekel, da pride pozneje zopet pogledat in naročil, naj ga pokličejo, če nastopi kaka izprememba.
Cez nekaj časa je Pepe previdno poškilil izpod trepalnic in videl, da je sam. Čeprav se je počutil strašno — spomnil se je na morsko bolezen, ko so ga po od gonu vozili z otoka Krfa na malem par-niku — si je pomagal na noge ter se otipal po vsem telesu. Gotovo je bilo, da nima v sebi nobene krogle niti ne telo več lukenj, nego mu jih je odmeril Stvarnik. No, dobro je.
Ker je zaslišal na lesenem dovozu v skeden droben korak, je urno legel zopet pod odejo in le mežikaje opazoval, kdo prihaja.
Leseni zapah vrat se je premaknil, vrata so suho zapela »ciiiuuu« in v špranjo je pokukala glava male deklice, ki ga je plaho glgdala.
»No, punčka, le notri stopi, saj ni-sen'i žleht.<
Obotavljale se je prišlo dekletce k Pepetu.
Prignala jo je radovednost in zdaj šele je Pepe izvedel za svojo usodo. Ko je deklica predvčerajšnjim zjutraj pasla tam gori domačo kozo, je gledala s ska-
* Ker je bil stavek zadnjih dveh nada* ljevanj pomotoma prevržen. ga prinašamo Še enkrat v pravilni sestavi.
le volovski sprevod. Preje je že opazila Pepeta, ležečega na cesti. Videla je tudi kako je »oficire Pepeta ustrelil. Tedaj se je tako prestrašila, da je zbežala v hosto in tam dolgo jokal. Ko je kesneje zopet prišla kukat, je bil transport že zdavno izginil, a tudi ustreljenega človeka ni bilo nikjer več.
Vse to je tekla domov povedat in Še menila, da so morali tistega reveža pač naložiti na vola in seboj odvesti. Vsa Vrhnika je govorila o ustreljenem gonjaču; zato so se ga tako prestrašili, ko se je povrnil.
Pepe je poslušal z odprtimi usti, počasi razumeval, a komaj verjel. Spominjal se ni niti tega, da bi bil na vse zgodaj zjutraj šel sam po cesti naprej in tam obležal.
Naposled je dejal: »Bil sem tako bolan; imel sem vročinsko bolezen, in sem brez zavesti šel na cesto in tam obležal Ko je tisti šuft name streljal, je pač mislil, na sem mrtev; pa me ni zadel. Ker so me kar pustili kakor psa, sem počakal, da so odšli; potem sem se skril v grmovje, kjer me je bolezen iznova napadla. No, zdaj mi je malo bolje.«
Samo da je izvedel, pri čem da je!
Ker je imel najstrašnejšega mačka svojega življenja, mu ni bilo težko hliniti hudo bolezen. Odvedli so ga na mali lojternici v ljubljansko bolnišnico pod sumom tifusa,
V nekaj dneh pa je odnehalo tudi njegovo alkoholno zastrupljenje in so ga odpustili iz bolnišnice.
Da se pa docela pozdravi, je obiskal v Krakovem starega ribča m brodnika Frjana. Ta je bil precej gluh, a potznal je najrazličnejša domača zdravila. Po mnogih he? in ha? je nazadnje poj mil, da je Pepetu treba želodec očistiti
»Ali ga hočemo navzgor ali navzdol?«
Pepe ni vedel, kaj bi bilo bolje.. Zato je menil, naj le Frjan odloči.
Frjan iz stenske omarice privlekel dve hrenu podobni korenini in jih dejal kuhat. Ko je grenka voaa zavrela in se malo ohladila, jo je prelil v pivski vrček rekoč Pepetu, naj izpije do dna, potem naj pa kar malo počaka.
čez pol ure je Pepe zbežal za hišo. Želodec pa se mu je začel čistiti navzgor in navzdol.
