Revijo Socialna pedagogika izdaja Združenje za socialno pedagogiko - slovenska
nacionalna sekcija FICE. Revija izhaja četrtletno. Vse izdajateljske pravice so pri-
držane.
Socialna pedagogika is a quarterly professional journal published by Association
for social pedagogy - Slovenian national FICE section.
>asJov urt'dnislva jo:
Address of the cdilors:
Združenje za socialno pedagogiko
Uredništvo revije Socialna pedagogika
Kardeljeva pl. 16 (pri Pedagoški fakulteti)
1000 Ljubljana
Fax: (061) 189 22 33.
Odgovorna in glavni urednik:
Co-Editors:
Bojan Dekleva (glavni urednik)
Alenka Robolt (odgovorna urednica)
l.rodni.ški oflbor sestavljajo:
Members of liie ediloi-ial board:
Josipa Bašić (Hrvaška, Croatia)
David Lane (Velika Britanija, Great Britain)
Margot Lieberkind (Danska, Denmark)
Leo Ligthart (Nizozemska, The Netherlands)
Martha Mattingly (ZDA, USA)
Mojca Peček (Slovenija, Slovenia)
Friedhelm Peters (Nemčija, Germany)
Vinko Skalar (Slovenija, Slovenia)
Mirjana Ule (Slovenija, Slovenia)
Uredni.ški svel sestavljajo:
Members of advisor> board:
Lučka Babuder
Mojca Bekš
Brane Franzi
Borut Kožuh
Bojana Silahič
Ivo Škoflek
Jožica Tolar
Darja Zorc-Maver
Oblikovanje in prelom:
Fotograilja na naslovnici:
l.ektorirala:
Angieškii lektura:
Srečko Gorenc
Barbara Papež
Marinka Milenkovič
Al Stone
Letniku. ПШН, št. 4
Vol. II, И)П8, No. 4
ISS^Î 1408-2942
Naročnina na revijo za leto 1998 je 4.000 SIT za fizične osebe ter 5.000 SIT za
pravne osebe. Naročnina na revijo je za člane Združenja vključena v članarino.
Po mnenju Ministrstva za kulturo (št. 415-623/97) šteje revija Socialna pedagogi-
ka med proizvode, za katere se plačuje 5% davek od prometa proizvodov.
Izdajanje revije v letu J 998 finančno podpirata Ministrstvo za znanost in tehnologijo
RS 1er Ministrsts^o za šolstvo in š])ort RS.
Članke v reviji abstrahira in indeksira Family Studies Database
Razalo/Contents
Izvirni znanstveni članek
Bojan Dekleva
Tipologija uporabnikov plesnih
drog
5
Research/Empirical article
Bojan Dekleva
Typology of dance drugs users
Pregledni znanstveni članek
Gorazd Meško
Strategije preprečevanja
kriminalitete v zahodnem svetu
57
Theoretical/Comparative article
Gorazd Meško
Strategies of crime prevention in
the Western world
Strokovni članki
Srečo Burkelc
Vzgojni zavod Preddvor: iz zavoda v
stanovanjske skupine
57
Professional articles
Srečo Burkelc
The child care establishment
"Preddvor": from institution to
housing association
Darja KLasinc
Stanovanjske skupine Mladinskega
doma Maribor
67
Darja Klasinc
The housing association
"Mladinski dom Maribor"
Bojana Krepek
Delo s prostovoljci v stanovanjski
skupini Mladinskega doma v
Mariboru
75
Bojana Krepek
Voluntary work in the "Mladinski
dom Maribor" housing
association
Mojca Čepon
Sorosov begunski vrtec v Ljubljani
83
Mojca Čepon
Soros refugee nursery school in
Ljubljana
Prikaz
Gorazd Meško
Begunci v Sloveniji (pregled
dosedanjih aktivnosti)
97
Review
Gorazd Meško
Refugees in Slovenia (a review of
activities)
61
Шдр|о§1ја uporabnikov
-v- iv..-,;;;
Jypology of dance drugs
users' ■ ■	...
Bojan Dekleva
Povzetek
Bojan Dekleva,
dr. psih.,
Pedagoška
fakulteta v
Ljubljani,
Kongresni trg 12,
1000Ljubljana.
Prispevek prikazuje proces oblikovanja tipologije uporab-
nikov in uporabe plesnih drog. Podatki so bili zbrani s te-
renskimi intervjujuji s 43 mladimi ljubljanskimi uporabni-
ki, starimi večinoma od 16 do 24 let, ki zaradi uporabe
drog še niso bili v nobenih strokovnih obravnavah. Podat-
ke smo obdelali kvalitativno. Dve temeljni spoznanji te raz-
iskave govorita o veliki raznolikosti vzorcev uporabe drog
ter o potrebi, da se oblike preventivnega in drugega dela
približajo stvarnemu svetu mladih uporabnikov.
Ključne besede: plesne droge, kvalitativno raziskovanje,
mladina, tipologija uporabe drog
Abstract
The process of forming the typology of users and the use of
dance drugs is described in the article. Data was collected
in field interviews with 43 young users fi^om Ljubljana, ma-
inly aged between 16 and 24, who have not received any
professional treatment for their drug use. The data has be-
en analysed using qualitative methods. The two basic fin-
6
SOCIALNA PEDAGOGIKA
dings of the reserach are that there is a great heterogeneity
in the patterns of drug use and that the preventive and ot-
her work shoul take into account the life conditions and
realities of the young users.
Key words: dance drugs, qualitative methodology, youth,
typology of drug use
Uvod
Takoimenovane "plesne droge" so postale v zadnjih nekaj letih pred-
met mnogih raziskovanj, publikacij in še pred tem tudi zanimanja javnih
občil iz več razlogov. Zdelo se je, da gre za nove droge, katerih uporaba se
je pojavila nenadoma in postala kar globalna. Dejansko gre za - v glav-
nem - večini razvitih zahodnih držav že dolgo poznane droge. Presentljivi
in novi pa sta dve okohščini: da je uporaba teh drog postala v več državah
razmeroma hitro "masovna", predvsem med mladimi ljudmi, ter da se je
z njo razvil specifičen vzorec (mladinske) kulture, ki pogojuje tudi načine
uporabe, deloma imidž, vrsto poslušane glasbe, načine preživljanja pro-
stega časa in podobne stilne značilnosti. Kot se vedno zgodi pri razvoju
masovnih (mladinskih) kultur, je eno od pomembnih vlog pri njihovem
širjenju in "normaliziranju" imela industrija prostega časa.
Izraz "plesne" droge se nanaša na razvoj nove - "plesne" - kulture upo-
rabe značilnega "šopka" starih in novih drog. Za to novo kulturo je zna-
čilna (vendar ne izključno) uporaba drog, povezana z obiskovanjem ple-
snih prireditev ("party"-jev ah "rave"-ov, v nadaljevanju - "rejvov") z zna-
čilnimi vrstami glasbe (house, techno, rave, drum and basse, jungle, goa,
itd). Nova plesna kultura zajema obiskovanje rejvov ob koncu tedna in
razmeroma dolgotrajno plesno aktivnost (celo noč, z možnim podaljškom
zjutraj /"after"/ in možnim nadaljevanjem naslednjo noč ali več noči).
Običajno štejejo med plesne droge ecstasy, amfetamine, LSD, kokain in
še nekatere, pri nas manj poznane droge. Najznačilnejši predstavnik ple-
snih drog je ecstasy (MDMA oz. 3,4-metiledioksimetamfetamin). Pretež-
no delovanje večine teh drog je poživilno (stimulativno). Izraz "plesne
droge" pa se ne nanaša toliko na morebitne skupne farmakološke ali ke-
mične značinosti drog, kolikor na način in stil njihove uporabe.
Izraz "plesne droge" (ki jih včasih poimenujejo tudi "sintetične" ali
"dizajnirane" droge) in značilni načini njihove uporabe vključujejo tudi
posebno "ideologijo" uporabe. Ta ideologija obsega načine, s katerimi si
uporabniki sami, "industrija" drog ter (predvsem subkulturna) javna ob-
.s o CIA L N Л P E D A G O G I K A
1
Čila razlagajo delovanje drog ter socialne pomene njihove uporabe. Ide-
ologija običajno poudarja rekreativno uporabo teh drog, to je uporabo, ki
je kontrolirana, namenjena zabavi in doseganju užitkov predvsem v pro-
stem času, in Id ni povezana z zasvojenostjo, socialnim odpadništvom in
propadom. Plesne droge naj bi bile neagresivne, nevsiljive, miroljubne in
"ljubeče" ter nasprotne mačistični in nasilni kulturi, ki spremlja našo kul-
turno drogo alkohol. Nova ideologija povezuje nove stile in namene upo-
rabe z enostavnostjo izdelave in uporabe teh drog, njihovo cenenost in
priročnost ter njihove domnevno šibke in obvladljive stranske učinke pa
s konceptom "varnosti" teh drog. Vse to sestavlja "socialno reprezentaci-
jo" (Calafat in drugi, 1997) "varne droge, ki je dobra za posameznika in
družbo, in ki pomeni kemično uresničitev demokratične ideologije"
(Synthetic ..., 1998).
Namen raziskave
o plesnih drogah in ecstasy-ju kot njihovem najbolj razširjenem pred-
stavniku vemo v Sloveniji zelo malo. Poleg zelo maloštevilnih prispevkov
v laičnem, dnevnem in revialnem tisku ni bilo doslej objavljenega niti
enega strokovnega članka, ki bi bil namenjen tej temi. Hkrati pa so prav v
zadnjih nekaj letih postale ecstasy in plesne droge v zahodni Evropi na-
ravnost modne teme raziskovanja in drugačnega ukvarjanja. Samo v zad-
njih dveh letih je izšlo skoraj ducat monografij s to vsebino (npr. Ashton,
1996; Collin, 1997; Demand ..., 1997; Donoghoe, 1997; Eisner, 1997; Grif-
fiths, 1997; Meisch, 1998; Monitoring 1997; Spruti, 1997; in druge).
Urad za preprečevanje zasvojenosti Mestne občine Ljubljane je zato
naročil izdelavo raziskovalne naloge na to temo. Nosilec raziskovalne na-
loge je bilo Društvo za razvijanje preventivnega in prostovoljnega dela iz
Ljubljane, vodja naloge pa pisec tega članka. Ta prispevek predstavlja
povezane in dopolnjene izseke iz poročila o tej raziskovalni nalogi (De-
kleva, 1998a).
Najširša namena naloge sta bila dva:
a)	razvijati metodologijo kvahtativnega raziskovanja uporabe drog ter
b)	spoznavati uporabo prav plesnih drog med ljubljansko mladino, staro
od 14 do 24 let. Raziskava naj bi poglobljeno raziskala naslednja pod-
ročja oz. odgovorila na naslednja vprašanja:
1.	kako se oblikujejo mreže ponudnikov drog in kakšna je narava po-
nudbe drog (ali lahko govorimo o "agresivnosti" ponudbe);
2.	koliko so uporabniki seznanjeni s škodljivimi posledicami drog ter
ali obstajajo individualna ah skupinska dogajanja (stališča, prepri-
8
^S o C í Л L N A P E D A G O G I K A	8
čanja, prakse), ki lahko pomenijo zmanjševanje potencialne škode
ob uporabi drog;
3.	kako in kdaj pride do socialnih posledic uporabe drog, kako se upo-
rabniki zavedajo teh posledic in kako jih razumejo;
4.	kako uporabniki dojemajo preventivna in kurativna delovanja in mož-
nosti in kakšna so njihova morebitna tovrstna pričakovanja ali želje;
5.	v kohkšni meri bodo zbrani podatki potrjevali tekmujoče hipoteze
razlag uporabe drog (npr. uporaba drog kot normativno dogajanje,
kot regresivni odziv na težave in neuspehe, kot strategija spopada-
nja z razvojnimi nalogami, itd.)?
Med izvajanjem raziskave pa smo se (sodelavci raziskovalne skupine)
srečali z vprašanjem, kdo sploh so uporabniki ecstasy-ja in drugih ple-
snih drog ter kakšni so. Odločili smo se, da na to vprašanje odgovorimo
tako, da na podlagi zbranih podatkov najprej oblikujemo tipologijo upo-
rabe in uporabnikov plesnih drog. Ta članek opisuje samo postopek obli-
kovanja te tipologije in njene rezultate, medtem ko bodo odgovori na zgo-
raj omenjenih pet vprašanj objavljeni drugje.
Metode raziskovanja
Izhodiščna zamisel našega raziskovanja je bila, da bomo na različne
načine ("na terenu") poiskali mlade uporabnike ecstasy-ja (in drugih ple-
snih drog) ter se z njimi pogovarjali o načinih in razlagah uporabe drog.
Sam sem v začetku vedel le malo o tej temi, zato se je vsebina in metodol-
gija raziskovanja obhkovala hkrati z oblikovanjem raziskovalne skupine
ter pridobivanjem prvih terenskih izkušnj.
Raziskovalno skupino je v enem letu in pol sestavljalo šest članov^.
Na začetku nas je bilo v skupim pet, sredi dela je en član zapustil skupino,
drugi pa se nam je pridružil. (Poleg teh šestih osrednjih članov sta podat-
ke zbirala še dva sodelavca, ki nista sovplivala na oblikovanje raziskave
in sta opravila tudi manjše število intervjujev).
Skupino so tvorili: dva pokhcna raziskovalca in štirje študentje (eden
od njih je postal študent šele v času raziskovanja). Najmlajši član je bil
star 22 let. Domnevam, da so trije od šestih članov imeli z nedovoljenimi
drogami malo izkušenj, dva od teh gotovo prav zanemarljive. Za druge tri
' Na tem in še na nekaterih drugih mestih v tem razUkovalnem poročilu pišem o "članih" raziskovalne
skupine v moškem spolu. S tem dejansko mislim na ženske in moške člane skupine, vendar njihovega spola ne
določam natančneje, ker menim, da to za izražene misli nipomembno.Podobno uporabljam moški spol tudi v
drugih delih besedila, ko govorim o "študentih", "uporabnikih", itd.
.s o CÍA L N A P E D A G O G I K A
9
člane pa velja, da so imeli z nedovoljenimi drogami dosti izkušenj, ki so si
jih pridobivali (vsaj) zadnja 5-4 leta, vsaj eden med njimi je v nekem času
svojega življenja približno eno leto redno uporabljal heroin in bil z njim
fizično zasvojen. Vsi so imeli tudi veliko izkušenj z ecstasy-jem, ki je bil
nekakšno središče raziskave. Prvi trije člani skupine so imeli večkrat vlo-
go "zunanjih" raziskovalcev, drugi trije pa bolj vlogo "notranjih" razisko-
valcev oz. nekakšnih ekspertov "s scene".
V času priprav smo se precej pogovarjali, zakaj delamo to raziskavo in
kakšni so njeni nameni. Na podlagi teh pogovorov smo izdelali seznam
področij, ki naj bi nas pri pogovorih z uporabniki zanimala. Na tej podlagi
so posamezni člani skupine izdelali vsak svojo inačico vprašalnika (oz.
seznam vprašanj, o katerih naj bi se v intervjujih pogovarjali); tako smo
prišli do treh vprašalnikov, ki pa so se razlikovali bolj stilno kot pa vsebin-
sko. To so bili naši raziskovalni instrumenti.
Metodo vzorčenja raziskave je težko enoznačno opredeliti, med dru-
gim tudi zato, ker smo uporabljali različne pristope k vzorčenju. Na vsak
način ne gre za naključno, reprezentativno ali prav zelo sistematično vzor-
čenje. V večji meri gre za oportunistično vzorčenje, z izbiranjem tipičnih
primerov, z elementi metode snežne kepe (Hartnoll, 1995) in samoizbire
respondentov.
Naj pojasnim omenjene splošne opredelitve vzorčenja bolj nazorno! V
raziskovalni skupini šestih (osrednjih) članov smo v času priprav večkrat
razpravljali o ciljni populaciji raziskave. Ta je bila formalno kolikor toliko
opredeljena, neformalno pa smo o njej razmišljali bolj ohlapno. Za de-
jansko vzorčenje je bistveno, da po končanih pripravah nismo imeli pose-
bej zapisanih meril vzorčenja, temveč je vsak nosil svoje "v glavi", kakor
jih je pač razumel. Skupni elementi meril vseh članov skupine so bili na-
slednji: iščemo:
•	mlade uporabnike,
•	ki so povezani z Ljubljano (tu živijo ali uporabljajo droge),
•	ki z drogami bolj ali manj aktivno eksperimentirajo,
•	ki so blizu plesni sceni oz. uporabi ecstasy-ja,
•	ki niso "cestni" uporabniki, "džankiji", oziroma niso fizično zasvojeni
s heroinom.
Meril vzorčenja oziroma konkretnih postopkov iskanja respondentov
nismo natančneje opredeljevah, ker je bilo jasno, da bo vsak član razisko-
valne skupine moral na svoj način, prek svojih socialnih zvez in z upora-
bo svojih "pripomočkov" najti te osebe in jih motivirati za pogovor.
10
s o C ¡ALNA P ¡i I) A G O G I K A
Nato so anketarji šli na teren ... in prinašali zapisane intevjuje. Na pod-
lagi pogovorov v raziskovalni skupini je mogoče sklepati, da so trije člani
z obsežnejšimi osebnimi izkušnjami z uporabo drog intervjuvali osebe, ki
so jih poznah "s scene", pa bodisi da so to bili njihovi nekdanji ali sedanji
prijatelji ali vsaj dobri znanci. Četrti študent je verjetno prav tako začel
iskati prve respondente med svojimi znanci, nato pa - v nekaterih prime-
rih - z uporabo metode snežne kepe poiskal respodente druge ali tretje
"generacije". Član, ki je v tistem času vodil skupino mladih, je intervjuval
dva 16-letnika iz te skupine.
Poleg zgoraj opisnega vzorca zbiranja podatkov pa smo uporabili še
druge načine: nekatere naključno, druge sistematično. Med naključne na-
čine sodita dva intervjuja, ki sta jih pripravili študentki socialne pedago-
gike v okviru svojih seminarskih študijskih obveznosti, ne da bi sploh
vedeli za raziskavo. Ker so njuni izdelki ustrezali tudi našemu namenu,
smo ju zaprosili za dovoljenje, da njune intervjuje uporabimo.
V drugem primeru se je izkazalo, da bi nekatere (razmeroma zelo mla-
de) osebe bile pripravljene sodelovati pri raziskavi, vendar bi jim bil osebni
pogovor neprijeten, zato se je član skupine dogovoril za "pisni intervju".
V nekem drugem primeru se je respondentka ponudila, da bi lahko po-
sredovala stik s tretjimi osebami, ki bi tudi bile pripravljene pisno odgo-
varjati. Na ta način smo dobili manjše število "pisnih" intervjujev.
Izvedba intervjujev je bila različna. Vsaj trije od izpraševalcev so in-
tervjuje opravljali tudi na svojem domu; vsaj trije so pri tem snemali od-
govore na diktafon; vsaj dva sta odgovore (vsaj občasno) neposredno vna-
šala v računalnik (tako da je imel respondent nadzor nad točnostjo obli-
kovanja in vnosa podatkov). Intervjuji so trajah do nekaj ur in nekateri so
bili opravljeni v več fazah oziroma v več stikih med izpraševalcem in in-
tervjuvancem.
Našo nalogo lahko torej metodološko v splošnem opredelimo kot de-
skriptivno kvalitativno raziskavo, katere glavni instrument zbiranja po-
datkov je bil polstrukturirani, poglobljeni intervju, vzorčenje pa kvotno
oz. oportunistično (Dekleva in Fojan, 1997). Bolj specifično bi lahko me-
todo zbiranja podatkov opredelili kot mešanico zbiranja podatkov na te-
renu ter opazovanja s sodelovanjem.
Način obdelave podatkov in rezultati
Izvedh smo 43 intervjujev. Med intervjuvanci je bilo 22 deklet in 21
fantov. Do 16 let starih jih je bilo 5, od 16 do 20 let -13, od 20 do 24 let - 24,
nad 24 let stara sta bila le 2. Zbrane podatke, ki so imeh obhko bolj ali
.s o CIA L N A r E I) A G O G ! K A
il
manj dobesedno zapisanih pogovorov, smo v raziskovalni nalogi obdelo-
vali kvantitativno in kvalitativno. Kvantitativna obdelava je zajemala pre-
proste tabelarične prikaze intervjujev ter frekvenčne distribucije, kvali-
tativna obdelava pa je obsegala:
1.	večkraten pregled vseh zapisanih intervjujev
2.	oblikovanje zabeležk, "kod" in izbor tipičnih stavkov/izjav pri posa-
meznih intervjujih
3.	določitev kratkih simboličnih opredelitev (v nekaj besedah) posame-
znih intervjujev
4.	oblikovanje prvih shem (meril/dimenzij) razvrščanja
5.	poskusno razvrščanje intervjujev oz. "profilov uporabnikov" v različ-
ne razrede razhčnih dimenzij
6.	morebitno ponavljanje 4. in 5. koraka, dokler ni bila dosežena dovolj
smiselna in izčrpna razvrstitev.
Ker gre za prvo tovrstno raziskovanje v Sloveniji in ker je uporaba
plesnih drog tudi v Evropi razmeroma nov pojav, se nismo odločili upora-
biti kake že uveljavljene tipologije uporabe in uporabnikov. Namesto tega
smo se odločili oblikovati tipologijo naivno, intuitivno oz. "od spodaj na-
vzgor", torej izhajajoč iz opaženih razlik med intervjuji in ne iz nadreje-
nih in predpostavljenih pojmovnih shem. Kljub deklarirani "naivnosti"
pa smo se ob oblikovanju tipologije seveda zavedah nekaterih ustaljenih
načinov razvrščanja. Tako smo poznali "klasifikacijsko" razmišljanje Fla-
kerja (1995), ki izhaja iz dela Kuševiča, Sanghersa ter Pearsona s sodelav-
ci, potem razmišljanje Coffielda in Goftona (1994), ki poudarjata pomemb-
nost odnosa uporabnikov do heroina, pisanje Eisnerja (1994) in Saunder-
sa(1195 in 1997), ki sta opisovala različne vrste uporab ecstasy-ja in dru-
gih plesnih drog, in nekaterih drugih.
Oblikovanje tipologije je dejansko potekalo v štirih korakih. V prvem
koraku smo intervjuje pregledali v skupini študentov socialne pedagogi-
ke, od katerih nobeden (razen enega) sicer ni sodeloval pri intervjuvanju.
Vsak študent je intervjuje pregledal najprej sam in si na njem označil
tiste besede, stavke ali miselne zveze, ki so se mu zdele tipične za tega
intervjuvanca, hkrati pa so se razhkovale od izjav drugih intervjuvancev.
Dodatno je oblikoval tudi svoje opombe, ocene in vtise, ki naj bi intervju-
je dodatno osvetlili. Nato smo se v skupini pogovarjali o tako izbranih
izjavah in opombah in drug drugega opominjali na pomembne dele in-
tervjujev.
Za vsak intervju smo tako oblikovali tabelo tipičnih izjav in opomb;
12
s o C I A L N A P l<: D A G G G ! K A
teh je bilo povprečno 10 na intervju, najmanj 5 in največ 26. Število izbra-
nih izjav je bilo odvisno od dolžine intervjuja, od njegove vsebinske "pol-
nosti" in "posebnosti", pa tudi od njegovega razlikovanja od drugih in-
tervjujev. Upoštevali smo vse predloge za izbor izjav in opomb, ne glede
na to, kolikšna je bila v skupini stopnja strinjanja o tem, da je določena
izjava res pomembna za intervju. V tebeli 1 navajam izbrane izjave in
opombe za enega od intervjujev.
Tabela 1: Prvi korak analize: izbor pomembnih izjav in komentarjev k
intervjujem - primer enega intervjuja.
Intervju šl.
Izbrane izjnvo in opombe/opažanja k inlervjujii:
24.
-	vse zaliva z alkoholom (temeljna droga)
-	"učinek droge je bil enkraten, čeprav se ne spomnim"
(pozaba kot cilj?)
-	"vedno sem se spomnila samo začetka in konca"
(luknje v spominu)
-	uporablja spid in kokain (na rej vu)
-	droge uporablja kaotično
-	"od nobene droge nisem odvisna"... "zabava je
pogojena z drogo" (dvojnost izjave)
-	"uporaba droge je gensko pogojena" (ima biološko
teorijo)
-	"tisti, ki so nagnjeni k drogam, so luzerji"... "sebe si
predstavljam kot uspešno žensko" (spet zanika sebe; je mar
luzer?)