Ko ga je Frjan čez nekaj časa kakor mokro cunjo zlekel zopet v sobo, ponosen na svojo umetnost, ga je Pepe sto-kaje vprašal: »Dejal si, navzgor ali navzdol. Ampak za božjo voljo, ne obo* jega naenkrat! Kaj si pa storil z mano?«
Frjan se je zadovoljno zakrohotal in izvlekel še dve taki korenini, rekoč: »Ali jih vidiš? Če jo skuhaš tako, da stoji v piskru pokoncu, s špico na dnu, tedaj pomag navzdol. Če jo pa v lonec vtakneš narobe, da je njen spodnji konec zgoraj, pomaga na* vzgor. Ker se pa sam nisi mogel odločiti, sem dejal kuhat kar dve, eno naprav, eno pa narobe. Tako sta ti pač pomagali navzgor in navzdol!« Žali-bog je stari original Frjan, zelo gluh in tudi že slep, pozimi 1926 umrl. To korenino je imenoval grenkuljo. Obljubil mi je, da jo spomladi 1927 pre* skrbi z Barja in mi jo pokaže. Pa ni doživel več trenotka, da bi me v blagor vsem krokarjem seznanil s tem važnim zdravilnim sredstvom.
Po tej konjederski proceduri se je Pepe kmalu začutil prenovljenega in je začel ves srečen po Ljubljani zopet »barabo špilati<.
Malega zaslužka je bilo. kolikor je hotel, saj je manjkalo moških Prevažal je zaboje s kolodvora in tja, nosil kovčege in tako izvrstno živel._
Robno Jon K oster"
nova pošiljatev svežega blaga v najfinejših kvalitetah prispela.
To in ono
Senzaajonaien proces v Pragi
Včeraj se je pričela pred deželnim sodiščem v Pragi obravnava proti rav* natelju Češke industrijske banke Ru* dolsu Fischlu in njegovim pomoćni* kom, prokuristu Horniku, bankirjema Klecandu in Melicharju, prokuristu Homolu, ravnatelju Olvediju, dirigentu Freundu in disponentu Čejku. Držav* no pravdništvo toži imenovane radi goljufije pri vpisovanju češkoslovaš* kega države ga posojila na temelju a v* strijsUega vojnega posojila. Skoda, ki jo je trpela pri tem država, se ceni približno na 23 milijonov Kč. Proces vodi svetnik viš. dež. sodišča dr. HI a* dik.
Fischel, Čejka, Olvedi in Freund so bili so*eni že lani 7. in 8. julija, pa jih je sodišče radi pomanjkanja doka* zov oprostilo. Vrhovno sodišče v Br* nu je oprostilno razsodbo razveljavilo in odredilo ponovno obravnavo. Poz* ne je so ugotovili še razne druge m a* nipulacije obtožencev, čijih število se je pomnožilo. Državno pravdništvo je vložilo novo obtožnico, v kateri figu* rira^o pclei? prej" jih obtožencev še Homola, Melichar in Klecanda. Oba procesta bosta združena. Obtožnica obsega 60 na stroju pisanih strani. Za« slišanih bo 17 prič. Proces bo trajal najmanj 6 dni.
Uspehi abesinske ekspedicije
Jack Braun, dodeljen novi abesin« ski ekspediciji, ki prodira v neznane in še nepreiskane pokrajine Abesinije, poročF svetovnim listom, da je ekspe* dicija dosegla pravkar nove velike uspe he. Nalovila je doslej okrog 2000 raz* ličnih vrst sesalcev in ptičev. Med to zbirko, namenjeno za muzej, sta tudi dve izredno redki nvalski antilopi in par tako zvanih čeladov, ki pripadajo vrsti pavijanov, a živijo samo še v dveh ozko omejenih pokrajinah Abe* sini je.
Ekspedicija je doslej prodrla 1200 kilometrov od glavnega mesta ter na zadnjem prodoru, o katerem poroča Jack Braun, odkrila novo reko, katero je krrtila Davied, in velik slap, ki se bo odslej imenoval slap Stanlevfield. To so uspehi v planinski pokrajini Albasso, ta teden pa ekspedicija pro* dira na visoko simijsko pogorje, ka* mor še ni stopila noga civiliziranega sveta.