-	"alkohol je nevaren, bruhanje, koma, smrt... pri alkoholu vem,
kje je meja, pri drugih drogah ne" (razlikovanje drog)
-	naslednji dan po pitju vzame apavrine, vendar pravi: "če pa
mešaš, potem je pa slabo"
-	"včasih nisem nadzirala uporabe, pila sem, kolikor sem mogla"
-	"saj vsi vemo, da je droga škodljiva, a jest se drogiram iz užitka"
(relativnost škodljivosti)
-	"če bi še enkrat živela, bi črtala samo nekaj dni, drugače bi pa
vse še enkrat isto" (ne obžaluje)
-	"nisem še doživela užitka z ecstasy-jem" (ni kompatibilna z
ecstasy-jem))
-	ne vidi posledic uporabe droge (v šoli); to pripisuje "norim
letom"
-	ko je bila mlajša, je videla socialne posledice, zdaj ko je starejša,
nadzira uporabo (čeprav z luknjo v spominu!)
^S o C f A L N Л P E D A G O G / K Л
13
Tabele z izbranimi izjavami, ki smo jih pripravili za vsak intervju, so
nekakšni povzetki pogovorov z izbranimi poudarki. V drugem koraku^
sem kot nosilec naloge, na podlagi - v prvem koraku oblikovanih - tabel
in lastne predstave o celoti zbranih intervjujev, oblikoval shemo 15 ele-
mentov za bolj usmerjeno izdelavo boljših povzetkov intervjujev. V shemo
sem uvrstil tiste elemente, ki smo jih našli v (skoraj) vseh intervjujih in ki
naj bi bili - teoretično - pomembni za razlago drog. Enotna shema naj bi
omogočala primerjavo med intervjuji, medtem ko so bili povzetki, obliko-
vani v prvem koraku (tabela 1), povsem heterogeni in manj primerni za
primerjavo. Tabela 2 kaže 15 elementov te sheme.
Tabela 2: Drugi korak analize: izbor elementov sheme za oblikovanje
primerljivih povzetkov intervjujev.
^ Drugi in tretji korak oblikovanje tipologije ni več potekal skupinsko; izvedel sem ga sam.
14
^S o C í Л L N A P E D A G O G I K A	14
Shema vsebuje nekaj področij (samopodoba, prihodnost, družina, pri-
jatelji), ki naj bi bila po nekaterih razlagah (npr. Hirschijevl kontrolni
teoriji) pomembna za napovedovanje uporabe drog. Za razliko od prvega
koraka, ko smo izbirali kakršnekoli zanimive izjave, sem v drugem kora-
ku poskusil izbrati iz intervjujev predvsem tiste tipične izjave, ki so se v
večji meri skladale z izbrano teoretsko osnovo. Pri izpolnjevanju shem
sem imel pred seboj tabelo demografskih značilnosti intervjuvancev, ce-
loten zapis intervjuja ter tabelo z izbranimi izjavami in komentarji (iz
prvega koraka analize). Pri vsakem intervjuju sem za vsak element she-
me oblikoval svojo oceno in jo vpisal na ustrezno mesto, pri nekaterih
elementih (predvsem pri 2. in 7. do 12.) pa sem dodatno pripisal tipično
izjavo ali izsek intervjuja v ponazoritev svoje ocene. V nekaterih intrevju-
jih nisem našel dovolj izstopajočih oz. "tipičnih" izjav, v nekaterih pa tudi
ni bilo dovolj izjav ali dovolj vsebinsko polnih izjav, da bi sploh lahko
oblikoval ustrezno oceno. Pri dveh intervjujih zato tudi nisem izpolnil
15. elementa sheme: tip uporabe in uporabnika. Tabela 5 kaže tri primere
takih (v drugem koraku analize) izpolnjenih shem.
Tabela 5: Drugi korak analize: trije primeri izpolnjenih shem 15 ele-
mentov/področij intervjuja.
^S o C í Л L N A P E D A G O G I K A
15
M.S.: V kakšnih okoliščinah sedaj uporabljaš drogo?
A.A: S prijatelji se dobimo, pridejo na obisk. Kadim tudi s pimco...
M.S: Kako pogosto?
A.A: Ja kr skoz. Vsak dan. Včasih tud ne.
M.S: Kadiš tudi sam?
АЛ: Ja, grem na sprehod s psom. Ja tudi sam.
4.	Uporaba alko+nik+kava: alko malo, kadi veliko
5.	Uporaba E: nikoh
6.	Uporaba H, C, 3P, AMF: enkrat poskusil, sedaj ima izrazito
odklonilen odnos
7.	Samopodoba, samospoštovanje: nizka
M.S: Kako bi opisal sebe kot osebnost?
A.A: Zmeden tip.
8.	Prihodnost: ni pozitivne vizije
M.S: Kako si predstavljaš svojo prihodnost?
A.A: Sploh si je ne.
M.S: Faks?
A.A: Ni faksa. Sploh ne vem, kje je smisel. Čudni so nekateri pogledi
na svet. Predvsem to s kešem. A res samo to kej pomen.
9.	Družina: bolj negativno kot pozitivno
Smo čudna družina. Včasih mi težijo... nič posebnega.
10.	Prijatelji: povsem integrirani s travo
Mojo družbo sestavlja več skupin. V vsaki se nekako znajdem in
sem sprejet. V vsaki tudi kadimo travo.
11.	Filozofija: umik, sprijaznjenje
A.A. Sej nobenmu nč nočem in kadim čisto sam...Jest bi rad samo
v miru kadil in mislim, da ne bi kadil nič več. Tudi droge ne bi
menjal.
M.S: Ah bi si želel kakšne pomoči?
AA:A da ti drogo na dom pripeljejo? Ja.
12.	Bodočnost brez droge možna: ne
15. Tip: stabiliziran "hašišar"
34.	2. Moto:
(C.E.)	Vsakič, ko grem na rave, se drogiram-včasih pa tudi pijem. Večkrat
na teden ne grem na rave, ker ni denarja in ker te E uničuje, čutiš
luknje v glavi-manjši spomin, fizično pešanje.Posledic ne poznam,
pa saj jih še nihče. Rabim 3 dni, da pridem popolnoma k sebi...
Zavedam se, kaj počnem na drogi, ker ne pretiravam. Svojemu
otroku bi odsvetoval drogo, če že mora, naj pa kadi travo. Najlažje
16
s o C J A L N A r K D A G O G ! K A
bi se odrekel heroinu, najbolj pa sem navezan na travo.
3.	Uporaba marihuane: veliko
4.	Alko, nikotin, kava: redno
5.	Uporaba E: redno
6.	Uporaba H, C, 5P, AMF:redno
H.R.. : Povej nekaj o okoliščinah in osebah, s katerimi uživaš
droge. Ali se drogiraš vedno v družbi аИ tudi sam? Rdo je tvoja
družba?
C.E. Predvsem se s temi ljudmi družim le na ravu. Sicer se družim
z drogeraši in clean ljudmi. E jemljem samo v družbi, le na ravu.
Jemljem še speed, kokain, vendar tega redko-ko je in ko je denar.
C.E. Vsakič, ko grem na rave, se drogiram-včasih pa tudi
pijem.Večkrat na teden ne grem na rave, ker ni denarja in ker te E
uničuje, čutiš luknje v glavi-manjši spomin, fizično
pešanje.Posledic ne poznam, pa saj jih še nihče. Rabim 5 dni, da
pridem popolnoma k sebi.Probal sem ga (E) pred 1 letom, od takrat
ga redno jemljem. Zavedam se, kaj počnem na drogi, ker ne
pretiravam.
C.E. E mešam tudi z alkoholom-priporočljivo.Cigarete kadim-1
škatlo, travo 2 jointa na dan, odvisen sem psihično.Rave zame tudi
ni možen brez trave-a le zjutraj.Heroina z E ne mešam, sem ga le
probal.lmel sem slabo izkušnj o.Spoznal sem junkyja, ki je čez 1
teden umrl. Takrat sem bil star 15 let, zato imam odpor do heroina.
7.	Samopodoba, samospoštovanje: ni znano
8.	Prihodnost: težnja k zmernosti
Moj namen je zmanjšati porabo droge, popolnoma brez pa tudi
ne.Zmanjšal bi zaradi skrbi za zdravje, fizično in psihično.Najlažje
bi se odrekel heroinu, najbolj pa sem navezan na travo.
Prelomnica-ko postaneš zrel; ne vem, kdaj bom nehal, vsaj točno ne.
9.	Družina: ni znano
10.	Prijatelji: ni znano
11.	Filozofija:
C.E. Če se drogiraš, pa hočeš normalno funkcionirat, moraš imeti
ful energije.
H.R. Ah bi užival več drog, če bi bile cenejše? Kako vpliva cena
drog nate in na druge?
C.E. Bi več uporabljal - a ne vsega.
12.	Bodočnost brez droge možna: ne
13.	Tip: še močno na rejverski sceni
cS o C ¡ALNA P E D A G O G I K A
17
35.
(Son.)
2.	Moto:
Ker sem imela občutek, da sem šla v to drogo samo zaradi
prehodnega obdobja, odraščanja, da bi bila nekaj drugega, da bi se
upirala standardu, mi je bilo nekaj časa všeč, potem pa nič več, ker
nočeš biti, potem ko si že odrasel, nek stari džunki, ki si v bistvu ne
znaš organizirati življenja, ne znaš imeti nikogar več rad.
3.	Uporaba marihuane: malo eksperimentirala
S travo sem v bistvu čisto nehala, je trajalo eno leto (od 2. do srede
3.	razreda).
4.	Alko, nikotin, kava: malo alko, kava in cigarete redno
ja sedaj sem spet nazaj v teh gostilniških scenah, a grem redko tja
5.	Uporaba E: nehala
Ko sem šla prvič na rejv, so rekli, pa to moraš probrat, saj drugače
ne zdržiš, celo noč, pa si še na afterju, pa sem prvič probala zastonj
, imela sem tako čuden občutek. Poln energije, pa ne veš, kako bi jo
potrošil, pa samo plešeš pa plešeš, pa sam to. Padeš noter, padeš v
muziko, ti je vseeno za vse ostale. Ko si bil na travi, imaš občutek,
da si skupaj, pa da se imamo radi, na rejvu pa je drugače, ti je
vseeno za ostale, sem kar pozabila, s kom sem prišla.
6.	Uporaba H, C, 3P, AMF: nekajkrat poskusila, nehala po slabih
izkušnjah
7.	Samopodoba, samospoštovanje: kar dobro
8.	Prihodnost: ima vizije in ambicije, išče socialni vzpon
9.	Družina: razmeroma dobro izhodišče
10.	Prijatelji: pustila "slabo" družbo, se vrnila v "dobro"
Družba se mije zamenjala, ko sem nehala, oni pa me več niso
hoteli sprejeti tako, brez droge, so hoteli nekoga, ki bi nabavljal pri
njih. Sem se vrnila v prejšnjo družbo, ki me je sprejemala tako kot
sem.
11.	Filozofija: delovna, čista
Ja je prihodnost čisto določena. No, v bistvu je v grobih orisih že
začrtana. Služba ziher, prej grem študirati. Vem, v katero smer
plavati.
12.	Bodočnost brez droge možna: da, sedaj vem, da je lepše brez droge
13.	Tip: hiter in razmejen zaključek eksperimentiranja
18
s o C JALNA P E D A G O G I K A
Poskus opisa ali poimenovanje tipa uporabe (13. element) je bil zad-
nja faza izpolnitve te sheme. Te opise sem oblikoval na "ad hoc" in "od
spodaj navzgor" način, torej še vedno izhajajoč predvsem iz vtisa o osebi,
ki sem ga dobil iz intervjuja, in brez prizadevanja, da bi s poimenovanjem
tipov oblikoval enotno tipologijo, ki bi seveda morala biti konsistentna v
izrazih in v svojih imphcitnih dimenzijah. Zaradi takega načina določa-
nja tipov uporabe sem na koncu prišel do kar 39 razUčnih tipov uporabe,
od katerih so se nekateri med seboj malo razlikovah. Ker bi tipologija s
skoraj toliko razedi, kolikor je bilo uporabnikov, zgrešila svoj namen, sem
moral število razredov na nek način zmanjšati.
Temu je bil namenjen tretji korak oblikovanja tipologije. V njem sem
najprej poskušal poiskati skupne dimenzije, ki so jih odražali opisi tipov
uporabe in uporabnikov (13. element sheme). Po ponovnem (večkratnem)
pregledovanju izvornih intervjujev in trinajstih elementov izpolnjenih
shem (iz drugega koraka analize) so se mi pokazah nekateri novi vidiki
oz. dimenzije, ki bi - domnevno - lahko najbolje pojasnili podobnosti in
razlike med 43 intervjuvanimi osebami. Te dimenzije so bile:
1.	Vrsta/tip (najpogosteje in najbolj intenzivno) uporabljanih drog. Tu
sem našel v glavnem naslednje kategorije: alkohol, marihuana in ec-
stasy/LSD/amfetamini. Seveda pa vsi vzorci uporabe niso sodili v "či-
sto" kategorijo uporabe samo ene droge; taki se je v nekaterih prime-
rih še najbolj pribhževala "čista", to je pretežna ah skoraj izključna
uporaba marihuane. Dodatna pomembna razsežnost je bila torej vzpo-
redna, kombinirana ali sukcesivna uporaba drugih drog.
2.	Pogostost oz. kontroliranost uporabe drog. Čeprav v glavnem nihče
ni rekel, da uporablja droge nekontrolirano, pa je nekaj intervjuvan-
cev reklo, da so droge uporabljali nekontrolirano v preteklosti. S tem
so mislili v glavnem na to, da so jih - izhajajoč iz sedanje perspektive -
uporabljali preveč, kar se je večinoma poznalo po kasnejših posledi-
cah, včasih pa po prevelikih takojšnjih nezaželenih stranskih učinkih.
Nekontroliranost je bila torej v besedah uporabnikov bolj ali manj iden-
tična s prepogosto uporabo. Mere ali meje nekontroliranosti pa ni lah-
ko določiti. Tu so bili uporabniki različnih mnenj; za ene je bila - po-
tem ko so z drogami nehah - prepogosta že sleherna uporaba droge, za
druge pa je bila vsakodnevna uporaba (vendar po službi) ravno pravš-
nja. Mnogi uporabniki pa so se strinjali z oceno, da je (ali "bi") veliko
manj droge pomenilo več in boljši učinek.
3.	Odnos do "trdih" drog, med katere so dejansko prištevali predvsem
heroin. Pri večini uporabnikov smo našli jasno izražen odklonilen odnos
.s o CIA L N A r E D A G O G I K A
19
do heroina, včasih pa tudi do drugih, na primer kake od plesnih drog
(ecstasy-]a, LSD-ja in amfetaminov). Pri posameznikih smo opazili mo-
čan odpor do posameznih drog, npr. LSD-ja ali amfetamina, ponavadi
že zaradi enkratnih, izrazito slabih izkušenj. Pri posameznikih je bil
izražen tudi bolj ali manj jasen odpor do alkohola, kot zahrbtne in
"ideološko" nesprejemljive droge. Najbolj neobičajna pa se nam je zdela
kombinacija zavedanja in izkušenj o mnogih slabih posledicah (in ne-
obvladljivosti) nekaterih drog, s hkratnim pogostim uživanjem le-teh.
Drug del intervjuvancev, tistih, ki so imeli izkušnje s heroinom, pa
pogosto heroina ni odklanjal. Natančneje rečeno, taki so bili samo ti-
sti, ki - po svojih izjavah - s heroinom niso bili zasvojeni in so ga upo-
rabljali "kontrolirano". To je pomenilo, da so ga uporabljali s primer-
nimi presledki, z razmeroma jasnimi načeli, kdaj ga "lahko" vzamejo
in kako. "Kontrolirana" uporaba heroina v našem vzorcu ni zajemala
vbrizgavanja.
4.	Dinamika/razvojna faza uporabe drog. Na podlagi intervjujev sem
domneval, da se uporaba nedovoljenih drog razvija v nekakšnih zna-
čilnih ciklusih oziroma z značilno dinamiko. Najbolj značilen ciklus je
bil gotovo takle: 1. začetek uporabe v zgodnji adolescenci, 2. nato eks-
perimentiranje, poglabljanje uporabe, stabilizacija na razmeroma nizki
ravni ali opuščanje v naslednjem obdobju, 5. nadaljnje poglabljanje
(prehod na sceno), ko uporaba droge začne obladovati življenjsko po-
lje posameznika, 4. opuščanje, opustitev ali stabilizacija v zadnjem ob-
dobju. Natančnejša časovna opredelitev faz je precej težka, zato ker
niso vsi šli v isti starosti skozi iste faze, vendar bi lahko v povprečju čas
začetka postavili med 15. in 16. leto, čas prvih zaključkov eksperimen-
tiranja že kako leto kasneje, v starosti od 21 let naprej pa zadnje ob-
dobje, ko so nekateri z uporabo zaključili, drugi pa jo stabilizirali (tret-
ji pa bili šele v fazi življenja na sceni). Na te faze sem sklepal iz štirih
vrst izjav: i) iz opisov pretekle uporabe, ii) iz opisov trenutnih narav-
nanosti, stahšč in želja (ki so večkrat obsegale namen končati ali zmanj-
šati uporabo drog), iii) iz njihovih lastnih napovedi, kako bo z njihovo
nadaljnjo uporabo drog, iiii) ter iz navedb življenjskih scenarijev, ki
so jih uporabniki prepoznali bodisi kot relevantne zase bodisi kot "splo-
šno veljavne" (npr. "ko se poročiš in greš v službo nehaš" ali "nekje do
50. pa vsak neha"). Pomembna informacija za ocenitev razvoja upora-
be drog je bila tudi dolžina "staža" uporabe drog in seveda starost ter
spol uporabnikov.
5.	Integriranost/povezanost sveta drog s siceršnjim življenjskim oko-
20
s o CIA L N A P i<: I) A e; o c / к A
Ijem uporabnika. V intervjujih sem našel različne stopnje tovrstne
integriranosti. S tem v zvezi naj naštejem nekaj možnosti in alternativ-
nih vidikov: 1. uporaba drog je ostro ločena od ostalega (konvenci-
onalnega) življenja uporabnika ali pa uporabnik svojo uporabo drog
skriva pred večino svojih referenčnih skupin; 2. uporabnik sebe (svoje
cilje, prihodnost, itd) opredeljuje predvsem s sklicevanjem na drogo
in z njo povezane izkušnje ali pa ne; 3. uporabnikovo življenje je "pre-
pojeno" z drogo, kar pomeni, da je droga del njegovega vsakodnevne-
ga življenja, npr. navzoča je pri delu, zabavi, prostem času, partner-
skem življenju, itd., ali drugače, uporabnik drogi daje svoje, razmero-
ma jasno omejeno mesto v vsakdanjem življenju; 4. pri tem lahko dro-
ga "izriva" druge življenjske vsebine ali pa jih, nasprotno, dopolnjuje
in izpolnjuje, ali pa gre za dve razmeroma ločeni področji življenj;
5. integracija drog z različnimi drugimi vidiki uporabnikovega »ivlje-
nja je lahko bolj stabilna ali bolj labilna spremenljiva. Seveda pa je
uporaba nedovoljenih drog v družbi, ki le-teh ne sprejema, v kakr-
šnemkoh primeru težko povsem stabilna, saj je preveč dejavnikov, ki
učinkujejo proti uporabi.
6.	Uspešnost in investiranje v konvencionalnem socialnem svetu je
razlikovalo uporabnike, vendar nikakor ne na ta način, da bi bili tisti,
ki so uporabljah več drog in bolj pogosto nujno socialno manj uspešni.
Verjetno pa je res, da ob dolgotrajnejši intenzivni uporabi drog ne bi
mogli ostati tako uspešni, kot so bih sicer. Položaj posameznikov na tej
dimenziji sem ugotavljal največkrat na tri načine: s podatki o šolski ali
delovni uspešnosti, na podlagi izjav o posameznikovi prihodnosti (že-
ljah, pričakovanjih) in oceni realnosti te prihodnosti, ter prek izjav, ki
so kazale posameznikovo življenjsko filozofijo. Podatki o družini, pri-
jateljih in partnerjih so se večinoma zdeli manj pomembni, vsaj na
taki ravni zbiranja informacij, kot smo jo pri pogovorih lahko dosegli
(Kot že omenjeno, so bili podatki o družinah največkrat skopi in ne
prav izrazni. To je bila tema, o kateri so intervjuvarji - tudi sami adole-
scenti - verjetno težko razvili poglobljen pogovor).
7.	Posameznikovo sprejemanje ali odklanjanje lastne uporabe oziro-
ma sprejemanje ali obžalovanje pretekle uporabe. Ta vidik dejan-
sko pomeni subjektivno stran prejšnje dimenzije, saj predstavlja posa-
meznikovo refleksijo oziroma odnos do lastnega načina življenja. Pri
uporabnikih, ki so nekoč uporabljah droge intenzivno in/ali eksten-
zivno, v sedanjem času pa so jih prenehah uporabljati ah pa so upora-
bo močno zmanjšali, sem opazil dve vrsti reakcij: bodisi da so svojo
5 O C I Л L N A PEDAGOGIKA
21
prejšnjo veliko uporabo obžalovali ali pa so jo sprejemali in poskušali
spoznanja (predvsem o samem sebi) iz tistega časa svojega življenja
prenesti v sedanje življenje. Tovrstni odnos se je najboljše videl pri
vprašanju, kako bi se vedel v zvezi z drogo, če bi še enkrat živel. "Ka-
snejše obžalovanje" se je pri uporabnikih, ki so drogo (še) veliko upo-
rabljah, včasih kazalo v občutkih krivde (npr. Občutek svobode na rej-
vu je zelo velik, ker dobro veš, da so vsi isti, taki kot ti - zadrogirani in
to je večinska tolažba. Ni tistega slabega občutka ... zato ker so drugi
zadeti, tudi jaz ne izpadam posebnež in nisem slabši od njih.), drugič pa
kot izrazita protislovnost v njihovih izjavah in ocenah droge: kot neče-
sa povsem zavržnega in hkrati najboljšega (ali pa v pozivanju, da bi
morala družba vendarle že nekaj narediti, da bi preprečila uporabo
drog, s hkratnim odklanjanjem vsake družbene intervencije in sploh
potrebe po pomoči).
Intervjuvance in njihove načine uporabe bi sedaj lahko razvrščal v
različne razrede zgoraj omenjenih sedmih dimenzij. Če bi vsaka dimen-
zija omogočala razvrščanje uporabnikov v 3 razrede, bi na ta način na-
stala klasifikacija s - teoretično možnimi - 3x3x3x3x3x3x3 razredi. De-
jansko pa dimenzije med seboj niso povsem neodvisne in je bilo mogo-
če predpostavljati, da se v stvarnosti pojavlja dejansko manjše število
razredov klasifikacije. Uporaba drog je razmeroma zelo spremenljiv po-
jav, še posebej v obdobju adolescence. Zato je verjetno, da se vzorci
uporabe drog s časom (uporabe in s starostjo uporabnika) do določene
mere stabilizirajo, iz česar bi sledilo, da bodo ugotovljeni vzorci upora-
be pri mlajših uporabnikih manj stabilni, pri starejših pa bolj. Zato bi
tudi starost/staž uporabnikov lahko bil dodatna, osma dimenzija razvr-
ščanja.
V naslednji fazi tretjega koraka analize sem ponovno pregledal interv-
juje in jih uvrstil v ustrezne razrede prej omenjenih sedmih dimenzij. V
nadaljevanju opisujem, v katere razrede sem uporabnike dejansko uvr-
ščal.
Ad 1) Glede na prevladujoče uporabljano drogo sem uporabnike de-
lil v štiri skupine. Vanje sodijo tisti, za katere je:
a) temeljna droga alkohol (poleg katere pa uporabljajo še druge, ilegal-
ne droge). Uvrstitev v ta razred je bila težavna zato, ker so skoraj vsi
uporabniki uporabljali tudi alkohol. Verjetno je, da jih je velik del upo-
rabljal alkohol večkrat kot nedovoljene droge (torej da so v splošnem
uporabili več doz alkohola kot drugih drog). Vendar pa sem v ta razred
uvrstil samo tiste, ki so alkoholu tudi izrecno dajali prednost in pose-
22
s o CIA L N A P /<: U Л G O G I K A
bej povedali, da jim je alkohol ljubši kot druge droge, oziroma da ga
uporabljajo več.
b)	temeljna (ali edina) droga marihuana. V našem vzorcu so marihuano
uporabljali že vsi intervjuvanci, zato jih ta značilnost ne razlikuje. Ne-
kaj pa jih je, ki uporabljajo izključno ali predvsem marihuano, druge
droge pa odklanjajo ali uporabijo zelo redko, priložnostno.
c)	poleg marihuane je značilna uporaba ecstasy-ja, LSD-ja, včasih koka-
ina in drugih amfetaminov. Te najdemo med upoprabniki, ki so na
plesni sceni ("rejverji").
d)	značilna uporaba vseh naštetih drog, zraven pa še heroina, ki ga ne
odklanjajo, ga uporabljajo na izteku rejva ali priložnostno drugače.
e)	značilno malo uporabe vseh (dovoljenih in nedovoljenih) drog. V tej
skupini so bili nekateri uporabniki, ki začenjajo eksperimentirati, še
pogosteje pa uporabniki, ki tudi po obdobju eksperimentiranja neka-
ko niso bili nagnjeni k uporabi drog. Običjano to niso bili tisti, ki so
imeli kake izkušnje s heroinom, čeprav je bilo kar nekaj uporabnikov,
ki so heroin poskusih samo enkrat ali dvakrat. V to skupino sem uvr-
stil tudi uporabnika, ki je prenehal uporabljati vse droge (razen čaja),
ter drugega, ki je samo občasno uporabljal malo alkohola (poleg re-
dne uporabe tobaka in kave).
Ad 2) Glede na pogostost in vzorec uporabe droge sem delil uporab-
nike na štiri skupine. Vanje sodijo tisti, ki uporabljajo droge:
a)	redko/občasno - to je običajno pomenilo na zabavah (ki niso bile vsak
dan) ali ob posebnih dogodkih (ko so šli z določeno družbo ven);
b)	bolj redno na določene presledke - npr. ob vikendih, na rejvih, na ka-
tere so šli zaradi omejenih finančnih in drugih možnosti enkrat na
mesec; ali npr. vsak teden, kadar ni bilo v šoli izpraševalnega ali izpit-
nega obdobja;
c)	zelo redno v "zmernih" kohčinah - tipičen primer bi bil dnevna upora-
ba enega ali dveh jointov, po službi ali po šoli;
d)	v velikih količinah, v različnih kombinacijah in v tipičnih "blokih" - ta
razred pomeni kombinacijo zadnjih dveh prejšnjih razredov s poveča-
no uporabo (primer je tridnevna udeležba na rejvih vsak konec tedna,
z uporabo večje količine različnih drog, ki mu sledi štiridnevno poči-
vanje in "rehabilitacija").
Ad 3) Glede odnosa do heroina (ne glede na priložnostne dvome v
zvezi s tem, katere so pravzaprav trde droge) so se naši intervjuvanci pre-
cej jasno razdelih v dve skupini.
^S o C I Л L N A r E DA G 0 G I K A
23
a)	Eni so uporabo trdih drog (to je predvsem heroina) jasno in precej
odločno odklanjali, čeprav so lahko sprejemali ali pa ne t.i. plesne droge,
in čeprav so že imeli lastno izkušnjo s heroinom ali pa tudi ne.
b)	Drugi so heroin uporabljali in so mu zato dali določeno (pozitivno)
mesto v svojem življenju. Ti praviloma heroina niso zavračali, so se pa
vsi zavedali, da nekateri uporabniki heroina ''padejo v črno luknjo''
(Mnogim od teh, bolj izkušenih uporabnikov, se je zdela misel, da bi
za slabe posledice krivili neko drogo, v glavnem napačna. Rekli so "ljud-
je so tisti, ki droge uporabljajo!"). Večina teh uporabnikov je čutila
potrebo po tem, da bi povedah, da - če so že dilah druge droge - hero-
ina niso (ali pa npr. da heroina ne bi nikoli preskrbeli nekomu, ki ga še
ni poizkusil). V tej "etični" drži se je kazal poseben odnos do heroina
(takšen odnos do neke droge smo med vsemi drogami našli samo v
zvezi s heroinom) tudi pri tistih uporabnikih, ki so ga uporabljali. V to
skupino sem uvrstil tudi uporabnike, ki so heroin prej uporabljali (in
ne samo poizkusili), vendar so kasneje z uporabo prenehali in trdili,
da heroina ne bodo več uporabljali.
Ad 4) Glede na razvojno fazo in staž uporabe drog sem ločil štiri
vrste uporabnikov. Tiste, ki so:
a)	droge pred kratkim začeh uporabljati oziroma z njimi eksperimenti-
rati. To so bih večinoma mlajši uporabniki, ki so droge uporabljali (še)
manj pogosto. Nekateri od njih so z uporabo drog po zelo kratkem
času eksperimentiranja tudi že končah. Glede na uporabo različnih
vrst drog se je lahko pri nekaterih zgodilo, da so eksperimente z neko
drogo (marihuano) že opravili pred nekaj leti (npr. pri 16), sedaj pa so
začeli na novo (pri 22 letih) eksperimentirati z ecstasy-jem. To so bili
praviloma uporabniki, ki niso nikoh uporabljali veliko drog;
b)	droge uporabljali že dalj časa (npr. več kot eno ali dve leti) in jih mor-
da poizkusili več vrst. Med temi so taki, katerih uporaba drog se je
verjetno že stabilizirala, oziroma prešla svoj zenit (ali so celo prene-
hali uporabljati drogo), in drugi, ki bodo v uporabi drog šli še naprej
(npr. ko postanejo toliko starejši, da bodo doživeli še več šolskega ne-
uspeha in se od staršev še bolj osamosvojili);
c)	v obdobju najbolj intezivne uporabe drog, oziroma "na sceni". Ta izraz
je v našem primeru pomenil rej versko sceno, torej vzorec življenja, ki
je pomenil ciklično (npr. tedensko ali še pogostejše) obiskovanje rej-
vov. Ta vzorec je praviloma impliciral uporabo več različnih drog;
d)	bili "na sceni", pa jo zapustili, hkrati pa zmanjšali, prekinili oz. stabi-
24
s o C 1 Л L N A P li D A G O G 1 K A
lizirali uporabo drog. Med njimi smo našli vsaj eno osebo, ki je po
zapustitvi scene prenehala uporabljati vse droge (vključno z dovolje-
nimi) in več drugih, ki so življenje - po obdobju nekontrolirane upo-
rabe drog - nadaljevali z dolgotrajno, "kontrolirano" uporabo drog.
Ta razdelitev na štiri skupine vsebuje dve skupini "stabiliziranih" oz.
"kontroliranih" uporabnikov: ene, ki so že prešli obdobje "divje" upora-
be drog, in druge, ki so do razmeroma stabilne uporabe drog prišli kon-
tinuirano, ne da bi jim bilo treba iti skozi obdobje nezmernosti.
Ad 5) Glede na integriranost uporabe drog v življenje sem določil
naslednje tipične razrede:
a)	uporabniki, katerih uporaba drog pomeni le majhen del življenja, ki
poteka nekako vzporedno s konvencionalnim življenjem. Npr. kaje-
nje marihuane v vrstniških družbah ob koncu tedna ali po šoli, ob
domnevno ohranjeni šolski in drugačni uspešnosti in morebitnih raz-
ličnih (to je, ne samo z drogo povezanih) prijateljskih mrežah. To so
bili praviloma mlajši eksperimentatorji;
b)	uporabniki, ki živijo pretežno "življenje droge". To je bil "stabiliziran
hašišar", ki bo domnevno lahko s takim življenjem nadaljeval še raz-
meroma dolgo časa, in pa uporabniki na sceni, ki po izkušnjah dru-
gih na (rejverski) sceni ne bodo vzdržali več dolgo;
c)	uporabniki, ki so ob večji ali manjši življenjski (storilnostni) uspe-
šnosti razmeroma redno in stabilno (ali pa tudi zelo redko in v majh-
nih količinah) uporabljah droge. Za te bi veljala oznaka, da so odkri-
li način "pametne" uporabe drog, ali da si se z uporabo drog morda
celo pomagali k uspešnejšemu življenju. Zanje je bilo značilno doje-
manje drog kot "posladka" ali "soli" v kuhinji življenja. To so bili
praviloma starejši uporabniki.
Ad 6) Glede na uspešnost po merilih konvencionalne družbe bi
lahko ločili:
a)	manj uspešne ali neuspešne, in
b)	bolj uspešne ali celo zelo uspešne uporabnike.
V splošnem je bil v našem vzorcu pretežni del uspešnih uporabnikov,
velik del pa je bil tudi takih, ki so v življenje investirali razmeroma pozi-
tivna pričakovanja. Ugotavljanje uspešnosti pa je bilo zaradi razmero-
ma nizke starosti uporabnikov (povprečno okrog 20 let) težko, saj je to
starostno obdobje tako, da je v njem še vedno odprtih mnogo poti. (Eden
od uporabnikov, ki je droge uporabljal domnevno masovno in nekontro-
lirano, in je srednjo šolo že zgodaj opustil, je prav v času izvajanja te
^S o CIA L N A r E D A G O G / K A
25
raziskovalne naloge z veliko pridnostjo izdelal maturo, se vpisal na fa-
kulteto in posvetil skoraj ves svoj čas študiju.)
Ad 7) Sprejemanje ali odklanjanje/obžalovanje lastne uporabe
drog je bilo značilno (oz. ugotovljivo) predvsem pri tistih uporabnikih,
ki so že prešli fazo (večje) uporabe drog in so z uporabo prenehali ali jo
stabilizirali na nižji ravni (predvsem 4d, delno 4b). Ti so namreč tudi
imeli kaj, kar bi bilo možno obžalovati, oziroma niso več bili v tisti fazi,
ko bi si želeli še več istega. Z ozirom na to lahko ločimo tiste, ki:
d)	prejšnjo uporabo droge obžalujejo in bi drogo v "drugem življenju"
manj uporabljali ali sploh ne (samo dejstvo, da so se v sedanjem ča-
su odločili uporabo droge zmanjšati ali celo prekiniti, ni zadostovalo
za uvrstitev uporabnika v ta razred. Značilno je moralo biti bolj ak-
tivno obžalovanje, ki je obsegalo skorajda že zanikanje svoje izkuš-
nje in samega sebe kot subjekta (v prejšnjem obdobju),
e)	so se sicer odločili uporabo droge zmanjšati in bolj kontrolirati (kar
kaže na kritičen odnos do prejšnje prakse), vendar svojega vedenja
ne obžalujejo. Praviloma je bil tak odnos povezan s tem, da so meni-
li, da so od droge marsikaj pozitivnega odnesli, da so se v času upo-
rabe droge nečesa pomembnega naučili, ali pa da droga sama sploh
ni bila bistven dejavnik ali značilnost njihovega vedenja.
Glede na to, da so eni uporabo droge povsem opustili, drugi pa samo
zmanjšali, bi lahko domnevali, da so obžalovali svojo uporabo droge
tisti, ki so jo potem povsem opustili. Vendar takega rezultata nismo do-
bili. Dejansko sta dve osebi rekli, da je zanju uporaba droge (ki sta jo
povsem opustili) pozitivna izkušnja, ki jima bo omogočila, da bosta se-
daj lahko pomagali drugim uporabnikom.
Z zgoraj opisano strukturo sedmih dimenzij (ki obsegajo dva, tri ali
štiri razrede) je možno določiti tipe uporabnikov oz. razlike med njimi.
Tabela 4 kaže, kako sem 43 intervjujev oziroma uporabnikov razvrstil v
posamezne razrede sedmih dimenzij. Pri nekaterih intervjujih oziroma
uporabnikih/vzorcih uporabe ni bilo na voljo dovolj podatkov za dovolj
argumentirano uvrstitev^, zato sem jih - pri ustrezni dimenziji - dal v
dodatni razred "? - neznano".
Tabela 4: Razvrstitev 43 uporabnikov glede na sedem dimenzij razvr-
ščanja.
' Razvrstitev v tabeli 4 je narejena - tako kot tudi v ostalih tabelah - s pomočjo subjektivne presoje enega
klasifikatorja - nosilca raziskovalne naloge. Zato sta seveda njena zanesljivost in veljavnost še vprašljivi
oziroma pogojni.
26
s o CIA L N A P l<: D A G 0 G 1 K A
Л o C ¡ALNA P E D A G O G í K A
27
Opombe k tabeli 4:
•	Med uporabniki v skupini 2a sta vsaj dva, ki sta prej uporabljala
droge po tipičnem vzorcu ciklične (npr. vsak konec tedna) masov-
ne oz. pretirane uporabe večjega številka drog hkrati, sedaj pa sta
prešla na redko ali občasno uporabo drog.
•	Med uporabniki v skupini 2c so vsaj trije, ki so prej uporabljali
droge po tipičnem vzorcu ciklične (npr. vsak konec tedna) masov-
ne oz. pretirane uporabe večjega številka drog hkrati, sedaj pa so
prešli na redno uporabo drog.
•	V skupini 4a je nekaj uporabnikov, ki si nabirajo izkušnje z droga-
mi že več let (npr. 3-4) in pri tem poskušajo razhčne droge. Vendar
pa uporaba drog zaradi tega ne raste, niti se ne stabilizira oz. trdno
ne integrira v siceršnje življenje; zdelo se mi je, kot da ti uporabni-
ki ohranjajo vzorec kontinuiranega, počasnega eksperimentiranja
skozi obdobje več let.
•	Med štirimi člani skupine 4c sta dva uporabnika, ki sta še "na sce-
ni", vendar imata bodisi namen prenehati, a za to še zbirata moč,
bodisi sta se začela že umikati s scene.
•	Med uporabniki v skupini 4d je eden, ki pravzaprav ni bil zares "na
sceni"; dejansko je po kratkem, srednje intenzivnem obdobju eks-
perimentiranja odločno spremenil svoj pogled na droge in jih je
popolnoma nehal uporabljati. To je eden od dveh uporabnikov, ki
uporabo drog obžaluje (čeprav ni videti, da bi se zaradi njihove
uporabe njegovo življenje bistveno spremenilo na slabše). V ta raz-
red sem ga uvrstil zato, ker je bil pri njem opazen tolikšen kontrast
med obdobjem uporabe droge in obdobjem po njem.
•	Za vsaj tri izmed uporabnikov v skupini 5b sem pri uvrstitvi nihal
med razredoma b in c. Gre za uporabnike, ki so precej na sceni,
vendar se jim že oblikujejo misli o drugačnem življenju (zunaj sce-
ne), vendar pri tem ne nameravajo opustiti uporabe drog.
•	V tej, največji skupini uporabnikov 5c, ki uporabljajo drogo v živ-
ljenju na razmeroma stabilen način, ki po njihovem mnenju ne
ogroža drugih ciljev v njihovem življenju, jih je bilo vseeno veliko,
ki svojega stališča niso mogli javno razglašati. Zato so mnogi mo-
rah uporabo droge tako ali drugače prikrivati ah (pred drugimi,
npr. starši) zanikati. Zato je zanje značilen vidik, ki je izražen v
točki a: droge kot nekaj vzporednega z življenjem.
28
SOCIALNA PEDAGOGIKA
Tabela 4 kaže, da je bila za največ naših intervjuvancev temeljna
droga - marihuana, naslednjo največjo skupino pa so tvorili tisti, ki so
sicer uporabljali zelo različne droge, vendar v majhni meri. Tu je šlo za
dve skupini: za eksperimentatorje ali za "začetek eskperimentiranja"
ter za uporabnike, ki tudi v daljšem obdobju (nekaj let) niso prešli nači-
na uporabe začetnega eksperimentiranja. Približno četrtina vzorca pa
je uporabljala predvsem "šopek" plesnih drog, ki je običajno zajemal
ecstasy, LSD, amfetamine, marihuano in še kaj zraven.
Glede pogostosti in vzorca uporabe so prevladovali taki, ki droge upo-
rabljajo redno in pogosto, običajno dnevno ali skoraj dnevno. Druga naj-
večja skupina so uporabniki, ki droge uporabljajo občasno, npr. nekaj-
krat na mesec, predvsem na zabavah ali ob drugih priložnostnih vrstni-
ških družabnih dogodkih. Nekakšno vmesno skupino tvorijo tisti, ki droge
uporabljajo redno s presledki, npr. "kakor kdaj, včasih več tednov nič,
potem pa nekaj tednov vsak dan".
Najbolj negotovo se mi je zdelo klasificiranje uporabnikov pri 4. in
5. dimenziji. "Eksperimentiranje" in "uporaba" na eni strani, ter "upo-
raba" in "na sceni", kakor tudi "uporaba" in "po sceni" so težko razloč-
ljivi pari vzorcev. Tako sosledje faz sem pravzaprav induktivno predpo-
stavil in nato poskušal nekam vanj uvrstiti posamezne uporabnike in
vzorce uporabe. Dejansko je nekaj uporabnikov kazalo drugačne in manj
"zakonite" vzorce razvoja uporabe drog.
Pri 5. dimenziji sem razumel in predpostavil prvi dve fazi kot temelj-
no nestabilni, prehodni fazi. Faza uporabe "droge poleg življenja" je ne-
stabilna, ker so bili ti uporabniki praviloma mlajši in ker je vzdrževanje
"dvojnega življenja" (s starši in z vrstniki) - kar je sicer za adolescentno
obdobje nekaj značilnega - v bistvu težko. Po drugi strani življenje "na
sceni" (fizično, psihično, materialno in še kako) uporabnike hitro izčr-
pava in jim tudi nudi vedno manj tistega, kar jih je sprva potegnilo v
sceno. Zato so na (rejverski) sceni lahko zelo aktivno sodelovali samo
določeno obdobje, potem pa se začeli odločati, kako naprej. V tu obrav-
navani tipologiji je ta "naprej" večinoma pomenil "življenje z drogo"
(vendar z bolj zmerno uporabo) ali v zelo redkih primerih (dveh) življe-
nje brez droge.
Tudi ta - "ob večji ali manjši življenjski uspešnosti razmeroma redna
in stabilna (ali pa tudi zelo redka in v majhnih količinah) uporaba dro-
ge" - domnevno ni stabilna in trajna. Temeljni razvojni vzorec gre brž-
kone za večino v smeri opuščanja nedovoljenih drog, na kar so kazale
izjave in napovedi intevjuvancev o tem, da "droge jemlješ v 'teh letih',
potem pa se jim človek odreče". Naš vzorec je zajemal v glavnem osebe
^s o C / Л L N A P E D A G O G J K A
29
do zgodnjih 20-ih let, ko se ta razvojni vzorec šele začne uveljavljati (ali
pa pri nekaterih še ne). Kljub temu, da smo pri večini ugotovili znake
takega razvoja, pa smo slišali tudi, da so nekateri znanci intervjuvancev
prešli s plesne scene na sceno heroina. Poti razvoja so torej odprte v vse
smeri.
Naš pristop in metoda vzorčenja pa očitno nista bila taka, da bi pripe-
ljala do uporabnikov, ki bi bili odvisni od heroina (kar tudi ni bil naš
cilj). Našli pa smo dva intervjuvanca, ki sta nekoč bila odvisna od hero-
ina. S tem v zvezi je morda pomembno tudi dejstvo, da - po naših podat-
kih - niti eden od intervjuvancev še ni bil v nobeni specifični strokovni
obravnavi v zvezi z drogami, oziroma da še ni bil "uradno odkrit". Vzpo-
stavili smo torej stik s populacijo, ki je strokovnim ustanovam in pro-
gramom (še?) neznana.
Ocenjevanje socialne uspešnosti je bilo - tako kot druge dimenzije -
vezano na izjave intervjuvancev samih, ne pa morda na kake hetero-
ocene ali "objektivne" podatke. Kot "razmeroma uspešne" smo šteli in-
tervjuvance, ki so obiskovali - za svoja leta ustrezno - šolo (srednjo ali
fakulteto) ali bili v redni službi. Dodatno merilo je bilo zadovoljstvo ozi-
roma sprejemanje svojega (šolskega ali delovnega) statusa in omenja-
nje kakovosti stikov z družino. Vendar je bilo to zadnje merilo malo upo-
rabno, deloma zato, ker intervjuvanci o tem niso prav veliko povedali,
deloma pa zato, ker so v nekaj primerih nakazovali težko družinsko si-
tuacijo, v kateri bi bilo pravzaprav nenavadno, če bi se z domačimi ra-
zumeli. Zato temu kriteriju konec koncev nismo posvečali večje pozor-
nosti.
Meni najbolj zanimiva je bila oseba, ki je bila po vseh merilih očitno
nadpovprečno življenjsko uspešna (tu mislim na šolanje, delo (za zaslu-
žek), razumevanje z družino, odnos s partnerjem ter mnoge zunajšol-
ske dejavnosti), hkrati pa povsem naklonjena uporabi najrazličnejših,
pravzaprav kar vseh drog. Ona je bila tista, za katero bi morda v največji
meri veljala oznaka, da je odkrila način "pametne" uporabe drog, ali da
si je z uporabo drog morda celo pomagala k uspešnejšemu življenju.
Seveda pa je bila tudi ta oseba (post)adolescent v zgodnjih dvajsetih le-
tih življenja, ki so po mnogočem prehodna leta, v katerih se sicer zasta-
vijo mnogi vzorci kasnejšega življenja, nikakor pa še ne dokončno utr-
dijo. Podatke o kasnejšem razvoju takih in drugačnih vzorcev in upo-
rabnikov bi lahko pridobivali samo z longitudinalnim (sledilnim) raz-
iskovanjem.
V zvezi s heroinom so vsi intervjuvanci kazali bodisi odklonilen odnos
bodisi zavedanje tega, kako te heroin "potegne". Tudi tisti, ki so heroin
30
s o CIA L N A r E D A G O G I K A
(Še vedno) uporabljali, so brez izjeme heroin in njegovo moč "spoštova-
li", pri čemer se je to spoštovanje včasih kazalo v tem, da so izjavili, da
je heroin daleč "najboljša" droga. Za velik del uporabnikov (približno
75%), ki so se heroina "pazih" oziroma ga niso imeli namena poskusiti, je
bila teza, da uporaba marihuane vodi v uporabo heroina - očitno nesmi-
selna. Podobno bi lahko trdih za četrto četrtino uporabnikov, ki so heroin
sicer uporabljali, vendar so ga uporabljali na način, ki naj bi jih ne peljal
v zasvojenost. Kljub tema trditvama pa je res, da sta bila oba uporabnika,
ki sta nekoč bila zasvojena s heroinom, presenečena nad svojo zasvoje-
nostjo, ko sta jo "odkrila". Vendar sta se je tudi oba sama rešila, po tem,
ko sta se za to trdno odločila in seveda s pomočjo samomedikacije. Skle-
nili bi lahko, da je previden odnos do heroina ena od zelo temeljnih last-
nosti naših interevjuvancev, kar pa ni preprečilo, da se ne bi razmeroma
majhen del njih vendarle nekoč "preveč približal" heroinu.
Zelo pomembna dimenzija se mi je zdelo "obžalovanje". Odražalo je
namreč morebitne motivacije posameznikov za spreminjanje ali ohra-
njanje, za iskanje pomoči ali bežanje od nje, tudi za vrsto željene pomoči,
predvsem pa za posameznikov pogled na to, kaj je imel od uporabe drog
pozitivnega in ali bi bilo - gledano z njegovega stahšča - življenje sploh
mogoče drugače "obrniti" (če bi si to sploh želel). Zame je bila precej
presenetljiva ugotovitev, da večina uporabnikov v bistvu svoje uporabe in
izkušenj z drogami ne obžaluje - tudi v primeru, če so ugotovili, da je
bolje uporabo droge zmanjšati. To stališče je (implicitno) kazalo bodisi
nek brezup ("ne bi moglo biti nič drugače, saj ne obstaja nič takega, kar
bi mi lahko pomagalo ali mi omogočilo dobiti to izkušnjo brez uporabe
droge"), veliko pogosteje in bolj jasno pa je kazalo na to, da je uporabnik
od drog marsikaj imel, oziroma da ima občutek, da se je zaradi izkušnje z
drogo nečesa pomembnega naučil. Za razmeroma mnoge je izkušnja (tu-
di čezmerne uporabe) pomenila, da so se naučili drogo uporabljati raz-
meroma bolj "pametno" in od nje dobiti več z manj slabimi posledicami.
Četrti korak razvoja tipologije uporabe/uporabnikov je izhajal iz spo-
znanj prejšnjih treh korakov, ki so omogočili osvetliti in ubesediti značil-
nosti uporabe in razlike med uporabniki. Ta ubeseditev se je kazala v
vedno bolj diferenciranih pojmovnih shemah. V zadnjem, četrtem kora-
ku, sem poskusil vse intervjuvane uporabnike razdeliti v bolj preprosto,
sintetično shemo osmih razredov, ki - po mojem mnenju - v precejšnji
meri nakazuje možne razvojne smeri, točke in križišča, skozi katera so se
in se še razvijajo intervjuvani uporabniki drog. Pri tem sem izhajal pred-
vsem iz 4. dimenzije, ki sem jo vzporejal in povezoval v glavnem s 1., 2. in
5. dimenzijo. Na ta način narejeno razvrstitev kaže tabela 5.
s o C I A L N A P E D A G O G I K A
3í
Tabela 5: Poskus razvrstitve 43 uporabnikov v razvojno shemo osmih
razredov.