Trojni roparski umor na Moravskem
Grozen zločin v Namesti nad Os* lavo, o katerem smo včeraj obširno poročali, je naj zagonetne j ši in najtežji kriminalni slučaj, kar jih pozna češka kriminalistika v zadnjem času. Orožni* štvo dela s polno paro, da bi izsledilo rafinirane morilce. V Namesti je pri* spel v soboto deželni orožniški povelj* nik Putna, ki vodi preiskavo. Državne meje so tako zastražene, da nihče ne more neopaženo iz Češkoslovaške. Preiskava še ni končana. Orožniki so zbrali vse obžgane dele pohištva in jih skrbo nregledali. Patrulje hodijo po okolici in iščejo sledov za zločinci. Doslej niso še ničesar našli.
Hinko Kuba, ki še vedno sedi v zaporih okrajnega sodišča v Namesti, najbrž ni pravi morilec. Ima sicer na vesti razne zločine, ki pa s trojnim umorom nimajo ničesar skupnega. Preiskava je dognala nekatere nove podrobnosti- 2ena nekega uradnika, ki stanuje v gradu v Namesti, je izja*
vila, da je zadnje dni med 19. in 20. uro vedno nekdo zvonil v njenem stanovanju. Iz strahu pa si ni upala odpreti vrat. Orožniki so tudi ugotovili, da oskrbnik umorjene Til ni imel mnogo denarja.
Nekateri listi so poročali, da je služkinja Kofenova bežala pred rno* rilci v sosedno sobo, kjer so jo ujeli ter privlekli nazaj v jedilnico. Ta vest pa ne odgovarja resnici. Vse sledovi kažejo, da je bila služkinja umorjena s sekiro v jedilnici. Dasi pravih sle* dov za zločinci še niso našli, vendar je velika verjetnost, da sta izvršila groz* ni trojni umor vojaška begunca Lecian in Szekellv.
Ljubezen pred prvim pogledom
Na Dunaju se je včeraj zjutraj za* strupila neka 52 letna kuharica, ki je bila že preko 20 let v službi pri isti rodbini. Šteli so jo že skoro za doma* čo in živeli z njo v najlepši harmoniji. Zato si dolgo časa ni mogel nihče raz* lagati, kaj bi bilo solidno in skromno ženico pognalo v prostovoljno smrt. Sele ko je policija prebrskala kuhari* čine stvari, je našla tam več slik in par zapiskov, ki so pojasnili zagonetko.
Kuharica je bila velika oboževate* Ijica radija, ki ga je vsak večer poslu* šala skupno z rodbino. Pri tem se je zaljubila v glas znanega dunajskega opernega pevca, ki je često pel tudi v radiju. Nabavila si je celo serijo nje* govih slik in mu pošiljala pisma, v ka* terih ga je rotila, naj ji dovoli, da vsaj enkrat ž njim govori. Ker ni dobila nobenega odgovora, jo je tako užalo* stilo, da življenje za njo ni imelo ni* kakega smisla več in se je včeraj za* strupila s plinom.
Da se ljudje zaljubijo na prvi po* gled, je znana stvar. Da pa se more že priletnejša ženica smrtno zaljubiti, predno je svojega izvoljenca videla, in da jo more taka ljubezen pognati v smrt, je gotovo redka izjema.
Strahote ameriške kriminali-stike
Pretekli teden se je vršila v New-vorku konferenca županov vseh večjih ameriških mest. Konferenca je sprejela tudi resolucijo, ki zahteva od policijskih oblasti vseh Združenih držav, naj posvetijo čim večjo paznost strahovito na„ raščajoči kriminaliteti med mladino in naj imenujejo posebne komisije, ki se bodo bavile s tem žalostnim ameriškim problemom. V utemeljitvi te resolucije povdarja konferenca, da je začelo zločinstvo med mladino v zadnjih mescih tako naraščati, da ne more to dejstvo nikogar več pustiti hladnokrvnega. Med zločinci, s katerimi je imela v zadnjih treh mesecih opravka ameriška policija, je skoro Četrtina takih, ki še niso stari 20 let.