Razprava in zaključki
Naše raziskovanje je imelo nekaj značilnosti, ki delno omejuj o pomen
(zanesljivost, veljavnost, p o spio šljivo st) rezultatov. Med te omejitve sodi-
jo:
•	narava vzorčenja (ki ni bilo naključno),
•	razmeroma majhno število intervjuvanih uporabnikov,
•	izhajanje zgolj iz samo-ocen (izjav intervjuvancev o samih sebi),
•	element samoizbiranja intervjuvancev (sodelovali so prostovoljno) ter
•	neizkušenost izpraševalcev (ki za to delo niso bili strokovno polno uspo-
sobljeni).
Prednosti raziskave pa sta bili dve:
•	izpraševalci so bili intervjuvancem po starosti blizu (nekateri so imeli
tudi sami izkušnje z drogami) in so tako lažje dobili avtentične infor-
macije ter
•	poglobljeno smo obravnavah skupino uporabnikov drog, ki doslej niso
imeli stika z uradnimi ustanovami in so tako predstavljali skupino mia-
32
s o Cía L N a p Ii D Л G O G ! K A
dih uporabnikov, ki je gotovo najobsežnejša, hkrati pa o njej vemo le
malo.
Nekatera od pomembnih spoznanj raziskave so:
•	vzorci uporabe drog se pri posameznih uporabnikih močno razliku-
jejo in nakazujejo zelo različne življenjske situacije in razvojne faze
uporabe;
•	večina intervjuvanih uporabnikov drog ima odklonilen odnos do he-
roina oziroma se zavedajo njegove moči in nevarnosti;
•	mnogi uporabniki se zavedajo možnosti manj in bolj "pametne" ali
"previdne" uporabe drog, kar pomeni, da sledijo določenim načelom
in pravilom pri uporabi drog. Rdo bi sicer lahko nasprotoval tej ugo-
tovitvi, češ da je edina pametna uporaba - neuporaba, vendar smo to
tezo postavili ob upoštevanju dejstva, da mladi (prav tako kot stari)
uporabljajo droge in da jim tega ne more nihče uspešno preprečiti;
•	ustanove za obravnavanje in pomoč nobenega od teh uporabnikov
(domnevno) še niso (s)poznale, kar potrjuje spoznanje o majhnem
dosegu teh ustanov in daje večjo težo zamislim o nuđenju (izvenin-
stitucionalne) pomoči mladim tam, kjer živijo in preživljajo svoj pro-
sti čas;
•	v tej starosti že obstaja uporaba droge, ki smo jo poimenovali "stabil-
no" ali "integrirano", torej je taka, da domnevno pomeni del dolgo-
ročnega vzorca življenja;
•	večina intervjuvancev je bila - ob uporabi drog - sicer razmeroma
socialno uspešna, kar je verjetno pretežno značilno za uporabnike
plesnih drog;
•	uporabniki večinoma jemanja drog niso obžalovali, bodisi da so jih
(še) uporabljali veliko, bodisi da so z uporabo prenehah ali jo zmanj-
šali. Izkušnje z drogo so sprejeli v svoje življenje (po lastnem mne-
nju) na pozitiven način in znali opredeliti tudi pozitivne posledice
uporabe drog.
Postopek zbiranja podatkov, razvoja klasifikacije in njenega (teoret-
skega) utemeljevanja ni sledil samo instrumentalnemu namenu izdela-
ti klasifikacijo in klasificirati, temveč je pomenil refleksijo in razmislek
o tem, kaj droge sploh so in kaj mladim pomenijo. Ne predstavljam si,
da bi z uvrščanjem mladih v posamezne razrede klasifikacije rešili kake
probleme ali na primer znali izbrati najboljši način "obravnave" upo-
rabnikov. Razmislek o logiki klasifikacije in klasificiranja, vključno z
mnogimi nejasnostmi in negotovostmi v zvezi s klasificiranjem, pa nam
cS o CIA L N A l> E n A C O C / K A
33
lahko pomaga k temu, da bomo znali stvarnost uporabe drog med mla-
dimi videti bolj jasno, z manj stereotipizirajočim in moralno nasičenim
pogledom.
Naše temeljno spoznanje je, da je večina uporabe drog neproblema-
tične in da ne vodi v kake posebne psihične ali socialne probleme. Zato
bi bilo treba razmisliti o deproblematiziranju uporabe drog nasploh (kar
še posebej velja za marihuano in morda za ecstasy, oz. za eksperimen-
talno uporabo drog nasploh), hkrati pa razvijati uporabnikom prijazne
in sprejemljive oblike pomoči za tiste, ki jih uporaba droge vendarle
vodi v odvisnost in druge težave. Pa tudi pri teh bi se morali zavedati, da
težave ne izhajajo prvenstveno iz drog, temveč iz njihove osebnosti, so-
cialnega okolja in interakcij med njima.
Pri preprečevalnem delu bi morali izhajati iz izhodišč, ki so mladim
blizu, oziroma bi morali s preventivnim delom podpirati take oblike že
obstoječega uporabniškega vedenja mladih, ki jih lahko prepoznamo
kot (razmeroma) bolj konstruktivne, manj nevarne, in (sub)kulturno bolj
sprejemljive. Mlade bi moral informirati in jih usposabljati za bolj var-
no, ali pogojno rečeno, bolj "pametno" uporabo drog. To v kar največji
meri velja predvsem za tiste, ki droge že uporabljajo ali pa jih najverjet-
neje bodo. (Ker je težko napovedovati, kdo bo droge uporabljal ali celo
kdo jih je že, si za splošno informacijo lahko pomagamo s podatki pre-
sečnih reprezentativnih populacijskih raziskav. Ugotovili smo, da je v
letu 1998 med ljubljansko 15-letno mladino že uporabilo: marihuano
25,8 %, inhalante 15,6%, nelegalna pomirjevala ali sedative 10,8 %, ec-
stasy 7,0 % in heroin 3,6 % srednješolcev (Dekleva, 1998b). Ti odstotki
bodo pri 18. letu anketirane populacije domnevno približno dvakrat več-
ji-)
Take zaključke smo razvili na podlagi pogovorov z uporabniki t.i.
plesnih drog. Čeprav je bila v našem vzorcu le približno ena tretjina
intervjuvancev, ki so že imeli izkušnje s heroinom oz. le dva, ki sta bila
nekoč s heroinom zasvojena, pa verjamemo, da zgoraj navedeni zaključki
bolj ali manj veljajo za uporabnike vseh drog.
Literatura
Ashton, M. (ur.) (1996), Annual report on the state of the drugs pro-
blems in the European Union. EMCDDA, Lisbona.
Calafat, A. in drugi (1997),: Characteristics and social representation
of ecstasy in Europe. IREFREA, Pahna de Majorca.
34
s o C f Л L N Л r E D À G O G 1 K Л
Coffíeld, F. in Gofton, L. (1994), Mladi in droge. Mreža drog št. 5, s.
48-86.
Collin, M. (1997), Altered state. The story of Ecstasy Culture and Acid
House. Serpent's tail, London.
Dekleva, B. in Fojan, D. (1997), Kvalitativno raziskovanje na področju
drog. Revija za kriminologijo in kriminalistiko, št. 5, s. 283-500.
Dekleva, B. (1998a), Metodologija kvalitativnega raziskovanja škod-
ljivih posledic uporabe drog med mladimi. Društvo za razvijanje pre-
ventivnega in prostovoljnega dela, Ljubljana..
Dekleva, B. (1998b), Tobak, alkohol in druge droge med srednješol-
sko mladino v Ljubljani v letu 1998. Ljubljana, Inštitut za kriminologijo
pri Pravni fakulteti v Ljubljani.
Demand reduction activities related to "new synthetic drugs": MDMA
(ecstasy), other amphetamines and LSD in European Union member sta-
tes fl997). Neobjavljeno poročilo EMCDDA.
Donoghoe, M.C. (1997), Amphetamine-type Stimulants. WHO, Gene-
va.
Eisner, B. (1997), Ecstay - the MDMA story. Ronin Publishing, Berke-
ley.
Flaker, V. in drugi (1991), Droge in nasilje. Raziskovalno poročilo.
Mirovni inštitut, Ljubljana.
Glassner, B. in Loughlin, J. (1990), Drugs in adolescent worlds. Ma-
cmillan, London.
Griffiths, P. in drugi (1997), Insights. New trends in synthetic drugs in
the European union. EMCDDA, Luxembourg.
Hartnoll, R. (1993), Temeljni pojmi v epidemiologiji škodljive upora-
be drog.V: Gradiva seminarja o informacijskih sistemih in uporabni epi-
demiologiji na področju drog. Ministrstvo za zdravstvo RS in Inštitut za
varovanje zdravja RS, Ljubljana.
Meisch, P.: Les drogues synthétiques de type "ecstasy" au Grand-Douc-
he de Luxembourg. Centre de prevention des toxicomanies, Luxembo-
urg 1998.
Monitoring illicit drugs and health. (1997) Trimbos-instituut, Utrecht.
Saunders, N. (993), E for Ecstasy. Neals yard, London.
Saunders, N. (1997), Ecstasy reconsidered. Samozaložba.
_N o C 1 Л L N Л PEDAGOGIKA_ J J
Spruit, LP. {ШЂ, Ecstasy in the Netherlands. Ministry of Health, wel-
fare and sport, Rijswijk.
Synthetic drugs: a new challenge for prevention. (1998) PEDDRO, št.
1-2, s. 3.
Џ1
Strategije preprečevanja
kriminalitete v
zahodnem svetu
Strategies of crime
prevention in the
Western world
Gorazd Mesko
Povzetek
Gorazd Meško,
doktor socialno-
pedagoških
znanosti, Visoka
policijsko-
vamostnašola,
Kotnikova 8,
1000 Ljubljana.
Prispevek prikazuje značilnosti kriminalnopreventivnih pri-
zadevanj in kriminalno prevencijo v zahodnih državah.
Predstavljeni so modeli in strategije preprečevanja krimi-
nalitete na osebni in skupnostni ravni, ob tem pa tudi zna-
čilnosti prevladujoče filozofije preprečevanja kriminalitete
(organiziranje državljanov, preprečevanje individualne
viktimizacije, pobude za odpravo droge v skupnosti, zveza
med oblikovanjem okolja in kriminaliteto, situacijsko pre-
prečevanje kriminalitete, v skupnost usmerjeno policijsko
delo ter programi za otroke in družino). Organizirano pre-
prečevanje kriminalitete je del kriminalne politike države,
ki naj bi vsebovala v prispevku predstavljena področja in
usklajeno delovanje formalih in neformalnih nadzoroval-
cev. V prehodnih družbah, ki si še niso izoblikovale strate-
gij in politike dejavnega "soočanja" s kriminaliteto, pa so
38
SOCIALNA PEDAGOGIKA
primeri uporabni za premislek in morebitno izvajanje v
praksi.
Ključne besede: preprečevanje, kriminaliteta, družba, dru-
žina, skupnost, policija, izobraževanje
Abstract
This article shows the characteristics of crime prevention
methods and crime prevention in Western countries. Mo-
dels and strategies of crime prevention at the personal and
community levels are presented. The paper also presents
all the characteristics of the leading practices in crime pre-
vention (organising citizens, preventing individual victimi-
sation, initiativ es for excluding drugs from the community,
the relationship between the environment and crime, pre-
vention of opportunistic crime, community policing and pro-
grammes for children and families. Organised crime pre-
vention is part of the state criminal policy which should
include the areas presented in this paper and the co-ordi-
nated operation of formal and informal supervisors. In
transitional societies, which have not yet managed to form
their strategies and policies of actively "confronting" cri-
me, these cases are useful to reflect upon and possibly to
implement.
Key words: prevention, crime, society, family, community,
police, education
Uvod
Marcus Felson (1994), znani ameriški kriminolog in vodilni pisec na
področju teorij običajne dejavnosti in razumskega izbora, Rosenbaum,
Davis in Lurigio (1998), pisci dela o socialni in situacij ski kriminalni pre-
venciji, Graham in Bennett (1995), ki predstavljata kriminalnopreventiv-
na prizadevanja v zahodni Evropi in severni Ameriki, Grabosky (1996), ki
poudarja nezaželene in nepredvidene posledice kriminalne prevencije,
poleg ostalega poudarjajo pomen preprečevanja kriminalitete. Želja šte-
vilnih piscev s področja preprečevanja kriminalitete je bila ugotoviti me-
sto preprečevanja kriminalitete v kriminalni politiki vsake države. Pre-
prečevati kriminaliteto se "splača" predvsem zaradi velike škode, ki jo ta
povzroča, dobičkov z njo, stroškov davkoplačevalcev, čustvenih in tele-
o C ¡ Л L N Л P E D Л G O G I K Л
39
snih "poškodb" žrtev kriminahtete in drugega. Večina avtorjev opozarja,
da se zavedajo, kako lahko dela o preprečevanju kriminahtete različno
učinkujejo - lahko so uspešna, možno pa je tudi nasprotno, kar je pogo-
sto posledica slabega razumevanja priporočil takšne vrste in prevelikih
pričakovanj na kratki rok. Grabosky (1996) je v svojem delu predstavil
stopnjevanje, nenamerno napeljevanje oz. zavajanje, nasprotni učinek,
etiketiranje, storilčevo izkoriščanje informacij o kriminalnopreventiv-
nih ukrepih, premajhno prizadevanje, premeščanje kriminahtete, ust-
varjalno prilagajanje in čezmerno zastraševanje. Avtor poudarja, da so
ti učinki pogosto posledica treh dejavnikov: slabega znanja, pomanjklji-
vega načrtovanja in napak pri izvajanju programov. Poleg tega pa Gra-
bosky ugotavlja, da je za izvedbo preprečevalnih programov treba raču-
nati na tri vrste ljudi: na potujoče pridigarje, ki poudarjajo pomen kri-
minalnopreventivnih prizadevanj; kritike, ki napadajo prizadevanja pr-
vih; in analitike, ki kakovostno ocenjujejo delo prvih in drugih ter pred-
lagajo nove rešitve.
Večina del o preprečevanju kriminahtete izvira iz ameriškega pro-
stora, saj so se Združene države Amerike v zadnjih desetletjih znašle v
krizi delovanja kazenskega pravosodja in iščejo pot iz težav, pri čemer
računajo tudi na učinkovitost kriminalne prevencije. Uspehi in neuspe-
hi 30-letne vojne proti kriminaliteti v Združenih državah Amerike so
pokazali na to, da je mesto kriminalne prevencije v sistemu kriminalne
politike nepogrešljivo, saj lahko bistveno zniža stroške delovanja ka-
zenskega pravosodja. V razpravljanje o preprečevanju kriminalitete po-
leg ostalega sodi tudi vrednotenje cene kriminalitete, viktimizacije, od-
zivov vlade in skupnosti na kriminaliteto. Pisci največkrat opredeljujejo
glavne značilnosti preprečevanja kriminalnosti, situacijske in skupnostne
prevencije kriminalitete. Glavne značilnosti, ki jih je mogoče povzeti iz
znanih modelov in strategij, so:
•	samovarovanje oz. samozaščitno vedenje, ki varuje posameznika pred
viktimizacijo,
•	varovanje gospodinjstev oz. zaščita premoženja (in članov gospodinj-
stev) z omejevanjem in oteževanjem dostopa,
•	varovanje soseske in manjših območij (enega stanovanjskega bloka
ali več).
V osrčju razmišljanja o preprečevanju krimialitete je temeljno spo-
ročilo, da je treba ljudi (državljane) mobilizirati in jih opremiti za samo-
zaščitno ravnanje v svojih življenjskih okoljih.
40
s o CÍA L N A r E D A G O G 1 K A
"Filozofija" preprečevanja kriminalitete
Vsaka kriminološka teorija ponuja kriminalnopreventivne ukrepe, se-
veda če zdravorazumsko sklepamo na razmerje vzrok-posledica. Koli-
kor domnevamo, da bo odprava vzroka vplivala na odpravo prestopni-
škega vedenja, temu sledimo. To pa se pogosto pokaže kot neučinkovi-
to, saj je interakcija različnih dejavnikov več kot nepredvidljiva.
Temeljna filozofija in domneve o ukrepih, ki naj bi uspešno vplivali
na preprečevanje kriminalitete s poudarkom na t.i. formalnih skupnost-
nih programih za preprečevanje kriminalitete, so v svojem bistvo pro-
blematični. Ugotovitve temeljnih teorij o kriminalni prevenciji ponujajo
izhodišča za delo, vendar se je pokazalo, da je moč teh teorij omejena
(Gilling, 1997), zato si pred izvajanjem preprečevanja kriminalitete na-
črtovalci postavljajo vprašanje: "Kdo se bo pridružil formalnemu sku-
pnostnemu boju proti kriminaliteti?" Ugotavljajo tudi, kdo so ljudje, ki
se udejstvujejo v takšnih programih in katere pomembne spremenljiv-
ke vplivajo na kakovost takšnih formalnih prizadevanj. Dejavniki, ki vpli-
vajo na to, so znanje o kriminaliteti in demografske značilnosti (poroče-
ni, z otroki, pripadniki srednjega sloja, izobraženi, s stalnim bivališčem,
starejši in moški). Glavna ugotovitev glede spola je, da se ženske pogo-
steje udeležujejo "skupin" oz. dejavnosti, kjer je v ospredju ekspresiv-
nost (druženje), medtem ko je za moške bolj značilna instrumentalnost
(doseganje ciljev) (Rosenbaum, Davis in Lurigio, 1998: 23).
Psihološki dejavniki, ki vplivajo na udejstvovanje, so: sposobnost ko-
municiranja, zadovoljstvo, sreča, občutek za napovedovanje in kraj iz-
vajanja kontrole. Značilnosti skupnosti so naslednji pomembni dejav-
nik, ki vpliva na pripravljenost udeleževanja v formalnih skupinah za
preprečevanje kriminalitete oz. (samo)varovanje.
Kot najbolj homogene oz. enovite so se pokazale soseske, kjer živi
predvsem srednji sloj. Raziskave o strahu pred kriminaliteto ugotavlja-
jo, da se v soseskah, kjer je občutek ogroženosti prebivalcev velik, ne-
formalno odzivajo na kriminaliteto. Za take soseske je značilno tudi ne-
zaupanje v policijo, ljudje negativno ocenjujejo kakovost opravljanja po-
licijskega dela, predvsem pa pogrešajo dostopnost in vidnost policistov.
Prizadevanja za "boj" proti kriminaliteti so bolj značilna za soseske,
kjer živijo etnične manjšine in kjer je raven kriminalitete visoka. Ugo-
tovitve različnih študij o znanju, demografskih značilnostih, psiholoških
dejavnikih in značilnosti skupnosti, so bile odvisne od časa izvedbe, me-
todološke zasnovanosti idr. Seveda se v tem oziru pojavi tudi vprašanje
o zanesljivosti takšnih ugotovitev.
SOCIALNA PEDAGOGIKA
41
Razlike med članstvom in dejavno udeležbo ter ravnmi delovanja v
skupinah za preprečevanje kriminalitete še niso popolnoma raziskane.
Osebni viri, posebej čas in energija posameznikov, razlikujejo med de-
javnimi in pasivnimi člani in vplivajo na razsežnost njihovega delova-
nja. Ti dejavniki lahko vplivajo tudi na predstavljene ugotovitve v zvezi
z demografskimi spremenljivkami in pridružitvijo (članstvu) v takšnih
skupinah.
Motivi za udeležbo v kriminalnopreventivnih dejavnostih so različni.
Pri tem Rosenbaum, Lurigion in Davis (1998: 26) poudarjajo pomen na-
slednjih spremenljivk, ki zavirajo ali spodbujajo udeležbo:
•	prepričanje v koristnost takih prizadevanj,
•	zaupanje v formalne pobude,
•	iskanje lastne koristi in uveljavitev,
•	čas (prezaposlenost),
•	zaprtost oz. umaknjenost,
•	konfliktne/protislovne obveznosti (vdor v zasebnost, nadzorovanje
idr.).
V socialno usmerjenemu preprečevanju kriminahtete ne moremo mi-
mo solidarnosti med člani skupnosti. Motivacijo za prizadevanje k večji
varnosti je mogoče razbrati iz naslednjih odgovorov ljudi iz raziskave o
razlogih za pridružitev preprečevalnim programom (prav tam):
•	skupnost tega ne zmore (57%),
•	da bi preprečili kriminaliteto (12%),
•	da bi se počutili bolj varne (7%),
•	da bi zaščitili svoje domove (6%),
•	da bi se družih (1%).
Pri proučevanju Neighbourhood Watch (sosedski nadzor) programov
pa so ugotovili, da so pobude za (samo) organiziranj e nastale kot posle-
dica ogroženosti pred kriminaliteto, ki zbuja strah, in zaradi serijskih
kaznivih dejanj v soseski. Družbena solidarnost in državljanska odgo-
vornost služita predvsem za vzdrževanje takih pobud, pri tem pa gre
bolj za pasivno vlogo kot za aktivno izpostavljanje za vsako ceno.
Razprava o neformalnih posredovanjih za zaustavitev kriminalitete
je nujna, saj je treba ugotoviti razsežnost problemov v zvezi z oceno
ogroženosti ter odločitvijo državljanov, da se je treba kriminaliteti po-
staviti po robu. Ob tem "opazovalci" postanejo "dejavni udeleženci" bo-
42
s o C I Л N Л PEDAGOGIKA
ja proti kriminaliteti in pogosto pokažejo na neučinkovitost formalnega
družbenega nadzorstva in odtujenost policije od lokalne skupnosti ali
obratno.
Organiziranje državljanov
Mobilizacija in okrepitev skupnosti sta zelo priljubljeni in predstav-
ljata široko pahljačo prizadevanj za spodbujanje državljanov k udejstvo-
vanju v dejavnostih za zmanjševanje težav v skupnosti. Take zamisli vse-
bujejo delo prostovoljcev, samoregulacijo, skrb za varnejše soseske in
opredelitev odgovornosti. Na področju skupnostnega preprečevanja kri-
minalitete je najbolj pogosto kolektivno odzivanje prostovoljcev za vzdr-
ževanje reda in preprečevanje kriminahtete ter delovanje na določe-
nem območju. Opredelitev skupnosti (Pečar, 1989,1991) (angl. commu-
nity) je zelo veliko, zato je v tem oziru primernejši in predstavljivejši
pojem soseska (manjše območje), kjer se ljudje samoorganizirajo v sku-
pine ali mreže za preprečevanje kriminalitete in reševanje drugih pro-
blemov. Tako kolektivno dejavnost osvetljujejo skozi prizmo teoretičnih
izhodišč:
• Model družbene dezorganizacije vsebuje ukrepe za preprečevanje
kriminalitete na družbeno dezorganiziranih območjih, o čemer so
pisali že predstavniki čikaške (sociološke) kriminološke šole in ugo-
tovitve predstavih s porazdelitvijo kriminahtete v koncentričnih kro-
gih. Park in Burgess sta razvila model, ki upošteva delitev mesta na
koncentrične kroge, ki se širijo od centra navzven. Njuna teorija je
bila znana tudi kot "teorija koncentričnih krogov." Prvo območje sta
imenovala "osrednje poslovno območje", kjer so tovarne in kjer živi
majhno število prebivalcev. Naslednje območje je "območje prehoda
(tranzicije), ki sta ga imenovala tudi "območje deterioracije". To je
območje tik ob osrednjem poslovnem območju in prvo stanovanjsko
območje ob centru mesta. Z rastjo mesta se je poslovni del začel širi-
ti in pomikati na območje prehoda. Z večanjem tega območja pa so
nastajali novi problemi, saj to ni bilo več območje, na katerem bi
ljudje želeli živeti. Območje tranzicije je tako postalo območje, za
katero je značilna mešanica poslovnega območja - tovarn in preho-
dnosti - družin z nizkimi prihodki. Naslednje je "območje delavskih
hiš". Na tem območju je okolje lepše in prihodki delavcev so višji od
tistih na območju prehoda. Druga območja so bolj urejena, saj tam
živijo bogatejši ljudje. Poudarila sta, da se kriminaliteta, tuberkolo-
za, smrtnost otrok itd. največkrat pojavljajo na prehodnem območju
^s o C I Л L N Л P E DA G O G I K Л
43
med poslovnim središčem in območjem, kjer živijo delavci. Svoje
delo sta sklenila z ugotovitvami, da je največja zgoščenost presto-
pništva in kriminalitete na območjih, za katera je značilno: malo pro-
stora, preobljudenost, ekonomska odvisnost, najeti prostori za biva-
nje in manjšine (etnične, rasne). Obseg kriminalitete se je manjšal
od središča proti zunanjim delom mesta.
•	Model socialne podpore ima za temeljno izhodišče domnevo, da rev-
ščina ljudi vpliva na kriminaliteto in da je treba socialno ogroženim
pomagati, da bodo lažje preživeli v družbi.
•	Model zmanjševanja možnosti se kaže predvsem v situacijskih pre-
prečevalnih ukrepih za zmanjšanje kriminalitete, ki so obenem glavna
področja ponudbe zasebnovarnostne industrije - ukrepi za oteževa-
nje dostopa, za zmanjševanje dobička in povečanje tveganja s storit-
vijo kaznivega dejanja. Ta skupina ukrepov sodi v okvir situacijsko-
preventivnih ukrepov, ki bodo predstavljeni v nadaljevanju besedi-
la.)
Zaželeni in nezaželeni učinki patruljiranja državljanov, ki jih ime-
nujejo tudi državljanske straže, so predmet številnih razprav. Ta dejav-
nost se razlikuje v nekaterih razsežnostih:
•	funkcija (varovanje posameznikov, zastraševanje morebitnih storil-
cev, odkrivanje problematičnih območij)
•	območje nadzora (teritorialnost opravljanja nadzora, ki ga opravlja-
jo npr. okoli zgradb, na ulicah v soseski, na javnih prevoznih sred-
stvih in v študentskih naseljih)
•	način opravljanja nadzora (peš, na kolesih, z motornimi vozili)
•	način reševanja problemov (državljani samo poročajo ali pa tudi sa-
mi ukrepajo)
Število ljudi, ki patruljirajo v kriminalnopreventivne namene, se je v
zadnjih 20 letih znatno povečalo. V Philadelphiji je leta 1980 sodelovalo
v tej dejavnosti več kot 150.000 ljudi (Rosenbaum, Davis in Lurigio, 1998:
48).
Nevarnost takega organiziranja, kot to največkrat opozarjajo polici-
sti, je v vigilantizmu in nasilju iz sovraštva. Težko je nadzirati delovanje
in razsežnost ukrepov takih skupin. Skrajne oblike se kažejo v prizade-
vanjih za "čista" okolja, kjer preganjajo Žide, ljudi drugih ras, homose-
ksualce in druge. Vigilantizem je bil v devetnajstem stoletju v pomoč
vladi, saj tedaj še ni bilo toliko državnih policistov. Izhajajoč iz podmene
o zagotavljanju človekovih pravic pa takšne skupine pomenijo temeljno
44
s o CIA L N A P E D A G O G i K A
grožnjo, lahko delujejo provokativno, v najslabšem primeru pa onstran
zakona. Rasizem in predsodki so trdno zasidrani v takšnih skupinah (prav
tam).
Vloga medijev pri preprečevanju kriminalitete
Moči medijev za doseganje najširših slojev prebivalstva, oblikovanje
zavesti o družbenih problemih ter spodbujanje prosocialnega vedenja
otrok in mladine so se zavedali v mnogih kriminalnopreventivnih pro-
gramih. Na tak način so spodbujali državljane k udejstvovanju v pre-
ventivnih dejavnosti in pomoči policiji. Kljub prizadevanjem, so se po-
kazale neskladnosti v ugotovitvah raziskav, ki so preučevale vpliv medi-
jev. Pokazala se je tudi nekonsistentnost v zavedanju, stališčih in vede-
nju. Ocene medijskih kampanj so pokazale, da je bil od vseh dosedanjih
ameriških programov najuspešnejši McGruffow nacionalni program. V
tem programu so načrtno uporabili komercialne reklame in načrtovali
strategije, pripravili so sporočila za več vrst javnosti, izvedli so uskladi-
tev med mediji (TV, radio, časopisi, revije), uporabili zabavne like, ki
prenašajo informacije (learning by fun), prizadevali so si za pokrovitelj-
stvo uglednih organizacij, povezovali so se z lokalno skupnostjo in si
prizadevali za podporo in udejstvovanje lokalnih skupin.
Program "Crime Stoppers" je bil zelo učinkovit pri odkrivanju storil-
cev kaznivih dejanj. Denarne nagrade, anonimni klici in dramatične ob-
sodbe so pokazah na ranljivost prizadevanj in številne kritike tožilcev,
skupin za človekove pravice in drugih, ki so postavljali pod vprašaj ceno
"tiralic" in dolgoročno ceno takega početja za družbo. Pojavilo pa se je
tudi veliko lažnih khcev in lažno pričanje proti osumljencem kaznivih
dejanj.
Časopisi s protikriminalno vsebino so tudi zelo priljubljeni. Držav-
ljani berejo tovrstne novice in pričakujejo nadaljnje izhajanje takšnih
časopisov. Učinek vsebin v teh časopisih na zmanjšanje strahu, zaznavo
in vedenje ljudi, je precej nedoločen. Osebna dostava in soavtorstvo pri-
spevkov z lokalno policijo se je pokazalo kot najbolj zaželjeno. Seveda
pa na to vpliva tudi izobrazbena raven prebivalcev in druge značilnosti
soseske.
Preprečevanje individualne viktimizacije
Varovanje pred lastno viktimizacijo in vedenje za zmanjšanje tvega-
nja je pomembno kriminalnopreventivno prizadevanje. Različni avtorji
.s o C 1 Л L N Л P E D Л G O G I K A
45
ponujajo široko paleto možnosti za obvladovanje in ukrepanje v sku-
pnosti, kjer obstaja veliko tveganje za viktimizacijo. Uporabni so rezul-
tati predvsem viktimoloških študij o dejavnikih, ki vplivajo na viktimi-
zacijo in odzivanje žrtev, predvsem pa so pomembne študije o prispev-
ku žrtve oz. o interakciji pri storitvi kaznivega dejanja. Na bankah in
poštah obstajajo celo navodila o ravnanju udeleženih v ropih. Odsvetu-
jejo osebno izpostavljanje, priporočajo pa opazovanje storilcev, da bi
kasneje s takšnimi informacijami lahko pomagali policiji. Ugotovitve
viktimologov pa kažejo tudi na dejavno vlogo žrtev v medosebnem nasi-
lju, kjer je težko potegniti ločnico med prispevkom žrtve in dejanjem
storilca. Tukaj imamo v mislih t.i. aktivne provokatorje, ki kasneje po-
stanejo žrtve.
Številni pisci govorijo o samoobrambi pred posiljevalcem, o uspo-
sabljanju za samoobrambno vedenje in usposabljanju za rokovanje z
orožjem. Poleg tega polemizirajo o vplivu nošenja orožja na kriminali-
teto, na lastno varnost in zaščito na ulici. Ta vprašanja so v ameriških
razmerah bistveno drugačne narave kot pri nas, saj ima v Združenih
državah Amerike vsak državljan pravico nositi orožje za zaščito lastne-
ga življenja.
Pobude za odpravo droge v skupnosti
Analiza več del o preprečevanju kriminalitete kaže, da so v zvezi z
drogo najbolj značilni naslednji ukrepi:
•	"čistilne akcije" z namenom preganjanja preprodajalcev droge (tak-
šne akcije pogosto povzročijo obračune in maščevanje preprodajal-
cev droge, saj s tako dejavnostjo posegajo v dobičkanosnost njihove
dejavnosti.);
•	anonimno prijavljanje in nadzorstveni programi (gre za sporoča-
nje policiji o navzočnosti preprodajalcev droge v določenih okoljih);
•	dosledno izvrševanje zakonov (poudarjeno je dosledno izvajanje
zakonov s področja javnega reda in miru, nadzora obratovalnih ča-
sov lokalov ter zaznavanje in preganjanje motečih oblik prestopniške-
ga vedenja);
•	sprememba urbanega okolja (s pregraditvami, dograditvami in ra-
zličnimi drugimi spremembami okolja naj bi prestavili probleme dru-
gam; novonastale razmere in povečan nadzor naj bi vplivali na umik
nezaželenih oblik vedenja);
•	zapiranje prostorov, kjer se pojavlja droga (gre za zelo represiven
46
s o C J Л L N A P E D Л G O G I K Л
ukrep policije, ki ima namen čistiti in odpraviti t.i. kriminalna žari-
šča, povezana z drogo; ukrep najprej vsebuje opozorila lastnikom lo-
kalov, kjer prodajajo drogo, z denarnimi kaznimi, prepovedjo obra-
tovanja, zasega premoženja, objektov idr.)
Zadnji ukrep se je pokazal kot vprašljiv, saj so akcije policistov učin-
kovale tako, da je bilo veliko nedolžnih ljudi aretiranih skupaj z zasvo-
jenci in preprodajalci ter so pri tem preprodajalci droge utrpeli najmanjšo
škodo.
Na tem področju je še najmanj ustreznih raziskovalnih rezultatov.
Premeščanje, ki je značilno za situacijsko prevencijo, se pokaže v tem
oziru kot najbolj pogost pojav. Ljudje v soseskah si namreč prizadevajo,
da zlo - drogo - preženejo nekam drugam, čim dlje stran.
Preprečevanje kriminalitete s pomočjo oblikovanja
okolja
Modeli za zmanjšanje možnosti kriminalitete z oblikovanjem (načr-
tovanjem) in s spreminjanjem okolja izhajajo iz naslednjih hipotez:
•	fizično okolje lahko preprečuje kriminaliteto z zmanjšanjem/odpra-
vo možnosti za kriminalno delovanje ali to z ovirami v okolju oteži;
•	fizično okolje lahko zmanjša možnosti za skrivanje ali pobeg storil-
cev;
•	fizično okolje lahko spremeni vedenje ljudi tako, da so bolj pozorni
in tako bolje opazujejo, zastrašujejo in tudi prijemajo storilce;
•	fizično okolje je lahko oblikovano ali ga uporabljajo ljudje tako, da
zmanjšajo kriminaliteto z nadzorom, pojavljanjem na ulici, socialni-
mi interakcijami in povezanostjo med prebivalci v skupnosti.
Preprečevanje kriminalitete z načrtovanjem okolja vsebuje nasled-
nje ukrepe: nadzor dostopa, nadzorovanje, pomožne dejavnosti in kre-
pitev motivacije. Za izvedbo teh ukrepov je treba odgovoriti na nasled-
nja vprašanja: Koliko je območje dostopno? Kako vidne, privlačne ali
ranljive so možne "tarče"? Kako je mogoče koga videti ali ga opaziti?
Kaj bi ljudje naredili, če nekoga opazijo? Ah obstaja hitra pot za pobeg,
če nekdo stori kaznivo dejanje?
Narava in učinki takih strategij so, z vidika učinkovitosti, potrebni
temeljitega premisleka, saj je pri načrtovanju treba oceniti načine ote-
ževanja dostopa do možnih ciljev storilcem kaznivih dejanj. Sem šteje-
jo: vgradnje alarmnih naprav, varnostnih kamer, označevanje premože-
^S o CIA L N Л P E D A G O G I K A
47
nja idr. Pomemben dejavnik je tudi nadzor dostopa, npr. položaj ulice,
ceste, promet, uporaba javnih površin, pešci idr. Nezanemarljiva pa sta
tudi krepitev nadzora na zemljiščih (zasebno varovanje določenih ob-
močij domnevno vpliva tudi na občutek varnosti v neposredni bližini,
četudi tam izvajajo varovanje - to bi lahko poimenovali tudi mrežo varo-
vanja - če so seveda izvajalci na nek način povezani med seboj oz. vedo,
da oboji izvajajo podobno dejavnost) in javna razsvetljava. Sem sodi tu-
di razprava o "hranjenemu prostoru" (defensible space). Gilling razprav-
lja o tem pri predstavitvi teorij, ki jih imenuje kriminalnopreventivne in
manj samo kriminološke teorije. Poudarja pomen načrtovanja urbanih
okolij, pomen t.i. "hranljivega prostora" (defensible space), ki se nave-
zuje tudi na načrtovanje okolja in s tem večjega nadzora med ljudmi.
Takšen pristop se kaže v štirih značilnostih: teritorialnosti, maksimiza-
ciji naravnega nadzorstva, načrtovanju nestigmatizirajočega okolja in
načrtovanju varnih urbanih okolij. Vse to pomembno vpliva na socialne
interakcije in s tem tudi na zmanjšanje možnosti kriminalitete, pri če-
mer avtor ugotavlja, da prostor ni hranjen (defended), ampak ima zna-
čilnosti, da brani ljudi (defensible) pred odklonskostjo s tem, da se po-
veča nadzor. Naslednja teorija je teorija (environmental criminology),
ki ugotavlja, da so v okolju navzoče ekološke določilnice, ki pogojujejo
kriminaliteto. V kriminalni prevenciji je mogoče sodelovati z oblikova-
njem življenjskega okolja. Temeljno premiso tega pristopa je moč raz-
brati iz naslednje trditve (s.56): "Kraji, kjer se pojavlja kriminaliteta,
značilnosti krajev, poti, ki pripeljejo storilce in žrtve skupaj na ta mesta
in zaznavanje takšnih krajev, so pomembna področja, ki jih je treba raz-
iskovati."
Situacijsko preprečevanje kriminalitete
Najbolj razširjena oblika preprečevanja kriminalitete v zvezi z za-
sebnovarnostno industrijo je situacij ska prevencija, ki vsebuje ukrepe
za odvračanje možnih storilcev od kaznivih dejanj in se nanaša pred-
vsem na preprečevanje premoženjskih kaznivih dejanj.
Graham in Bennett (1995: 47) predstavljata naslednje ukrepe:
1. Ukrepi, ki vplivajo na to, da mora storilec vložiti več truda v storitev
kaznivega dejanja:
•	otežitev dostopa k cilju s fizičnimi ovirami ali samim mestom npr.
hrambe predmeta;
•	nadzor, ki zajema ukrepe za omejevanje dostopa na določena ob-
48
s o CIA L N A P E D A G O G / K A
močja, kot npr. v stanovanjska naselja ali nakupovalne centre;
•	odvračanje storilcev, ki vsebuje usmerjanje možnih storilcev od
njihovih ciljev ali k sprejemljivejšim izhodom;
•	nadziranje krajev, kjer je lažje storiti dejanje.
2.	Ukrepi, ki povečujejo tveganje pri izvrševanju kaznivega dejanja:
•	formalni nadzor (policija - preventivne patrulje, kontrola vozil,
zasebna varnostna industrija);
•	nadzor, ki ga izvajajo zaposleni (trgovci, učitelji, vozniki, sprevo-
dniki, skrbniki v naseljih-hišniki, kamere idr.);
•	naravno nadzorstvo (mimoidoči, simbolične ovire okolju, ki omo-
goča največ možnosti za naravno prevencijo, več "oči" na ulici,
boljša osvetlitev ulic).
3.	Ukrepi, ki zmanjšujejo dobiček z izvrševanjem kaznivega dejanja:
•	odstranjevanje ciljev (odstranitev naprav za igre na srečo z javnih
prostorov, način oddaje dnevnega izkupička v banko idr);
•	označevanje premoženja (koles, avtomobilskih delov, nakita, go-
veda, gravure, barvne kapsule v kasetah za prenos denarja);
•	neizpostavljanje (dragega nakita ni priporočljivo nositi v revnih
soseskah, ni priporočljivo nositi čekov in čekovne kartice skupaj,
kot tudi ne več bančnih ali kreditnih kartic).
•	pravila vedenja (ravnanje z denarjem, preverjanje dokumentov
pri finančnem poslovanju, dvigu denarja idr.).
Za izvajanje situacij ske prevencije ne zadostuje le eden izmed nave-
denih ukrepov, temveč je treba kombinirati le-te glede na specifičnost
situacije, saj je učinek preventivne dejavnosti mogoče tako "povečati"
(Graham, Bennett, 1995: 67) .
Situacijska prevencija vsebuje sporočilo o večji samozaščitni odgo-
vornosti občanov (in lokalnih skupnosti) za lastno premoženje, še zlasti
pa je zaostrena odgovornost poslovnih subjektov (posameznikov in pod-
jetij), katerih gospodarska (v dobiček usmerjena) dejavnost je poveza-
na z raznolikimi možnostmi za izvršitev kaznivega dejanja. Taka uredi-
tev varnostne politike seveda ni neproblematična, saj je očitno, da posa-
meznikov družbenoekonomski položaj pomembno vpliva na njegove
možnosti samozaščitnega ravnanja in varovanja lastnega premoženja.
Poleg tega pa ne gre zanemariti možnosti, da se bodo kriminalne dejav-
nosti preselile z bolj na manj varovana območja in/ali področja (podo-
ben ugovor bi lahko naslovili tudi na zgolj represivno politiko, ki temelji
SOCIALNA PEDAGOGIKA
49
npr. na selektivnem onemogočanju - nastane namreč nevarnost, da uje-
tega oz. zaprtega storilca nadomesti drugi, ki je še na prostosti). Krimi-
nalnopolitična doktrina o onemogočanju vsebuje zahtevo, da je treba iz
vzorca znanih storilcev izločiti najbolj nevarne (z največjo ponovitveno
verjetnostjo) in jih onemogočiti s strogim nadzorovanjem v kazenskem
zavodu. Takšna razmišljanja izhajajo iz domneve, da je določena ome-
jena skupina storilcev, kot npr. osebe s kriminalno kariero, povratniki,
odgovorna za veliko število kaznivih dejanj (Kanduč, 1995: 159).
Avtorji del o kriminalni prevenciji navajajo tudi izkušnje pri prepre-
čevanju ropov na poštah, avtobusih, poskuse zmanjševanja vandalizma
na javnih prevoznih sredstvih in preprečevanje ponavljajočih se vikti-
mizacij.
Ob tem se samo po sebi postavlja vprašanje, ali je situacijska preven-
cija etična in kateri so destruktivni in razdirajoči učinki takih prizade-
vanj na skupnost. Ljudje, ki si lahko privoščijo alarmne naprave, video-
nadzor in druge "nadstandardne" storitve, se počutijo bolj varne in po-
stanejo neobčutljivi za probleme tistih članov skupnosti, ki si takšnih
uslug ne morejo privoščiti. Vprašamo se tudi, kako vpliva že znani uči-
nek premeščanja kriminalitete. Ta dva učinka ustvarjata še večje razli-
kovanje in razslojevanje prebivalstva. Torej lahko rečemo: "Kolikor pla-
čaš, toliko varnosti dobiš."
V skupnost usmerjeno policijsko delo
v skupnost usmerjeno policijsko delo in soustvarjanje varnosti v so-
seski ali lokalni skupnosti sta pomembni nalogi policije in lokalne sku-
pnosti. V skupnost usmerjeno policijsko delo je v zadnjem času zelo mo-
derno po vsem svetu. Poleg tega pa srečamo številne opredelitve v sku-
pnost usmerjenega policijskega dela, ki so v svojem bistvu protislovne
in so hkrati "posvečene" in "preklete". V skupnost usmerjeno policijsko
delo ocenjujejo policisti in tudi državljani različno. Nekateri policisti
(manjšina) mu pripisujejo pozitivno vlogo, drugi pa zavračajo tak kon-
cept, saj nima nič skupnega s "pravim policijskim delom". Pri državlja-
nih se odzivi razhkujejo - od tega, da ocenjujejo tako delo kot državlja-
nom prijazno z večjo mero dostopnosti in vidnosti, pa do druge skrajno-
sti, ki se kaže v pretirani prizanesljivosti policistov do tistih, ki naj bi jih
policisti obvladovali in kaznovali.
Pozitivna stran pojma "v skupnost usmerjeno policijsko delo" se ka-
že v tem, da se lahko vsakdo poistoveti s skupnostjo (kdo pa nasprotuje
JO
SOCIALNA PEDAGOGIKA
skupnosti, materi, slogi idr?). To omogoča tudi inovativnost in možnosti
za spremembe. Slabo luč na to pa mečejo zloraba koncepta in pred-
vsem "tipanje" policije, da bi ugotovila vzdušje v skupnosti ter ozki inte-
resi policijskih šefov, da bi v imenu napisanih programov dosegali dru-
ge cilje in nadaljevali s klasičnim policijskim delom.
Ideja o v skupnost usmerjenem policijskem delu dviga pričakovanja
javnosti in ustvarja vtis, da, kakorkoli že, izvajanje "skupnostnega poli-
cinga" vpliva ne samo na zmanjšanje kriminahtete, temveč tudi rešuje
številne druge težave v mestnih soseskah (Rosenbaum, Davis in Luri-
gio, 1998: 175).
Pri tem ima policija nekaj temeljnih nalog (prav tam: 176):
•	širše opredeljevanje policijskega dela,
•	spremembe v prednostnih nalogah,
•	usmerjanje na ugotavljanje kršitev reda in kakovosti življenja v so-
seskah,
•	preskok na deljeno odločanje skupaj z državljani,
•	manjše poudarjanje birokracije v korist rezultatov,
•	usmerjanje k reševanju problemov in preprečevanje namesto "gasil-
skega" odzivanja,
•	spoznanje, da ima skupnost pomembno vlogo pri reševanju proble-
mov v soseskah,
•	rekonstrukcija in reorganizacija policije in nagrajevanje novih oblik
policijskega dela.
Najpomembnejše pri v skupnost usmerjenem policijskem delu je part-
nerstvo med policijo in skupnostjo, ki pa je pogosto vprašljivo zaradi
stališč policistov o "pravem" policijskem delu. Glavna vloga skupnosti v
tem sodelovanju je pravzaprav gradnja skupnostne zavesti, reševanje
sporov, odprava nereda in zagotavljanje partnerstva s policijo. Vse to je
bilo v preteklih desetletjih na preizkušnji, pri čemer se je pokazalo, da
še vedno ni mogoče izvesti popolne ocene in da ostajajo še številna vpra-
šanja, na katera ni mogoče natančno in enoznačno odgovoriti.
Razmišljati bi bilo treba tudi o policijski organizaciji, ki ne bi smela
biti le kozmetično prilagojena (v imenu v skupnost usmerjenega policij-
skega dela), temveč terja resnične spremembe, ki bi odpravile številne
predsodke o manjvrednem policijskem delu. V okviru tega pojasnjujejo
tudi označevanje v skupnost usmerjenega policijskega dela kot nečesa
manjvrednega, kar bi bilo treba spremeniti, saj nosi s seboj preveč ko-
.s o C I Л L N Л r E ü Л G O GIRA
51
notativnih značilnosti (za nekatere policijske šefe je v skupnost usmer-
jeno policijsko delo brez prave - policijske - substance). Drugi ugotav-
ljajo, da je trend v skupnost usmerjenega policijskega dela že mimo,
tretji pa zagovarjajo stališče, da je tako delo namenjeno le delu z jav-
nostmi in opravičevanju nedela policistov.
Policijski kritiki v skupnost usmerjenega policijskega dela ugotav-
ljajo, da je tako policijsko delo, ki temelji predvsem na doseganju so-
glasja med policijo in skupnostjo, lahko vir dodatnih konfliktov. Nagiba-
jo k uporabi pojmov "v probleme usmerjeno policijsko delo" ali "v reše-
vanje problemov usmerjeno policijsko delo." Pri "v probleme usmerje-
nem policijskem delu" gre za opredelitev problemov, ukrepanje, oce-
njevanje učinkov in dodatno ukrepanje, če je to potrebno. Izkušnje z v
skupnost usmerjenim policijskim delom namreč kažejo, da je težko do-
seči soglasje z dokaj neopredeljeno populacijo z različnimi interesi. V
skupnosti obstajajo namreč tudi skupine s takšnimi interesi, ki so kon-
fliktni z naravo policijskega dela, pogosto pa se zgodi, da je z določeni-
mi manjšinami nemogoče doseči soglasje.
To ima seveda za posledico že dolgo znane slabe odnose med polici-
sti in skupnostmi z visoko ravnijo kriminalitete, kjer največkrat živijo
predstavniki različnih etničnih manjšin.
Taktika policijskega dela, ki jo imenujemo "ničelna prizanesljivost"
(zero tolerance) je v nasprotju z idejo o sodelovanju policije s skupnost-
jo in obratno. Ta taktika izhaja iz t.i. teorije razbitih oken, ki ponuja
opravičilo za pozornost (dejavnost) policistov na določenih območjih,
kjer zunanji videz okolja kaže na nered, neurejenost. To vodi k sklepu,
da se na takšnih območjih zadržujejo potencialni storilci kaznivih de-
janj. Tak odziv policije je tudi posledica odzivov javnosti, da je policija
pri obravnavanju resnih - ogrožujočih oblik kriminalitete, preveč priza-
nesljiva. V skupnost usmerjeno policijsko delo se je tako pokazalo uspe-
šno kot strategija za preprečevanje kriminalitete v skupnosti in reševa-
nje različnih konfliktov. Navedel bi citat J. McNamare, ki govori o učin-
kih ničelne prizanesljivosti, katerega del navajamo v nadaljevanju (Ro-
senbaum, Davis in Lurigio, 1998: 193):
.... "V letih, ko sem bil policijski šef, sem zaznal pri policistih številne
oblike odklonskega vedenja, kar se je kazalo na različne prefinjene na-
čine in je imelo različne vzroke. Ocena kakovosti življenja in ukrepanje
policistov je bilo pogosto odvisno od njih samih....