Resolucija navaja tudi par konkretnih posebno kričečih primerov. V Cam-bridgeju v državi Masachusetts je pet dečkov v starosti 15 do 18 let ponoči vdrlo v vilo vdove znanega boksarja Friedmanna, vdovo zvezalo in trpinčilo, vilo pa docela izropalo. Mlade zločince so aretirali in obsodili na dosmrtno ječo. V Chicagu so nedavno našli umorjenega in oropanega nekega trgovca. Policijska preiskava je ugotovila, da je zločin izvršila tolpa mladih dečkov, od katerih še nihče ni bil star 19 let. Pomagali sta jim tudi dve deklici, ena stara 17, druga 18 let.
Največji pariški ples
Med najpopularnejše in najsijaj* nejše predpustne prireditve v Parizu spada vsakoletni ples v Operi, ki ga prireja pod naslovom «Ples malih be= lih posteljic* neki pariški list. Čisti do* biček plesa je namenjen tuberkuloznim pariškim otrokom. Ples je tekom let postal najelitnejša in največja prire* ditev pariške družbe. Udeležuje se ga vse, kar ima v Parizu ime ali ga vsaj hoče imeti. Tudi v soboto, na letos* nji ples. so prišli v Opero najvišji predstavniki francoske države in fran* coske družbe, predstavnik republike Doumergue in ministrski predsednik Poincare, vse plemstvo, plutokracija, umetniki, športniki, pesniki in diplomati, sploh vsi, ki uživajo v Parizu kako ime. Prireditev je nudila tako razkošno revijo dragocenih oblek in še bolj dragocenega okrasja, da je bila cela razvajeni Pariz prava senzacija. Poldrugi milijon frankov je vrgla samo vstopnina, enako vsoto so nabrali po raznih šotorih, tako da bo čisti dobi* ček znašal nad 2 milijona frankov.
III. zabavni večer ,Grafike'
26. februarja v «Kazini»
X Težka avtomobilska nesreča. Angleški avtomobilski športnih Eldridge je imel pri sobotni tekmi v Franciji veliko smolo. Z avtomobilom znamke Miler je hotel doseči svetovni rekord na 5 in 10 angleških milj. Vozil je na cesti pri Montlheryju * hitrostjo 210 km na uro. Pri tem se je avto* mobil nenadoma prevrnil in Eldridge je sfrčal v jarek. Zdravniki niso mogli ugoto* viti težkih notranjih poškodb, vendar se pa Eldridge do nedelje zvečer še ni zavedel.
X Madžarski natakarji proti napitnini. Savez budimpeštanskih natakarjev je imel v soboto zvečer zelo burno zborovanje, na katerem je bilo sklenjeno poslati vladi s>po* menico, v kateri natakarji zahtevajo opu* stitev napitnine in uvedbo pobiranja po* sebne odstotne doklade pri računu. Zborovanje se je izreklo tudi proti zaposlitvi žensk v kavarnah in gostilnah.
X Nesreča v Barbussovi vili. V vili znanega francoskega pisatelja Barbussa se je udri v soboto strop. Barbussova soproga je bila težko ranjena,
Okradena poljska igralka. V soboto ponoči je vlomil neznani zločinec v stano* vanje znane članice varšavskega Narodne* ga gledališča, Sornovske, in ji odnesel za 100.000 zlo tov raznih dragocenosti.