...Policisti so v soseskah, kjer živijo manjšine, pogosteje priprli, za-

.s o CIA L N A P E D A G O G I K A
sliševali in nadlegovali ljudi brez posebnega razloga. Če se je mlad mo-
ški skliceval na svoje pravice, so mu izprašili hlače. Število policistov, ki
so uporabili strelno orožje, je bilo veliko. Neprestano je bilo treba po-
udarjati, da so pohcisti poslanci miru, da služijo skupnosti - ne pa vojaki v
vojni proti kriminaliteti in drogam."
Vzdušje v organizaciji in vodenje policistov je velikega pomena za ve-
denje (delo) policistov v skupnosti. Organizacija določi sprejemljivo ve-
denje, še več, policisti, ki so nagnjeni k uporabi sile, bodo brez nadzor-
stva uresničili svoja nagnjenja. Če pojmujemo v skupnost usmerjeno po-
licijsko delo kot strategijo ničelne prizanesljivosti z najvišjo diskrecijsko
pravico policistov, z malo nadzora, s slabo usposobljenostjo, lahko seveda
pričakujemo nove težave, ki bodo sodelovanje skupnosti in policije poti-
snile še za nekaj stopnic nižje.
Programi za otroke in družino
Skupnost je mogoče okrepiti s programi za otroke in družino, ugotav-
ljajo prenekateri pisci programov za pomoč mladim in družini. Pri tem je
v ospredju model socialne prevencije, ki vsebuje pomoč družinam, mla-
dim staršem, staršem s težavami, tečaje za starše(vstvo), predšolske pro-
grame, skrb za dom in ohranjanje družine. Skupnost naj bi zagotavljala
pomoč ljudem, ki živijo v najbolj dezorganiziranih soseskah, kot sta to
leta 1931 ugotovila že Shavs^in McKay v omenjeni čikaški študiji. Socialna
služba ima v teh prizadevanjih velik pomen, pri čemer je treba razmišljati
tudi o ukrepih odvračanja mladih storilcev kaznivih dejanj od kazenske-
ga postopka.
Različni programi za mlade in društva imajo pomembno nadzorstveno
vlogo. Predstavili bi nekaj pobud za preprečevanje kriminahtete v sku-
pnosti, kjer so snovalci programov in izvajalci vključevali tudi pomoč otro-
kom in družinam.
Najbolj znani so programi: (1) "Ločevanje semena od plevela" (seed
and weed). Istoimenski program je vseboval "odstranitev plevela" (nasil-
ni prestopniki, preprodajalci droge) in "nasaditev zdravega semena" v
soseskah (dejavnosti za stabilizacijo razmer). (2) Naslednji program je
bil skupnostni program, ki je vseboval (sprejemljiv) nadzor in mobilizaci-
jo skupnosti za odpravo nasilniške kriminahtete. Temeljil je na usklaje-
nosti med agencijami na različnih ravneh. (3) Znan je tudi program "Sku-
pnosti, ki skrbijo", namenjem otrokom in mladostnikom z rizičnim vede-
njem. Program obsega sodelovanje vseh dejavnikov iz socialne mreže
obravnavanega mladega človeka s težavami, da bi bila pomoč čim učin-
s o C ¡ALNA P E D A G O GIRA
53
kovitejša. Hawkins in sodelavci izvajajo ta program v Seattlu, Združene
države Amerike. Ocenjujejo ga kot zelo učinkovito prizadevanje za delo
z rizičnimi mladostniki. Pri tem ugotavljajo, da na odklonskost mladih
bistveno vplivajo: dostopnost drog, dostopnost orožja, zakoni, ki so pri-
zanesljivi do drog, orožja in kriminalitete, medijsko prikazovanje nasi-
lja, prehodnost in preseljevanje, nenavezanost na sosesko in družbena
dezorganizacija ter skrajna ekonomska prikrajšanost (Meško, 1996: 81-
87).
Za kakovostno preventivno delo v skupnosti je treba zagotoviti tudi
ustrezne ljudi in jih izobraževati in usposabljati. V slovenskih razmerah
verjetno to najbolj omogočata oddelka za socialno pedagogiko na Peda-
goški fakulteti in na Visoki šoli za socialno delo, nedvomno pa namenja-
jo veliko pozornosti temu področju tudi na Visoki policijsko-varnostni
šoli v Ljubljani.
Sklepne misli
Proaktivno delovanje in odzivanje državljanov na kriminaliteto in mo-
teče pojave v skupnosti se kaže v ukrepih, ki naj bi prispevali k bistveno
bolj varnim življenjskim okoljem. Poleg tega pa je pomembno tudi to,
da morajo biti državljani sami bolj osveščeni glede samovarovanja in
prispevati k večji varnosti v skupnosti oz. soseski in ne le gledati na
policijo kot edino institucijo, ki se ukvarja s kriminaliteto. Pojmovanje
pasivne vloge opazovalcev, ki od države veliko pričakujejo in le malo
storijo za lastno varnost, se kaže tudi v možnih konfliktih s policisti in
očitkih o neučinkovitosti policije. Preprečevanje kriminalitete v skupnosti
pa zahteva povezanost vseh pomembnih nadzorstvenih dejavnikov in
osveščenost državljanov o možnih lastnih prispevkih za zmanjšanje vik-
timizacije, to pa se prične že s pomočjo družinam, programi za otroke in
starše ter z neformalnim nadzorstvom ter organizacijo skupnosti. Ta
prispevek predstavlja tudi izhodišče za analizo slovenskih razmer na
področju preprečevanja kriminalitete in ugotavljanje možnosti za upo-
rabo izkušenj tujih prizadevanj na slovenskih tleh.
Literatura
BARDACH, E., KAGAN, R. (1982): Going by the Book: The Problem of
Regulatory Unreasonableness, Philadelphia, Temple University Press.
BARR, R., PEASE, K. (1990): Crime Placement, Displacement and De-
flection, V Tonry, M, in Morris, (ur.), Crime and Justice: An Annual Review
of Research, vol. 12, University Chicago Press, Chicago.
54
s o C I Л L N Л PE D Л G O GIRA
CASTELLANI, P. (1982): Closing Institutions in New York State: Imple-
mentation and Management Lessons, Journal of Policy Analysis and ma-
nagement, 4, s.595-611.
CHAN, S. (1979): The Intelligence of Stupidity: Understanding Failures
in Strategic Warning, Лттштг Political Science Review, 1, s.171-180.
CLARKE, R.V.G. (1992): Situational Crime Prevention: Successful Case
Studies, New York, Harrow and Heston.
ECK, J.E., SPELMAN, W. (1987): Who ya gonna саП? The Police as Pro-
blem Busters, Crime and Delinquency, 1, s.51-52.
EKBLOM, P.(1988): Getting the Rest out of Crime Analysis, Crime Pre-
vention Unit Paper No. 10, London, Home Office Crime Prevention Unit.
FARRINGTON, D.(1994): Human Development and Criminal Careers,
V Maguire, M., Morgan, in Reiner, R.: The Oxford Handbook of Crimino-
logy, Oxford, Clarendon Presss, s.511-584.
FELSON, M. (1994): Crime and Everyday Life, Insights and Implication
for Society, London, Pine Forges Press, 169 s.
GRABOSKY, P.N. (1996): Unintended Consequences of Crime Preventi-
on, v: Hömel, R., Monsey (ur). The Politics and Practice of Situational
Crime Prevention, s. 25-56.
GRAHAM, J., BENNETT, T.(1995): Crime Prevention Strategies inEurope
and North America, Helsinki, European Institute for Crime Prevention
and Control (HEUNI), 158 s.
HÖMEL, R. (1990): The Politics and Practice of Situational Crime Pre-
vention, Crime Prevention Studies, Vol. 5, Criminal Justice Press, Monsey.
HOUGH, M., CLARKE, R.VG., MAYHEW, P.(1980): Introduction, v: Clar-
ke, R.G.V, Mayhew, P. (ur.): Designing Out Crime, London, 1980.
KANDUČ, Z. (1995): Oris možnih preventivnih in represivnih krimi-
nalnopohtičnih ukrepov v okviru formalnih in neformalnih nadzoroval-
nih mehanizmov, v Oris teoretične paradigme za razumevanje in vredno-
tenje kriminalne politike^ Ljubljana, Inštitut za kriminologijo pri Pravni
fakulteti, s.144-167.
KANDUČ, Z. (1996): Pragmatična razsežnost kaznovanja in družbena
pogojenost kriminalnih pojavov. Revija za kriminalistiko in kriminologi-
jo, Ljubljana, 1, s.25-59.
MARX, G.T. (1981): Ironies of Social Control: Authorities as Contribu-
tors to Deviance Through Escalation, Nonenforcement and Covert Facih-
tation. Social Problems, 28, 5, s.221-246.
^S o C I Л L N Л P E D A G O G I K Л
55
MARX, G.T. (1988): Undercover: Police Surveillance in America, Uni-
versity of California Press, Berkeley.
MEŠKO, G.: Nekatere nezaželene posledice kriminalne prevencije.
Zbornik strokovno-znanstvenih razprav, letnik XI., Visoka policijsko-Var-
nostna šola, Ljubljana, 1996, s.264-275.
MEŠKO, G. (1996): Nekatere strategije kriminalne prevencije, Revija
za kriminalistiko in kriminologijo, 4, Ljubljana, s.241-254.
MEŠKO, G. (1996): V tveganje usmerjeno preprečevanje odklonskosti
v mladostništvu. Revija za kriminalistiko in kriminologijo, Ljubljana, 1,
s.81-87.
MIKULAN, M. (1995): Policijska preventiva, Ljubljana, Ministrstvo za
notranje zadeve, 115s.
NAIR, G., DITTON, J., PHILLIPS, S. (1993): Environmental Improve-
ments and Fear of Crime: The Sad Case of the "Pond" Area in Glasgow,
British Journal of Criminology, 33, No4, s.555-561.
O'MALLEY, P. (1992): Risk, Power and Crime Prevention, Economy
Society, 3, s.252-275.
PEČAR, J. (1988): Formalno nadzorstvo, Delavska enotnost, Ljublja-
na.
PEČAR, J. (1991): Neformalno nadzorstvo, Didakta, Radovljica.
REPETTO, T. (1976): Crime Prevention and the Displacement Pheno-
menon, Crime and Delinquency, Vol. 22, s.166-177.
ROSENBAUM, D.P, LURIGIO, A.J., DAVIS, R.C. (1998): The Prevention
of Crime- Social and Situational Strategies, west/Wadsworth, Belmont,
256s.
SHERMAN, L., COHN, E. (1992): The Impact of Research on Legal Po-
licy: The Minneapolis Domestic Violence Experiment, Law and Society
Review, 2Ђ, sАП-Ш.
SIEBER, S. (1991): Fatal Remedies: The Ironies of Social Intervention,
Plenum Press, New York.
SUSTEIN, C. (1990): Paradoxes of the Regulatory State, University of
Chicago Law Review, 57, s.407-441,
VAN DIJK, J.J., MAYHEW, P IN KILLIAS, M. (1990): Experiences of Cri-
me Across the World: Key Findings from the 1989 International Crime Sur-
vey, Deventer, Kluwer.
Ј7
Vzgojni zavod Preddvor:
iž zavoda v stanovanjske
skupine
The child care - ■
establishment
"Preddvor": from
institution to housing
association
Srečo Burkelc
Povzetek
Srečo Burkelc,
dipl. psih..
Vzgojni zavod
Preddvor,
Dvorski trg 6,
4205 Preddvor
Slovenski strokovnjaki na področju zavodske vzgoje so na
podlagi teoretičnih izhodišč in tujih izkušenj izdelali celo-
vit program prenove vzgojnih zavodov v Sloveniji. Uvaja-
nje sprememb je kljub navidez racionalnemu pristopu zelo
občutljiv proces. Nosilec, največkrat ravnatelj, je soočen s
strahovi in odpori delavcev in okolja. Zato je za izvedbo
sprememb potrebno izdelati metodologijo, ki vsebuje ele-
mente empatije, medsebojnega prilagajanja in racionalne-
ga pristopa. Ker spremembe potekajo na različnih ravneh
in v različnih stopnjah, se njihova utemeljenost preverja
tako, da se ugotovi predlagatelja in motiv, podporo v ok-
58
SOCIALNA PEDAGOGIKA
viru sistema moči, izvedljivost, smotrnost in pomembnost.
Vzgojni zavod Preddvor je s svojo vsebinsko in prostorsko
preobrazbo, selitvijo v manjše stanovanjske enote v okolici
Kranja, pričel leta 1992. Proces še ni končan, čeprav je bil
konec predviden v dveh letih. Prispevek na osnovi upošte-
vanja različnih dejavnikov išče odgovor na vprašanje, ali
je bila odločitev za uvedbo organizacijskih in vsebinskih
sprememb Vzgojnega zavoda Preddvor umestna.
Ključne besede: vzgojni zavod, procesa prenove, ravna-
telj, stanovanjske skupine
Abstract
On the basis of theoretical starting points and foreign expe-
riences the experts in the field of youth care and education
have developed integral programme for the modernisati-
on of Slovenian residential institutions. The introduction
of changes is a very subtle process, despite an apparent ra-
tional approach. The agent of the change, almost always
the headteacher, is confronted with the fear and resistance
of the staff and the community. The realisation of changes
requires the development of a method which combines the
elements of empathy, mutual accommodation and a ratio-
nal approach. Because changes happen at different levels
and to different degrees, their relevance can be analysed by
determining the proponent and motive, the availability of
support in the framework of the institutional system, its fe-
asibility, suitability and significance. In 1992 a move to smal-
ler residential housing units by the residential care institu-
tion "Preddvor" set in motion a process of transforming its
internal layout and accommodation. This process is still
not complete, although it was originally scheduled to take
two years. The article searches the answers to the question
of appropriateness of the decision to start this process.
Key words: residential care institution, process of change,
headteacher, group homes
1. Uvod
Slovenski vzgojni zavodi so se v zadnjem desetljetju korenito spre-
menili. Strokovnjaki na področju vzgoje in izobraževanja v Sloveniji so
.s o C ! л L N Л P E D Л G O G I K Л
59
na podlagi novih teoretičnih spoznanj, modelov povzetih iz tujine, pred-
vsem iz Nizozemske, Avstrije in Nemčije, izdelali celovit program pre-
nove vzgojnih zavodov. Glavno vodilo je bilo, razbiti velike ustanove, ki
so otroke že s svojim obstojem stigmatizirale v "zavodske", omogočiti
otrokom čim boljšo vključitev v okolje in kulturnejše bivanje. Najpo-
membnejša načela so tako bila:
•	zmanjšati stigmatizacijo,
•	povečati integracijo,
•	načelo normalizacije.
Vzgojni zavod Preddvor je pričel s svojo vsebinsko in prostorsko pre-
obrazbo, selitvijo v manjše stanovanjske enote v okolici Kranja, leta
1992. Ta postopek še ni končan, čeprav je bil konec predviden v dveh
letih. Zato se samo od sebe ponuja vprašanje: Ali je bila odločitev za
uvedbo organizacijskih in vsebinskih sprememb v Vzgojnem zavo-
du Preddvor umestna?
2. Teoretična izhodišča
Spodbuda za spremembe se lahko oblikuje zunaj ali znotraj neke usta-
nove. Ne glede na vir pa ima nekatere skupne dejavnike:
1.	Posamezniki imajo v začetku različne občutke v zvezi s spremembo.
2.	Na začetku še ni jasno, kako bodo stvari izgledale, ko bo sprememba
izpeljana.
3.	Ob spremembah je treba upoštevati politiko ustanove.
4.	Pojavijo se številne notranje posledice spremembe.
5.	Ustanova ni ločena od okolja in rezultati bodo morda vplivah tudi
nanjo.
6.	Sprememba je kompleksna ali vsaj ni enosmerna.
7.	Sprememba lahko naleti na vrsto ovir.
8.	Spremembo je mogoče izpeljati na več načinov.
9.	Lahko pride do nesoglasij.
Uvajanje sprememb je kljub navidez racionalnemu pristopu, zelo ob-
čutljiv proces. Nosilec, največkrat ravnatelj, se sooča s strahovi in odpo-
ri delavcev in okolja. Strah pred spremembo lahko izvira iz izgube ozi-
roma podreditve osebnega cilja skupnemu. V končni fazi se lahko pro-
ces spreminjanja na neki stopnji ustavi ravno zaradi čustvenega dejanja
nekega posameznika. Zato je za izvajanje sprememb potrebno izdelati
60
s o C I A L N Л PEDA G O G J K A
metodologijo, ki vsebuje elemente empatije, medsebojnega prilagaja-
nja in racionalnega pristopa. Spremembe potekajo na različnih ravneh
in na različnih stopnjah. Ravni so lahko sledeče:
1.	filozofija,
2.	načelo,
3.	zasnova,
4.	strategija,
5.	oblika,
6.	akcija.
Stopnje sistematičnega pristopa:
1.	Poprejšnja diagnoza ali "pregledovanje terena", ki vodi k odločitvi,
da se s spre-membo prične. (Rje smo? Je sprememba smiselna? Bo
skoraj gotovo uspela?).
2.	Opredeljevanje prihodnosti. (Ram želimo? Raj se bo zgodilo, če se ne
spremeni nič?).
3.	Značilnosti sedanjosti. ( Rje bomo začeli?).
4.	Opredeljevanje vrzeli med sedanjostjo in prihodnostjo, ki omogoči
način, kako jo premostiti. (Rako in kdo naj jo izpelje?).
5.	Izpeljava prehoda od sedanjega do prihodnjega. (Rdo naj kaj stori?
Rako doseči pripadnost? Rako napredujemo?).
6.	Vrednotenje in nadziranje spremembe. (Raj smo storili?).
Utemeljenost predlagane spremembe se ugotavlja s tem, da se ugo-
tovi predlagatelja in motiv. Pozornost velja nameniti priljubljenim spre-
membam, podpori, ki jo je deležna v okviru sistema moči. Je izvedljiva?
Je tako pomembna, da jo velja uvesti? Če vse to govori v prid spremem-
bi, je treba vedeti, kaj bo prinesla, oziroma kaj želimo doseči in to potem
primerjati s sedanjostjo. Ali je tisto, kar se doseže s spremembo, toliko
boljše, da je vredno napora? Raj se zgodi, če se nič ne zgodi?
Vsa ta vprašanja morajo razložiti osrednje poslanstvo organiza-
cije in v katerih pogojih ga je mogoče lažje in boljše izvajati.
Če vsi ti dejavniki govorijo v prid spremembi, potem je modro po-
iskati pomoč zunaj organizacije, najti simpatizerje in predvideti motive
tistih, ki ji niso naklonjeni. Vendar še taka podpora okolja, politike in
strokovnjakov ne pomaga, če znotraj organizacije ni dovolj strokovno
usposobljenih ljudi, ki bi v novih pogojih lahko dobro delali. Praviloma
je tako, da se je pametneje usmeriti na tiste, ki so vsaj načelno za spre-
SOCIALNA PEDAGOGIKA
61
membe, kot pa trositi energijo za tiste, ki odklanjajo vse. Če je potrebno,
velja tiste, ki so "za", dodatno usposobiti. Bistveno vprašanje pa je, ali
ima nosilec (ravnatelj) menedžerske lastnosti, potrebne pri uvajanju
sprememb?
"Dobri menedžerji se razlikujejo od slabih po tem, da so sposobni
ustvariti in upravljati tako prihodnost, kakršno si želimo. "
(Harvey-Jones, 1988)
5. Podatki in informacije
Uporabljena instrumenta za oceno sta :
2.	Vrednotenje ključnih stopenj postopka uvajanja sprememb;
3.	Analiza dejavnikov za in proti spremembam.
Viri podatkov in informacij pa so:
•	Razgovori s člani komisije za prenovo zavodov.
•	Študija Inštituta za kriminologijo o stanovanjskih skupinah v Slove-
niji.
•	Seminar Normalizacija v izvedbi Inštituta za kriminologijo in Študij-
ske skupine Društva defektologov Slovenije, sekcije MVO.
•	Ankete izvedene med delavci VZP.
•	Analize zapisnikov pedagoških konferenc strokovnih delavcev VZP.
4.	Predstavitev in analiza podatkov
Umestitev informacij in podatkov v izhodišča, ki se morajo upošteva-
ti pri uvajanju sprememb, prikazujejo ta postopek za Vzgojni zavod Pred-
dvor na nasleden način:
Ravni načrtovanja
Filozofija: Vključevanje otrok s posebnimi potrebami v splo-
šne šole.
Načelo: Integracije, normalizacije in posledično preprečevanja sti-
gmatizacije.
Zasnova: Vzgojni proces naj poteka v manjših objektih, najbolje v
stanovanjskih soseskah, blokih in to v obliki, ki je še najbolj podobna
družinam.
62
s o C I Л L N Л P E D Л G O G I K A
Strategija: Organizacijska in vsebinska sprememba ne smeta povzro-
čiti presežka delavcev. Izvajanje vzgojnoizobraževalnega procesa po
spremembi je treba zagotoviti najprej z razpoložljivimi delavci. Tista
mesta, ki jih ne popolnimo na ta način, pa na novo sistematizirati in
razpisati.
Oblika: V delovno skupino naj bi pritegnili čim več zaposlenih in vklju-
čili Komisijo za prenovo vzgojnih zavodov, mladinskih domov in pre-
vzgojnega zavoda v Sloveniji.
Akcija: Ne velja porušiti že veljavnih ciljev vzgoje in izobraževanja in
opustili naj bi le tiste, ki osnovnih načel ne zagotavljajo.
Ocenjevanje, merjenje in vrednotenje ključnih stopenj
postopka
Diagnoza terena, utemehenost predlagane spremembe
Stanje pred spremembo: neprimerni in nenamenski prostori za biva-
nje in delo - star grad, nasičenost zavodskih otrok v osnovni šoli Pred-
dvor, preveliko število otrok s posebnimi potrebami v vasi (namesto, da
bi bili v vas vključeni, izstopajo že samo s tem, kar jih je toliko).
Analiza te stopnje govori v prid uvedbi spremembe!
Opredehevanie prihodnosti
Z uvedbo spremembe bomo v celoti zagotovili uresničitev strategije
zavoda k integraciji in normalizaciji vzgojnoizobraževalnega procesa.
Če pa se ne lotimo prenove, lahko postanemo zadnji člen v verigi zavo-
dov. Posledica bo ta, da centri za socialno delo v tako institucijo ne bodo
nameščali otrok. Lahko se zgodi, da bomo sprejemali le otroke z najte-
žjimi motnjami vedenja in osebnosti. Tega pa naš koncept in usposob-
ljenost ne predvidevata. Uspehi dela bodo minimalni, kar deluje depri-
mirujoče in vodi v stagnacijo zaposlenih.
^S o CIA L N A I' E D A G O G I K A
63
Analiza te stopnje govori v prid uvedbe spremembe !
Značilnosti sedanjosti
V	prid reorganizaciji je dotrajano poslopje, v katerem se zavod naha-
ja in zagotovilo države, da sredstva so. Pametneje pa jih je nameniti za
nakup ali gradnjo manjših objektov, ne le za prenovitev obstoječega ob-
jekta, in hkrati s tem doseči vsebinsko in prostorsko prenovo. Obstaja le
pomislek, da bomo v Sloveniji prvi s tako obhko - brez referenčnega
modela.
Analiza te stopnje narekuje previdnost in odvrača od sprememe
le zato, ker je atraktivna!
Vrzeli med sedanjostjo in prihodnostjo
V	pripravo koncepta in izdelave vizije mora biti vključenih čim več
delavcev. Sestaviti je treba tudi skupine vzgojiteljev, izbrati posamezni-
ke, ki bodo vodili delo v skupinah in neposredno komunicirali z ravna-
teljem. Ti bodo - kasneje kot vodje stanovanjskih skupin - tvorih kolegij
ravnatelja. Za spodbudo je treba pridobiti člane Komisije za prenovo
zavodov v Sloveniji. Manjši odpor je mogoče predvideti znotraj organi-
zacije (strahovi zaradi porušene hierarhije in statusa, pridobljenega v
starem sistemu). Tudi strah pred izgubo delovnega mesta je realen,
vendar je koncept nove oblike zasnovan tako, da nihče dela ne izgubi in
da se morebitni viški delavcev uredijo z upokojitvijo.
Analiza te stopnje narekuje previdnost in posluh za posameznika
in krepitev občutka pripadnosti! (Pomislek! Ali je res prednost obdržati
star kader, ki ni vajen novih oblik dela? Ali pa je mogoče bolje zaposliti
mlade, ki niso obremenjeni z "zavodskim" načinom razmišljanja?).
Izpeljava prehoda
Celotna prenova bo potekala postopoma. Najprej se bo selila skupina
srednješolskih gojencev, ki poznajo staro obliko življenja v stanovanj-
ski skupini pri zavodu. Zanje bo prehod najmanj boleč in tudi vzgojite-
ljem delo v stanovanjski skupini ni tuje. Po enem letu pa bi se selile še
ostale skupine, upoštevajoč izkušnje prve. Te si bomo izmenjavali en-
krat na mesec na Zboru pedagoških delavcev. Namenjeni pa so tudi iden-
tifikaciji in krepitvi občutka pripadnosti.