X Prijeta vlomilska tolpa v Budimpešti. Budimpeštanska policija je bila zadnjo ne* deljo zelo podjetna in je v mestu izvedla temeljito racijo. Uspeh je bil lep. Policiji je uspelo prijeti 15 članov nevarne vlomil* ske tolpe, ki je v zadnjem času izvršila v mestu nad 50 velikih vlomov.
x Cesta milijonarjev. Na glasoviti Park Avenue v Newyorku, ki je zrasla te* kom zadnjih desetih let in posekala sve* tovno znano Five Avenue, biva glasom zad* nje statistike nad 4000 milijonarjev. Na vsej cesti prebiva okoli 16.000 oseb.
+ Usodne posledice filma. Seljak Rced iz Burlingtona v Ameriki je nedavno v mestu prisostvoval predstavi filma, v kate* rem sv. Janezu odsekajo glavo. Seljak je po predstavi odšel domov in ženo kratko* malo obglavil. Nato je mirno nadaljeval svoj posel. Pri zasliševanju je svečano za* trjeval, da se je bal, da ga doleti slična usoda, kakor sv. Janeza. Seljaka so oddali v opazovalnico za umobolne.
X Pogreb japonskega cesarja. Včeraj je bil v Tokiju pogreb nedavno umrlega ja* ponskega cesarja. Žalnega sprevoda sc je udeležilo nad 100.000 oseb. Pogreb mikada se je vrsi! po starem japonskem ceremoni« jelu in se je pričel šele ob 9. zvečer. Vse mesto je bilo razsvetljeno, nad 4000 voja* kov pa jo nosilo goreče baklje v sprevodu.
Ocarinjenje
vseh uvoznih, izvornih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK, carinski posred* nik, LJUBLJANA, Masarvkova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklarira« nega blaga in vse informacije brezplačno.      181/T
na
Zahvala
Ob prerani izgubi naše ljubljene hčer=
ke, sestrice
VILME PEČNIK
Mi
učenke III. razreda meščanske šole
izrekamo tem potom našo najglobokejšo zahvalo vsem, ki so v teh težkih dneh so* čustvovali z nami in vsem darovalcem krasnega cvetja.
Posebno se zahvaljujejo gg. katehetu Fr. \Vindischerju in prof. Demšarju za spremstvo, častitim šolskim sestram in učenkam Lichtenturnoveg-a zavoda za cvetje, ginljivi govor ob grobu in petje, g. predstojniku in ostalemu osobju rač. od* seka za vojaške mirovine, za darovano cvetje in spremstvo ter končno vsem mnogoštevilnim znancem in prijateljem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. — Tisoče* ra hvala vsem!
Ljubljana,  dne  7.  februarja 1927.
316 Žalujoči ostali*
Odda se ca* 20 hI vina
v prodajo! — Gostilničarji, ki žele vino razprodati, naj se zglasijo v Spodnji Šiški, Jerne* jeva cesta 8. 314
PROTI GtUPI
je    najboljše sredstvo, prinaša   moč   kij u bova« nja za  notranjo in zu* nanjo uporabo.
«
BRAZAY
»
francosko žganje z men* tolom. — Vzame se par kapljic v vodo za grgra* ti usta, vrat in grlo več* krat na dan. — Za umi* vanje in kopeli dodajte ravnotako nekoliko fran* coskega žganja, ker ne samo da osveži, ampak tudi desinficira. Masaža drgnjenje prinaša moč kljubovanja
in
«BRAZAY», francosko žganje se dobi v vseh lekarnah,   drogerijah in
mešanih trgovinah. Generalno zastopstvo in de p. za SHS DESTILAT D. £>„ ZEMUN — Za* stopstvo za Slovenijo in Medjimurje pri A. ŠA* RABON, Ljubljana.
Železnato vino iz lekarne dr. G. Piccoli
Ljubljana, Dunajska cesta št. 6 krepča malokrvne, nervozne, oslabele odrasle in otroke. — Naročila se točno izvršujejo.
Lep poslovni lokal
v centru Ljubljane, zraven glav-ne poste I. n. na ulico, ob* stoječ iz dveh ali treh sob s centralno kurjavo in električno lučjo, telefon — sc takoj odda. — Naslov v. upravi «Slov. Na* reda* ali vprašati na Aleksan* drovi cesti šr. 2, I. nad. t rop je.
34/L
Kupujemo zlato,
srebro, platin, srebrne krone, odpatke zlata in srebra ter staro zobovje. — Tovarna za ločen je dragih kovin. Ljubi j a* na VII, Jernejeva ulica 8. 313
Pošteno dekle
lepe zunanjosti, pridna, ki zna kuhati in tudi šivati ali ki je absolvirala kako gospodinjsko šolo in ima veselje samostojno voditi gospodinjstvo — se sprejme v Splitu pri dobri slo* venski družini dveh oseb. Pla* ča po dogovoru. — Ponudbe pod »Pošteno dekle/315* na upravo «Slov. Naroda*.
Najstarejša slovenska pleskar« ska in Ii carska delavnica
Ivan Bricelj, Ljubljana,
Dunajska cesta 15 in Gospo* svetske cesta (dvorišče kavar*
ne «Evropa».) Se pripo"očr„ — Izvršitev toč* na, cene zmerne. 78/T
PRAT fl A
ELICAN TNO' V.E • HAPOlN O J
povij v cTvsljani'
Na splošno željo in zahtevo mnogošte* vilnih kinoobiskovalcev se podaljša še za danes izvrstna in nad vse uspela pristna dunajska veseloigra
Micka iz Pratra
ki je dosegla velikanski uspeh pri vseh dosedanjih predstavah.  V glavnin vlo* t;ah najboljši in najbolj priljubljeni nemški igralci
MADY CHRISTIANS
Erich Kaiser.Titz, Herman Picha, Jack Mylong*Munz, Julius Falkenstein itd. Ne zamenjajte to izvrstno veseloigro z ame*
rikanskim filmom sličnega naslova! Predstave danes ob: 4., pol 6., pol 8. in 9. _ J% Prvovrstni orkester svira pri vseh pred* '*** stavah — Izven programa: Umetno drsa.
nJ'e Jugoslovenske prvakinje ge. Kadrn* Hi"wN«'tH» ka*Reichman.
Elitni kino Matica
vodilni kino v Ljubljani. — Telefon 124.
Teod* Korn, Ljubljana,
Poljanska cesta št. 3. Krovec,  stavbni, galanterijski in okrasni klepar; instalicije
vodov ~dov. Naprava strelovodov. Kopali*
ike in klosetne naprave. izdelovanje posod iz pločevine za iirnež, - barvo, lak in med vsake velikosti, kakor tudi p * sod (škatlic) za konzerve ter z litografijo. 123/L
Gostilno
dobro idočo, na prometnem kraju — iščem v najem. — Po* nudbe pod «Dežela/293» na upravo «Slov. Naroda*.
E1E1E1I3E3EE1I3IDB
■POOOOCOOOOOOOI ■ ■ n BpOB BOOj MB0— irrrr
Odlikovan ]e z zlato kolajno Ratol
zato, ker se je pred oblastmi dokazalo, da je z a n e s 1 j i v o stedstvo proti podganam in mišim In da kljub temu ni nevaren. Enako deluje Gamadin proti ščurkom in Stenol proti stenicam. Dobiva se povsod. Izdeluje: »Odio Ratol«, Zagreb, BteniČka cesta 21, 303
lepa najemninska bi v Gradcu
1925 generalno popravljena, s hišo zadaj, 16 strank, 2% nadstropja visoka, Jakominigasse, se takojproda za gotovino 50.000 šilingov. — Ponudbe na: Frledrlch Bublay, Graz, Mandeilstrasse 9. part. 304
auuuuuuLii w i u 11 b p n u n i qj tuuuuLUULonnDnDDaDn
Urejuje: Josip Zupančič. — Za «Nsrodno tiskamo*: Fran Jezeriek. — Za inseratni del lista: Oton Christoi. ~ Vsi v LJubljani
CF