Analiza te stopnje govori v prid uvedbe spremembe !
Vrednoteni e
Obstoječe stanje je treba sproti analizirati in na izkušnjah prve sku-
pine uravnavati kon-cept. Ravnatelj bo podajal povratne informacije.
64
s o CÍA L N A P E D A G O G IRA
Ob upoštevanju pomembnosti povratne informacije, analiza te
stopnje govori v prid uvedbi spremembe!
Slika 1: Analiza dejavnikov za in proti spremembam s pomočjo polj
silnic
Razumljive ovire so pomisleki ravnateljev drugih zavodov , saj naj
bi spreminjanje klasičnih vzgojnih zavodov v stanovanjske skupine v
končni fazi lahko pomenilo, da vzgojnih zavodov ne bo več, oziroma da
obstoječi ne bodo mogli pokriti potreb. Pomisleki tehničnih delavcev
izvirajo iz strahu pred izgubo službe. Zadržanost ravnatelja je upraviče-
na, saj ob siceršnjih zagotovitvah ministrstva, da sredstva so, pričakuje
težave ravno pri denarju. Bodoče okolje pa se boji "mini zavoda" pred
vrati. Ostale silnice potrjujejo odločitev za spremembo.
Analiza celotne tabele govori v prid spremembi!
5. Zaključki in priporočila
Iz rezultatov je razvidno, da se glavni pomisleki porajajo zaradi stra-
hu pred neznanim, iz odpora ostalih zavodov, dinamike med delavci,
vS o C I Л L N A P E D A G O GIRA
65
zaradi vrzeli pri usposobljenosti kadra. Zadnje je mogoče rešiti na tri
načine:
•	s permanentnim izpopolnjevanjem na področju normalizacije in in-
tegracije {slabost: odpor posameznikov do izobraževanja, prednost:
izkušnje);
•	z zamenjavo delavcev {slabost: pomanjkanje izkušenj, prednost: ne-
obremenjenost z institucionalnim načinom razmišljanja);
•	s kombinacijo obeh {slabost: nevarnost povzemanja institucionalne-
ga načina dela starejših, prevelika vnema pri spremembah, pred-
nost: združevanje svežih idej in izkušenj).
Obstaja tudi nevarnost odtujitve kolektiva in s tem izguba identifika-
cije. Delo v skupnosti stanovanjskih skupin je treba organizirati tako,
da bodo vsi zaposleni čutih pripadnost zavodu, ne le posameznim sta-
novanjskim skupinam. Zoper odpor bodočega okolja pa je najboljše os-
veščanje.
V celoti lahko zaključimo, da je odločitev za spremembo Vzgojnega
zavoda Preddvor bila utemeljena.
61
Stamojanjske skupine
Mladinskega doma
Marib0r4
The housing association
"Mladinski dom
Maribor"
Darja Klasinc
Povzetek
Darja Klasinc,
dipl. soc. ped,
Mladinski dom
Maribor,
Letonjeva),
2000 Maribor
Mladinski dom Tone Kozel Maribor je organizacija, ki
združuje štiri stanovanjske skupine, namenjene obravna-
vi otrok in mladostnikov obeh spolov, starih od osem do
osemnajst let, ki zaradi čustvene, socialne in vzgojne ogro-
ženosti potrebujejo posebno obliko vzgoje in usposablja-
nja. Stanovanjske skupine mladinskega doma Tone Kozel
so člen v verigi različnih oblik institucionalnega dela z otro-
ki in mladostniki. Bistveni cilj vzgoje v naših stanovanj-
skih skupinah je vzgoja k samostojnosti. Delo v stanovanj-
skih skupinah poteka po naslednjih načelih: 1. načelo dru-
žinske vzgoje, 2. načelo specifične pedagoške pomoči, tera-
pevtske naravnanosti in povezanosti z drugimi strokovni-
mi ustanovami, 3. načelo integriranosti v okolje
Ključne besede: stanovanjske skupine, vzgojno delo, inte-
griranost v okolje
68
SOCIALNA PEDAGOGIKA
Abstract
"Mladinski dom Maribor" is an organisation which unites
four housing groups with the joint purpose of caring for
children and adolescents of both sexes, aged between eight
and eighteen years, who, because of emotional, social and
educational difßculties, need a special form of education
and care. The "Mladinski dom Maribor" housing associ-
ations represent a link in the chain of various forms of in-
stitutional work with children and adolescents. The funda-
mental aim of our housing associations is independence
through education. Work in the associations is run on the
following principles: 1. the principle of family upbringing,
2. the principle of specific pedagogic help, therapeutic re-
gulation and connection with other professional establis-
hments, 3. the principle of integration into the community.
Key words: group homes, care work, integration into soci-
al environment
Načela življenja in dela v stanovanjskih
skupinah
Stanovanjske skupine (StS) Mladinskega doma v Mariboru so name-
njene otrokom in mladostnikom, starim od 8 - 18 let, deklicam in deč-
kom, ki so bili vzgojno zanemarjam, zaradi česar imajo popačen odnos
do resničnosti, imajo zelo nizko samopodobo, v medsebojnih odnosih
pa se ne znajdejo. Pogosto so učno neuspešni. Zaradi svoje drugačnosti
so opaženi in zato stigmatizirani, kar jim povzroča težave pri vključeva-
nju v širšo družbo. Naši otroci in mladostniki prihajajo iz pretežno ne-
urejenih ali razpadlih družin, v katerih si starši sami niso uspeli urediti
življenja, prav tako pa niso uspeli omogočiti otrokom temeljnih pogojev
za njihov osebnostni razvoj. Naši mladi stanovalci najdejo pri nas neke
vrste pomoč, ki jim omogoča, da oblikujejo trden, čustven odnos do vrst-
nikov in vzgojiteljev, začutijo pripadnost skupini in enakopravnost v
njej. Hkrati z bivanjem v StS in ob strokovni pomoči vzgojiteljev prido-
bivajo na samozavesti in se lažje spopadajo s težavami, s katerimi se
vsakodnevno srečujejo. StS so integrirane v urbano okolje, kar pospešu-
je pozitiven razvoj otroka in mladostnika.
Način organizacije življenja in dela v StS temelji na sodobnih stro-
s o C [ Л L N Л P E D A G O G I K A
69
kovnih spoznanjih in praktičnih izkušnjah doma in v tujini, kar omogo-
ča otrokom v prvi vrsti razvoj k samostojnosti, v stanovanjski skupini
krepijo in razvijajo čustvene povezave, ki nastajajo med otroki in vzgo-
jitelji, kot tudi med njimi samimi, premagujejo težave, ki so jih imeli
poprej z okoljem, pridobivajo delovne navade in spoznajo vzorec dru-
žinskega življenja.
Otroke in mladostnike, s katerimi delamo, obravnavamo kot enkrat-
ne posameznike. S svojim delom jih podpiramo, da dosežejo toliko ne-
odvisnosti - resničnega obvladovanja svojega življenja - kolikor je pač
zmorejo. Prizadevamo si postopno vzpostaviti situacije, v katerih bodo
imeli resnično zasebnost in bodo dosegli spoštovanje in dostojanstvo,
kjer lahko vedno bolj odločajo o tem, kaj bodo počeli s svojim življe-
njem, in kjer lahko delajo napake, ki jih hočejo delati.
Način življenja in dela v stanovanjski skupini je skladen z načeli sa-
moorganizacije. Pomembno je, da se razvija skupnost, ki jo vsi soust-
varjajo (tako otroci, mladostniki in tudi vzgojitelji), da imajo skupne
cilje in da tudi prevzemajo odgovornost za njihovo uresničitev. Osnovni
pogoj za delo je ustrezno vzdušje, ki ga določajo odnosi med vzgojitelji
in stanovalci ter odnosi med njimi samimi. Kontakt in odnos sta sred-
stvi, s katerima se vzdržuje trdnost skupine in preprečuje negativno ve-
denje.
Delo v StS poteka po naslednjih načelih:
a)	Načelo družinske vzgoje
Družinska vzgoja pomeni, da je celotno življenje organizirano po-
dobno kot v družini, torej nudi takšne življenjske situacije, interakci-
je in pogoje, ki omogočajo stanovalcem občutek pripadnosti in zore-
nja, pridobivanje izkušenj, kar posledično vodi k samostojnosti.
b)	Načelo specifične pedago'ke pomoči, terapevtske naravnanosti in
povezanosti z drugimi strokovnimi ustanovami
Kljub "družinskosti" organizacije življenja v stanovanjski skupini mo-
ra biti delo organizirano tako, da zagotavlja temeljno korektivno funk-
cijo. Dejavnost mora temeljiti na osnovnih spoznanjih socialne pe-
dagogike, psihologije in drugih znanosti, kar pomeni, da je delo za-
stavljeno interdisciplinarno in omogoča timsko oblikovanje posame-
zniku prilagojenih programov dela.
c)	Načelo integriranosti v okolje
Stanovalci stanovanjske skupine se vključeujejo in sodelujejo v re-
10
s o C ¡ALNA P E D A G O G I K A
dnih izobraževalnih oblikah in prostocasnüi dejavnostih. Vse to pa
zahteva tesno sodelovanje s šolami, vpetost stanovanjske skupine v
zunanje življenje, utrip soseske, kot tudi odprtost stanovanjskih enot
do zunanjih sodelavcev - strokovnih delavcev, prostovoljcev, matič-
nih ali rejniških družin, svojcev in vrstnikov. Cilj socialno-pedago-
ško-terapevtskega dela je vzgoja k samostojnosti, s čimer otrokom in
mladostnikom omogočimo čim bolj normalno življenje in jih želimo
pripeljati do tega, da zmorejo sami odločati o lastnem življenju.
Ustvarjeno okolje naj bi stanovalcem omogočalo:
-	stabilizirati lastno psihično situacijo
-	nadomestiti psihične in socialne primanjkljaje
-	spoznati lastne probleme in interese, ter o njih govoriti
-	samoodločati in razvijati predstave glede samouresničevanja
-	ustvarjalno držo in vedenje, ki omogočata reševanje problemov
-	sposobnost navezave odnosov in solidarno ravnanje
-	pridobitev izobrazbe in izučitev poklica
-	prepoznavanje lastnega položaja in prostora v družbenem okolju
-	samostojno vodenje življenja
-	učenje v skupini, povezano s prakso
-	pridobitev koristnih strategij za razreševanje konfliktov
Tako se razširja sposobnost mladih, da odločajo, soodločajo in rav-
najo samostojno, vzporedno s tem pa se zmanjšuje njihova negativna
samopodoba in zapostavljenost.
Vloga vzgojitelja
Osnovo vzgojiteljevega dela v StS predstavlja odnos med odraslimi in
mladimi stanovalci. Raznovi^stne motnje v odnosih in zvezah iz sociali-
zacijske zgodovine, ki praviloma stojijo za simptomi vedenjsko in oseb-
nostno motenih otrok in mladostnikov, narekujejo za temeljno nalogo
socialno-pedagoškega dela v StS, da vzgojitelji dolgoročno in trajno vzpo-
stavljajo stik s stanovalci kot nova odnosna oseba, omogočajo psihično
reorganizacijo pri otroku/mladostniku v smislu utrditve jaz-a in prido-
bitev sposobnosti za reševanje obremenjujočih odnosov. Vzgojitelji se
vključimo v pedagoški odnos kot celostne osebnosti, z vsemi svojimi
pozitivnimi lastnostmi in slabostmi, sposobnostmi in pomanjkljivostmi.
o CIA L N A P E D A G O G I K A
71
Vsak vzgojitelj je nekaj posebnega, dva si nista enaka. Prav tako je tudi
z našimi stanovalci, ki jih sprejemamo kot enkratne posameznike; vsak
ima svojo življenjsko zgodbo, svoje predstave o prihodnosti, kakor tu-
di svoje individualne aktualne težave in probleme. Zaradi naše in nji-
hove neponovljive individualnosti, ima vsak naš stanovalec možnost,
da si izbere vzgojitelja, ki mu je najbližji, ki mu najlažje zaupa. To je
učenje odnosov, kar omogoča vzpostavitev osebnega stika in bližine,
ki se razteza v časovnem obdobju več let. Razen vzpostavljanja stikov
je drugo osrednje področje vzgojiteljevega dela ustvarjanje položajev,
v katerih je mogoče socialno učenje v skupini enako starih vrstnikov.
Stanovalci so dejavno udeleženi pri vseh odločitvah, ki zadevajo sku-
pno življenje v StS. Z njihovo dejavno udeležbo se vzpodbuja in utrjuje
razvoj samoorganizacije in samoodgovornosti stanovalcev. Vzgojitelji
rešujemo pedagoške probleme na podlagi delovanja skupine. Stano-
valci so imeli v svojem otroštvu praviloma pogoste izkušnje, da v sku-
pini niso bili sprejeti in so bili zaradi tega razvrednoteni. Pri njih se
kažejo primanjkljaji v konstruktivnem socialnem vedenju, zato daje-
mo socialni vzgoji v skupini - poleg individualno usmerjenega odno-
snega dela - posebno mesto. V primerjavi z matično družino je StS ne-
kaj posebnega: tukaj stanovalec nima samo dveh staršev, ampak več
"figur" matere in očeta in večje število "bratov in sester". Za stanoval-
ce je skupina kraj, kjer se počutijo "doma". Tukaj začutijo varnost,
gotovost, sprejetost in potrditev, sklepajo prijateljstva, doživijo dejan-
skost, pa tudi različne spore. V skupini lahko stanovalci preizkusijo
svoje vedenjske vzorce, se učijo biti solidarni do drugih, se učijo spre-
jemati druge in jih spoštovati. Za naše mlade stanovalce je skupno
življenje v skupini stalen socialno-učni proces. Na podlagi povratnih
informacij članov skupine in vzgojiteljev lahko stanovalci svoje vedenj-
ske vzorce spreminjajo, se prilagodijo skupinskim normam ali pa se
od njih distancirajo.
Organizacija gospodinjstva
Organizacija gospodinjstva poteka po načelu samoorganizacije sta-
novalcev ob pomoči vzgojiteljev. Zaželena je največja možna samostoj-
nost. Vzgojitelji sodelujemo po potrebi - z vzpodbudami, pojasnili in ak-
tivnim vključevanjem z namenom, da vzbudimo potrebo po teh vsako-
dnevnih opravilih, odkrivamo smotrnost ter z demonstracijo olajšamo
učenje.
Vsak dan hodimo v trgovino, med tednom si sami pripravljamo zajtr-
12
s o C I A L N A P E D A G O GIRA
ke in večerje, kosila nam vozijo iz Dijaškega doma; med vikendi, pra-
zniki in počitnicami si tudi kosila kuhamo sami. V kuhanju vidimo veli-
ko prednost. "Prinešena" hrana je tuja, neokusna, medtem ko skupno
kuhanje pomeni domačnost, je nekaj, kar je narejeno po želji in okusu.
Večkrat pa se otroci s kuhanjem pustijo tudi malo "pocartati" od nas
vzgojiteljev, ko jim skuhamo in postrežemo kosilo, ki si ga zaželijo in
kot bi ga naj dobili v pravi družini. Razen kuhanja skrbimo tudi za čišče-
nje bivalnih prostorov in okolice hiše, peremo in likamo, sami se lotimo
tudi manjših popravil. Ravnamo se po dogovorih, upoštevamo možnosti
posameznika. Tako naša skupina dejansko spominja na družinsko oko-
lje z odraščajočimi otroki. Zaradi načina organizacije življenja v skupi-
ni se vsakodnevna opravila prepletajo s terapevtskim delom in vse to
vzpodbuja in krepi medsebojne odnose. Vzgojitelj je v skupini osnovni
oblikovalec vzgoje, na stanovalce deluje s svojo osebnostjo in strokov-
nostjo. Vzgojitelj, prav tako kot starši, nudi stanovalcem občutek varno-
sti, pripadnosti in sprejetosti. Postane otrokov zaupnik. Stanovalec mo-
ra ponujeno varnost in sprejetost občutiti kljub temu, da so njegova de-
janja v skupini občasno moteča in nekonstruktivna. Več ko je v skupini
priznanj, podpore in zaupanja, tem boljši so medosebni odnosi in s tem
vzdušje v njej.
Z življenjem, delom, svetovanjem, pomočjo, premagovanjem te-
žav in problemov, želimo našim stanovalcem omogočiti vstop v samo-
stojno vsakodnevno življenje. Vsako slovo je vedno nekoliko otožno,
melanholično, polno lepih spominov, čutiti pa je tudi strah: "Ali bom
zmogel? Bom uspel?" Vendar pa vsak mladostnik, ki je postal tudi naš
prijatelj in mi njegov, ob slovesu ve, da ne bo ostal sam. Še vedno bo
lahko prihajal po pomoč in nasvete, saj so se med nami spletle vezi, ki
jih ni mogoče pretrgati čez noč. Tako po uspešnem iskanju sobe, po
možnosti tudi zaposlitve, poteka tudi tako imenovano naknadno sveto-
vanje. Mladostnike učimo ravnanja z uradi in ustanovami, vzgojitelj je
še vedno ključna kontaktna oseba. Pomagamo jim pri vodenju gospo-
dinjstva, še vedno jih učimo ravnanja z denarjem, učimo jih zdravo
živeti, pomagamo jim pri težavah, ki nastajajo ob intimnejših odnosih
s prvimi partnerji, svetujemo jim pri dejavnem načrtovanju prostega
časa. Z odraščanjem in spoznavanjem večjega kroga prijateljev, ki mu
pomenijo socialno oporo, mladostnik postopoma ne potrebuje več ta-
ko močno svojih vzgojiteljev, saj si pričenja ustvarjati že tudi trdne
partnerske zveze. Takrat se svetovanja zmanjšujejo, ostajajo pa prija-
teljstva.
.s o CIA L N A P li D A G O G ! K A
73
Namesto zaključka še misli mladostnikov o življenju v naši skupini
Mladinskega doma:
Nikomur med nami ni bilo lahko, ko smo bili odtrgam star-
šem in iz različnih razlogov zaupam ustanovi, v kateri nam
starše nadomeščajo za to usposobljeni ljudje - naši vzgojite-
lji. Vsak izmed nas ima svojo zgodbo. Veliko lažje, kot opisa-
ti svojo preteklost, je bilo spoznati vrstnike, vzgojitelje in se
privaditi novemu načinu življenja. Kdor je to sprejel, se pri-
lagodil, živi v novem okolju veliko lepše, mirneje in mu je
preteklost res samo bled spomin, ki pa kljub temu še vedno
boli. Naš Mladinski dom v Mariboru nam nudi dobre živ-
ljenjske pogoje in s pomočjo vzgojiteljev uresničujemo svoje
želje in dosegamo cilje; mi in tudi vsi, ki z nami živijo in
delajo, pa si želimo, da si vsak izmed nas izbere pravo pot v
življenje takrat, ko se bomo poslovili in sami zaživeli nekje
na svojem.
Delo naših vzgojiteljev je vse prej kot preprosto. Biti morajo
enaki do nas vseh, prevzemajo vso odgovornost za nas, nas
vzgajajo in nam dajejo to, za kar smo bili prikrajšani - ob-
čutek varnosti, sprejetosti, ljubezni in toplino staršev, kar nam
velikokrat največ pomeni. Mi, stanovalci te ustanove, tukaj
preživljamo del svoje mladosti, skupaj odraščamo in se sre-
čujemo z življenjem, ki ga bomo dokončno spoznali šele, ko
bomo zaživeli vsak po svoje. Za nas je ta dom v bistvu prelo-
mnica med življenjem s starši in kasnejšim samostojnim živ-
ljenjem. Zato je vsako slovo od našega mladinskega doma
toliko težje, čeprav vemo, da nam tudi kasneje njegova vra-
ta ne bodo nikoli zaprta in da smo vedno dobrodošli. Vsi
skupaj pa se najbrž marsikdaj premalo zavedamo, koliko
otrok še živi v neurejenih družinskih razmerah, koliko otrok
še čaka na sprejem v takšne ustanove, ki bi jih moralo biti še
več.
Ime mije ... Prihajam izRadenec. Doma sem delal neumno-
sti in razne vragolije. Tako je prišel čas, ko sem zaradi pro-
blemov doma moral v Mladinski dom Maribor. Prvi vtis sem
dobil že ob ogledu doma. Izgledalo je zelo urejeno in vsi so
74
s o CIA L N A r E D A G O G J K A
bili tako prijazni. Moj prihod v dom je bil težaven, saj me
niso vsi sprejeli takšnega, kot sem. To je pomenilo, da sem se
moral dosti spremeniti in pri tem mi je največ pomagala mo-
ja vzgojiteljica Darja. Ob tem trenutku se zahvaljujem vsem
vzgojiteljem enote. V našo enoto sem se zelo v redu vživel in
ne bi želel iti iz nje, ker bi to pomenilo zame veliko izgubo in
spremembo, kajti izgubil bi vzgojitelje naše enote in tudi svo-
je vrstnike, s katerimi živim, za katere pa mi ni vseeno.
In za zaključek še pesem naše deklice, ki je pri nas preživela kar
deset let:
Bil si še majhen, tako majhen, da ti
je iz hlač visela plenica,
ko ti je mamo nadomestila tovarišica.
Bil si premajhen, da bi mogel razumeti,
kaj sploh pomeni beseda: ŽIVETI.
A z leti si rasel, se igral in učil,
večkrat sam s sabo si se boril.
Se pred kratkim negotov je bil tvoj korak,
pa si se ustavil in gledal v zrak.
A vse si premagal, glej, danes si zmagal!
Ponosno stojiš, ničesar v življenju se več
ne bojiš.
Zdaj sam znaš živeti in moraš oditi,
še druge je treba živeti naučiti.
Za tem še vsem drugim uspeh zaželiš,
z roko zamahneš in se posloviš.
ïis
í -	,ï v	í
Delo S prostovoljci v
stanovanjski skupini
Mladinskega doma v
Mariboru 4 _
Voluntary work in the
"Mladinski dom Maribor"
housing association
Bojana Krepek
Bojana Krepek,
prof. def..
Mladinski dom
Maribor,
Letonjeva),
2000 Maribor
Povzetek
V stanovanjski skupini v Mariboru teče delo s prostovoljci
že sedem let. Sodelujem z Drugo gimnazijo v Mariboru in
z Gimnazijo Ptuj. Delo s prostovoljci je organizirano z dveh
strani: s strani mentorja šole, na katero je vključen prosto-
voljec, in mentorja ustanove, na kateri poteka prostovolj-
no socialno delo. V prvem delu prispevek podaja nekaj iz-
kušenj mentorice prostovoljcev in vzgojiteljice v stanovanj-
ski skupini za mladostnike z MVO, ter razmišlja o proble-
mih, ki se pojavljajo tako pri prostovoljcih kot pri mla-
dostnikih v stanovanjski skupini. V drugem delu so pred-
stavljene izkušnje ene izmed mladostnic ter njene prosto-
voljke.
Ključne besede:prostovoljno delo, stanovanjska skupina,
mentorstvo
76
s o C JALNA PEDAGOGIKA_
Abstract
A volunteer programme at the housing association in Ma-
ribor has been in operation for seven years already. I co-
operate with Grammar School No. 2 in Maribor and the
Ptuj Grammar School. Work with volunteers is organised
from two sides: that of the mentor at the school which the
volunteer attends and that of the mentor in the institution
where the voluntary work takes place. The first part of the
article presents some of my experiences while working as a
mentor to voluntary workers and as a care worker at the
housing association for adolescents with behavioural and
personality disorders. These experiences are complemen-
ted by a consideration of the problems experienced both by
volunteers and by adolescents at the association. The se-
cond part presents the experiences of one of the adolescents
and her voluntary worker.
Key words: group home, voluntary work, mentorship
Cilji prostovoljnega dela!
Prostovoljci pomagajo pri zadovoljevanju potreb in teženj, ki jih po-
sameznik ne more zadovoljiti sam in so lahko psihološke, duševne ali
drugačne narave. Prostovoljci se pogosto izkažejo kot prožne, spontane,
prilagodljive in občutljive osebe, kar jim daje posebne prednosti pri ugo-
tavljanju novih potreb, preizkušanju novih pristopov in iskanju drugač-
nih poti pri reševanju problemov. Poleg zastavljenih ciljev lahko mla-
dostniki s pomočjo prostovoljcev zadovoljujejo tudi drugačne potrebe.
Prostovoljec pomaga mladostniku pri učenju, mu pomaga pri zore-
nju in socializaciji, pri navezovanju socialnih stikov, pri soočanju s po-
sameznikom, ki prihaja iz drugačnega okolja, pri reševanju kompleksov,
pri reševanju težav zaradi stigme in drugo.
Od zastavljenih ciljev in vodenja dejavnosti prostovoljnega dela so
odvisni rezultati te dejavnosti. Zdi se mi primerneje gledati na prosto-
voljca kot na možnega prijatelja, mladostnika, vrstnika iz drugačnega
okolja, kot na morebitno učno pomoč. Udeleženost prostovoljca vrstni-
ka v vzgojno-izobraževalnem programu samo po sebi še ne zagotavlja
koristnega učenja in dobrih izkušenj.
Prostovoljno delo mora biti tehtno in učinkovito vodeno in usmerja-
.s o CÍA L N A P E D A G O G I K A
77
no. Osebe, ki opravljajo prostovoljno delo, morajo delovati nepristran-
sko in držati se morajo osnovnega človeškega etičnega merila vzaje-
mnega spoštovanja in sprejemanja osebnosti takšne, kakršna je.
Prostovoljno delo je izraz pomembnih človekovih vrednot. Kot tako
ga je treba vzpodbujati in negovati, tako s strani odjemalcev, kot s strani
oseb, ki nudijo pomoč. Zato je treba namenjati pozornost ne le ugodno-
stim, ampak tudi obveznostim, ki iz tega izhajajo. Le na tak način se
lahko tovrstna pomoč oblikuje in koristi tako mladostniku kot prosto-
voljcu.
Kdo so stanovalci Stanovanjske skupine Mladinskega
doma v Koprski ulici?
Stanovanjska skupina v Koprski ulici je ena od štirih stanovanjskih
skupin Mladinskega doma v Mariboru.
V	tej stanovanjski skupini živijo mladostniki, fantje in dekleta, ki so
vključeni v programe srednjega izobraževanja razhčnih srednjih šol, ki
jih obiskujejo v mestu, skupaj z dijaki, ki obiskujejo to isto šolo, vendar
prihajajo iz drugačnega okolja. Mladostniki, ki živijo v stanovanjski sku-
pini, ne morejo - iz najrazličnejših razlogov - živeti v svojih družinah,
saj bi tako življenje lahko ogrozilo njihov razvoj.
Vzgojitelji, ki v teh stanovanjskih skupinah delamo in zanje skrbimo,
se trudimo, da stanovanjska skupina skupaj s vzgojitelji, sostanovalci in
prostovoljci postane nova nadomestna družina.
Kdo so naši prostovoljci in kako jih pridobimo?
V	naši skupini imamo prostovoljce, ki prihajajo iz Druge gimnazije v
Mariboru in iz Gimnazije v Ptuju. Prostovoljce vodimo in usmerjamo z
dveh strani, mentor iz njihove šole in jaz, kot mentor v stanovanjski
skupini, kjer prostovoljno delo poteka.
Na pikniku oziroma pripravljenem sestanku, srečanju, ki ga pripravi
šola, predstavim dijakom, ki jih naša dejavnost zanima, ustanovo in de-
javnost, ki jo izvajamo, pogovorimo se o mladostnikih, ki potrebujejo
pomoč, o tem, katero vrsto pomoči potrebujejo, jih opozorimo na teža-
ve, na katere lahko naletijo v skupini v odnosu mladostnik-prostovoljec,
jim povemo, kako bomo takšne ali drugačne težave reševali, kdo je tista
oseba, ki bo pomagala pri reševanju teh težav, ga vodila in usmerjala.
n
s o C í Л L N Л r Ji D A G O G / J( A
Poskušam odgovoriti na vsa vprašanja in dileme, ki jih odpirajo, in
jim omogočim, da se seznanijo s tehnikami in metodami za lažjo komu-
nikacijo in vzpostavitev stikov.
Po takšnem srečanju se dogovorimo za spoznavni večer, kjer se sre-
čamo skupaj z mladostniki skupine. Pred srečanjem v skupini se z mla-
dostniki pogovorimo, kako bomo pripravili prvo srečanje.
Vsa ta priprava se prične izvajati takrat, ko mladostniki skupine izra-
zijo potrebo po druženju, po učni pomoči, ko posameznik pokliče pro-
stovoljca, s katerim je sodeloval že preteklo leto, ko skupina ali posame-
znik izrazi potrebo po sodelovanju in druženju.
Kako obdržati prostovoljca?
Če pomislimo, kako težko nam je bilo, ko smo prvič stopili pred sku-
pino, ki nam je bila nepoznana, čeprav smo vedeh kar nekaj o njej, kako
smo iskali primerne besede, kako so nas vsi gledali in opazovali, kako
smo se počutili nebogljeno in iskali s pogledom osebo, ki nam bo poma-
gala prebroditi začetne težave! Kako smo prvič nekako prebrodili teža-
ve in kako se tudi naslednji dan nismo počutili sigurno, ko smo stopili v
to isto skupino!
Mislim, da se tako počuti prostovoljec, ko pride v skupino, kjer se vsi
med seboj poznajo, ki so med seboj prijatelji, hiša, v katero stopi pa je
njihov dom, njihova intima.
Prepričana sem, da takrat potrebuje pomoč, vodenje in usmerjanje,
da premosti začetne težave. Od tega je tudi odvisno, ali bo prostovoljec
še prišel, ali bo vzpostavljen prvi stik, ki bo vodil do odnosa. Šele ko je
vzpostavljen stik med prostovoljcem in mladostnikom oziroma skupino,
se dejavnost lahko prične. Če je kontakt dober, če je sprejetost čutiti iz
obeh smeri, potem je delo lažje, kakovostnejše, obstaja možnost vpliva-
nja, lažje se rešujejo nastali konflikti in obstaja možnost dobrega sode-
lovanja.
Velika težava pri opravljanju dela prostovoljca je občasen neuspeh v
smislu otrokovega neuspeha. Odgovornost prostovoljca, na primer ti-
stega, ki nudi učno pomoč, je do mladostnika velika, mladostnikov ne-
uspeh v šoli šteje prostovoljec kot lasten neuspeh. Kot mentor mu lahko
le deloma zmanjšam oziroma omilim občutke krivde, lahko le vplivam
na njegova priakovanja, tako da razočaranje ne bo preveliko. Zdi se mi,
da bi prostovoljec potreboval supervizijsko pomoč.
5 o C J Л L N A P E D A G O G I K A
19
Zakaj se prostovoljec odloči za prostovoljno delo?
Ustrezno organizirano in vodeno prostovoljno delo je lahko izredno
zanimivo in poučno za mladega človeka. Spoznava drugačno življenje
od lastnega, hkrati pa tudi lastno osebnost, lastne sposobnosti, se krepi,
dobi občutek sprejetosti, vrednosti, krepi samozavest... Ima možnosti da
pozitivno spremeni svoj odnos do družine, do šole, do vrstnikov, do druž-
be, do prihodnosti...
Istočasno spoznava delovanje ustanove te vrste, se seznanja z ljud-
mi, ki to delo opravljajo, spremlja razvoj posameznika, spoznava dobre
in slabe strani življenja v ustanovi itd.
Zaključek
Naj zaključim: pravica do druženja, prijateljstva in pomoči je člove-
kova temeljna pravica, tako temeljna, kot je pravica do hrane.
Predstavitev
Katja, obiskuje četrti letnik Gimnazije v Ptuju in je prostovoljka v
Stanovanjski skupini že četrto leto.
Mojca je stanovalka v Stanovanjski skupini, obiskuje tretji letnik sred-
nje Tekstilne šole. Katja ji pomaga pri učenju in je njena prijateljica.
Kaj misli o prostovoljnem delu v skupini,
prostovoljka Katja?
V stanovanjski skupini delam že četrto leto. Delo in dru-
ženje z vrstniki, ki živijo v tej skupini mije všeč. Kot prosto-
voljka sem pričela delati najprej iz radovednosti in z obut-
kom, da sem koristna in potrebna, ter da lahko komu poma-
gam. Starši me podpirajo in nikoli nisem imela občutka, da
mislijo, da bi se v tej skupini lahko naučila kaj slabega. Starši
to ustanovo poznajo, saj jih je Bojana povabila, da si jo ogle-
dajo. Želeli so vedeti, kam zahajam in s kom se družim.
Ko se spomnim prvega prihoda v to hišo, me je bilo strah.
Mnogo truda sem vložila, da so me stanovalci sprejeli. Spo-
mnim se, da so me preizkušali na različne načine. Dogovori-
la sem se, da pridem, pa je moral mladostnik oditi na izhod
in ga ni bilo v hiši kot sva bila dogovorjena. Spomnim se
prihoda v hišo, ko se nihče ni želel z menoj pogovarjati in
sem dve uri gledala televizijo. Bila sem zelo nesrečna.
80
s o CIA L N Л I' li D A C O G í K A
Poiskala sem pomoč pri Bojani, ki mi je naštela kar nekaj
možnosti, kako se naj vključim v skupino. Nikoli si nisem
mislila, da lahko nekoga spoznam ob pomivanju posode in
likanju prtov.
Ko sem te in drugačne težave premagala in me niso več
ob prihodu čudno gledali, sem se počutila mnogo boljše. Ne
bom pozabila, kako dobro sem se počutila, ko me je dekle, s
katerim sem delala dve leti, prvič poklicala in me prosila za
pomoč pri matematiki in to zunaj dogovorjenega dneva. Že-
lim si misliti, da je tako želela sama, ne da jije tako svetova-
la Bojana ali kateri drugi vzgojitelj.
Ta deklica je odpuščena že dve leti. Najino znanstvo se je
razvijalo in postali sva dobri prijateljici. Še vedno se druži-
va, prihaja tudi k meni domov. Tako sem bila ponosna nase,
da me je poklicala, ko je imela težave in da sva jih skupaj
reševali.
Mojco poznam vsa leta, odkar prihajam v skupino. Čuti-
la sem, da me opazuje, a šele letos sva uspeli vzpostaviti stik.
Do mene je bila nezaupljiva. Najin odnos se je spremenil in
rada se družim z njo. Kadar nimava drugega dela, klepeta-
va o najrazličnejših temah. Mojca je zanimiv sogovornik.
Tudi sama dobim od Mojce nasvet, kako se lotiti problema.
Všeč mi je tudi, kadar mi pove, da lahko določene zadeve
gledam z druge strani. Mislim, da sem v Mojci našla še eno
prijateljico.
Za zaključek bi želela povedati, da razmišljam o tem, da
bi tudi sama opravljala delo z ljudmi in se odločam za vpis
na socialno pedagogiko ali pravo. Naslednje leto ne bom več
mogla opravljati dela prostovoljke, zaradi študija. Izkušnje
in prijateljstva, ki sem jih pridobila v tej ustanovi, pa mi bo-
do ostala. Izkušnje v spominu, prijateljstva pa v življenju.
Kaj misli o prostovoljcih in Katji Mojca,
stanovalka stanovanjske skupine!
Prvo leto svojega šolanja na srednji šoli nisem bila uspe-
šna. Bojana pravi, da zaradi pomanjkanja samozaupanja
oziroma zaupanja v sebe in svoje sposobnosti. Prostovolj-
.s o C ¡ALNA P K D A G O G ! K A
81
cev, ki so prihajali v hišo nisem marala, saj so bili uspešni,
živeli so doma pri svojih starših, jaz pa nisem imela nič od
tega. Resnično sem bolj opazovala in odklanjala pomoč, ki
mi je bila ponujena. Le redko sem poiskala pomoč pri pro-
stovoljcu, pa še to tako mimogrede, da se ne bi preveč videlo,
da sem jaz tista, ki nekoga potrebujem. Katjo sem opazovala
dolgo časa, vedela za prijateljstvo s Suzano, saj je Suzana
tudi moja prijateljica in mi je bilo to prijateljstvo všeč. Nisem
pa se upala približati. Katja mi je všeč in se zadnje čase dosti
druživa, učiva in klepetava. Opazila sem, da je Katja tako
dekle, kot sem jaz, kljub temu, da živi v družini, kar jaz
zaenkrat še ne morem.
Opomba: vsebino obeh pogovorov je zapisala Bojana Krepek.
Sorpsoy begunski vrtec v
Ljubljani
Soros refugee nursery
sclîoôl in Ljubljana
Mojca Čepon
Povzetek
61
Mojca Čepon,
prof. def za
MVO in dom.
ped.. Zavod za
mposabljanje
Janez Leveč,
Karlovška 18,
lOOOLjubljana.
Prvi begunski vrtec v Sloveniji je nastal iz potrebe po bolj
organizirani in strokovni vzgojno-izobraževalni dejavno-
sti za otroke begunskih družin, kakor tudi zaradi prema-
govanja jezikovnih težav ob vstopu v slovensko šolo. Spe-
cifiko begunske družine in njenih otrok je avtorica spozna-
la kot vzgojiteljica v skupini pa tudi v tesnejšem sodelova-
nju z družinami. Poudarjene so prednosti programa, ki so
se zlasti močno izpostavile ravno v primeru begunskega
vrtca. Prispevek zaključuje ugotovitve, da je bilo po letu in
pol zaznati izrazito zmanjšanje agresivnega vedenja otrok,
kar se je izražalo tako fizično kot tudi verbalno, močno
povečanje njihove pozornosti in koncentracije pri izvaja-
nju vzgojnih dejavnostih ter velik napredek v pasivnem in
aktivnem razumevanju slovenskega jezika, kar je otrokom
bistveno zmanjšalo težave ob vstopu v šolo.
Ključne besede: begunec, vrtec, družina
Abstract
This article desribes the first nursery school for refugees in
Slovenia. It was opened in response to the need for better
84
SOCIALNA PEDAGOGIKA
organisation and more expertise in educational activities
for children from refugee families. An additional factor was
the language difficulties these children experience on ente-
ring a Slovenian school. The article presents the specifics of
refugee families and their children, as comprehended by
the author through her group work as an educator and
also through close co-operation with the families. The final
section of this contribution concludes that within the eigh-
teen month duration of the programme a substantial re-
duction in aggressive behaviour, both physical and verbal,
could be noticed, as well as a large increase in the attention
span and concentration of the children while performing
educational activities. Also noticeable was a substantial im-
provement in the active and passive understanding of the
Slovene language which has greatly reduced the difficulti-
es experienced on enrolling in school.
Key words: refugees, nursery school, family
Uvod
Največje število beguncev v Sloveniji, okoli 70.000, je bilo konec
leta 1992 oziroma v začetku leta 1995. Nastanjeni so bili v več begun-
skih centrih po Sloveniji, ki so nastali iz nekdanjih vojašnic, samskih
domov in drugih opuščenih objektov, pa tudi v zasebnih stanovanjih.
Že takrat se je pojavila potreba po nadaljevanju šolanja šoloobve-
znih otrok in po organizaciji dejavnosti tudi za predšolske otroke. Na
pobudo Društva za razvijanje prostovoljnih in preventivnih dejavno-
sti, s pomočjo prostovoljcev, različnih humanitarnih organizacij in do-
bro izobraženih ljudi iz begunskih centrov, ki se večinoma z vzgojo in
izobraževanjem sicer še niso ukvarjali, so pa govorili svoj matični bo-
sanski jezik in bili deležni posebnega izobraževanja za učitelje, ki ga
je večinoma organizirala Slovenska fondacija, so najprej organizirali
šolo in vrtec kar v begunskih centrih. Prvi tak vrtec je tako nastal že
avgusta 1992. Tako imenovana "bosanska osnovna šola", je bila vse do
leta 1995/96 v begunskih centrih ali v posebnih šolah, kjer je pouk
potekal izključno v bosanskem jeziku.
Potreba po drugačnem - "pravem" vrtcu se je porodila predvsem
o C I A L N A I' Ii D A G O G / K A
85
zaradi želje po boljši organiziranosti in strokovnosti vrtca ter zahtev
staršev, da bi se njihovi otroci naučili slovenskega jezika, kar je bilo
zelo pomembno za nadaljnje in vedno pogostejše vključevanje v slo-
vensko šolo.
V okviru Zavoda za odprto družbo in programa Korak za korakom,
ki poteka v 19 državah vzhodne in srednje Evrope (med drugim tudi v
rednih vrtcih v Sloveniji), v državah nekdanje Sovjetske Zveze ter v
nekaterih ameriških državah, je tako prišlo do pobude po vključitvi
begunskih otrok v projekt, ki je sicer usmerjen na področje vzgoje in
izobraževanja predšolskih otrok in tistih v prvih razredih šolanja.
Prednost vključevanja v vrtec, ki deluje po programu Korak za ko-
rakom, imajo prav otroci, ki so kakorkoli ogroženi v svojem razvoju.
To so otroci z motnjami v razvoju, otroci z enim roditeljem, otroci iz
socialno in ekonomsko ogroženih družin, Romi, kakor tudi otroci be-
gunskih družin.
Prvotno je bila predlagana vključitev begunskih otrok v redne od-
delke vrtca, ki so že delovali po programu, vendar pa je bila udejanje-
na druga možnost in ustanovljena nova skupina s samostojno begun-
sko populacijo, ki je bila vključena v eno izmed enot rednega vrtca.
Delo v begunskem vrtcu
v sodelovanju z WO Ljubljana-Center smo 19. januarja 1996 začeli
z uvajanjem programa za otroke iz Begunskega centra Vič in Šmartin-
ska v Ljubljani. Prostore smo uredili v organizacijski enoti na Povšeto-
vi, kjer tudi sicer poteka redno vzgojno-izobraževalno delo s starostno
mešano skupino otrok po programu Korak za korakom.
Odziv staršev je bil velik, saj je bilo vključenih nekaj več kot 40
otrok, starih od 5 do 7 let. Med njimi sta bila vključena tudi dva rom-
ska otroka in nekaj otrok družin iz Prehodnega doma za tujce.
Program je potekal v dveh skupinah, pri čemer smo si še posebej
želeli vključiti šoloobvezne otroke, in sicer v starostno enotno skupi-
no, kjer je potekala priprava na šolo po temeljni zamisli programa Ko-
rak za korakom. Druga skupina je bila starostno mešana in so jo se-
stavljali otroci v starosti od 5 do 5 let. Zaradi organizacije skupinskega
prevoza otrok s kombijem in zagotavljanja dveh rednih obrokov hrane
obema skupinama, je prva skupina pričela s programom ob 8,50 in
končala ob 12,50. uri, druga pa je pričela ob 12,50 in končala ob
15,50. uri.
86
SOCIALNA PEDAGOGI K A
Tudi ureditev prostorov, izbira in izobraževanje osebja, organizaci-
ja vzgojno-izobraževalnih dejavnosti, oprema in vzgojna sredstva ter
vključevanje strokovnih sodelavcev, je bilo usklajeno s temeljno zami-
slijo programa.
Sama sem bila približno leto in pol zaposlena kot slovensko govore-
ča vzgojiteljica v begunskem vrtcu, kjer sem imela pri delu v oddelku
in v tesnem sodelovanju s starši, kar je vključevalo tudi večkratne obi-
ske na njihovem domu - v begunskem centru, možnost bolje spoznati
njihov življenjski položaj in kulturne značilnosti. Prav pestrost pro-
grama, njegova specifičnost, delo z drugačnimi ljudmi in poudarek na
sodelovanju z družinami so bile ključne točke, ki so me pritegnile k
delu v tem vrtcu
Zaradi možnosti uspešnega uresničevanja programa in zaradi po-
trebe po spoznanju njegove specifike, smo bili vsi člani vzgojnega oseb-
ja specialno usposobljeni za delo v oddelku. Usposabljanje je potekalo
že pred začetkom programa v obliki strnjenega seminarja in prakse v
rednih oddelkih, ki so že od septembra 1995 delovali po tem progra-
mu, kasneje pa v obliki krajših delavnic in tudi na daljših, tridnevnih
seminarjih.
Redni tedenski timski sestanki so bili namenjeni reševanju tekoče
problematike, evalvacije doseženih ciljev in hkrati načrtovanja nadalj-
njih dejavnosti, ki so bile večinoma sestavni del obsežnejših in dolgo-
trajnejših projektov.
V povezavi s tem smo otrokom tudi omogočili spoznavanje in inte-
gracijo z okoljem, v katerem živijo in ga zaradi svojega specifičnega
položaja in marginalnosti večinoma niso imeli možnosti spoznati v tak-
šni meri kot njihovi slovenski sovrstniki. Tako smo bili redni obisko-
valci knjižnice, tržnice, zdravstvenih ustanov, gledališča, hodih smo
po nakupih v trgovino, ogledali pa smo si tudi pošto, banko, gasilce in
podobno.
Bistvenega pomena in tudi prednost programa Korak za korakom v
begunskem vrtcu je bil, po mojem mnenju, dvojezični potek progra-
ma, pri čemer sta ena vzgojiteljica in njena pomočnica komunicirali v
njihovem materinem jeziku, druga vzgojiteljica in njena pomočnica
pa v slovenskem jeziku. Tako je bilo otrokom omogočeno posredno,
skozi igro in s tem na prijeten način spoznavati in se učiti slovenskega
jezika, hkrati pa smo jim tako pomagali ohranjati njihovo nacionalno
integriteto.
cS o CÍA í. N Л P E /) A G O G ! K A
87
Integracija otrok in možnost komunikacije v slovenskem jeziku sta
bili med drugim zagotovljeni tudi z ustaljenimi skupnimi dejavnostmi
z redno skupino. Eden glavnih ciljev teh dejavnosti je bil spoznavanje
drugačnosti in vzpostavljanje mednacionalne strpnosti, kar smo za-
znali kot nujno iz odziva staršev redne skupine otrok, ki so bili pred
tem seznanjeni in so se tudi sicer strinjali z uvedbo skupine begunskih
otrok v njihovem vrtcu. Tem dejavnostim ustrezno so bili opremljeni
tudi skupni prostori.
Bistvenega pomena je imela, posebno za begunsko populacijo otrok,
tudi drugačna organiziranost vzgojnega dela, kjer so imeli otroci sami
možnost izbirati med več različnimi igralnimi kotički, po katerih so se
vedno dogajale najrazličnejše dejavnosti. Na tak način so si otroci pri-
dobivali izkušnje, v igri in s pestro ponudbo najrazličnejšega materija-
la so bili ustvarjalni, domiselni in iznajdljivi, hkrati pa smo jih ob sproti
nastalih problemih izzvali k iskanju ustreznih rešitev.
Samostojna izbira dejavnosti, ki je bila sicer že dobro organizirana
s strani vzgojiteljic, mnogokrat pa je nastala prav na pobudo otrok, je
bistveni element programa. Temelji na prepričanju, da se že majhni
otroci lahko samo na tak način učijo samostojnega izbiranja in razu-
mevanja posledic svojega ravnanja, kar jih kasneje vodi v samostoj-
nost pri odločanju in odgovornosti za svoje odločitve.
Posebno priljubljeni so bili kotički, kjer so imeli otroci na voljo raz-
lične vrste naravnega materijala, kot so voda, sneg, pesek, ipd. ter ko-
tički z mehkimi površinami. V vsakem kotičku se je lahko igralo od
štiri do šest otrok. Na tak način so se otroci porazdelili v manjše skupi-
ne in občutek gneče se je bistveno zmanjšal, kar je bilo še posebno
pomembno prav za begunske otroke.
Prikrajšani za svoj prostor so namreč živeli v prenatrpanih sobah,
kjer se je v začetku navadno stiskalo tudi po več družin in jim tako
onemogočalo zasebnost. Bili so priča vsemu, kar se je že dogajalo - v
sobi ali zunaj nje.
Tudi kasneje, ko so družine že živele ločeno po sobah, je bil obču-
tek gneče še vedno zelo močan. Otroci so v vrtcu vsak dan poročali o
dogodkih pri sosedih,od katerih jih je ločil le meter širok hodnik. Izve-
deli smo o posredovanjih policije v pretepih med njihovimi starši, o
lovcih, ki so jim ubili psa, ko se je zatekel v njihovo barako itd.
Prav občutek gneče ter pomanjkanje zasebnosti pa je gotovo eden
88
s o C I Л L N Л r E D A (J O G f K A
glavnih vzrokov naraščanja agresi\Tiosti pri ljudeh in s tem tudi pri
otrocih, kar je bilo v našem oddelku v začetku zelo močno občutno.
Bistvenega pomena je bilo tudi večje število vzgojnega osebja v od-
delku, kar je omogočalo bolj individualno delo v skupini. Na ta način
smo se lahko posvetih posamezniku, ob boljšem poznavanju otroka pa
smo lahko zanj načrtovali dejavnosti na področjih, kjer je bilo to po-
trebno.Otroci so bili deležni večje pozornosti vzgojiteljice ali njene po-
močnice, ki si je lahko vzela čas za posameznika, ga vzpodbujala pri
dejavnostih, mu pomagala usmeriti pozornost in mu bila tudi fizično
blizu. Na ta način so otroci imeli veliko različnih priložnosti za komu-
nikacijo. Bistvenega pomena je tudi dejstvo, da je imela vzgojiteljica
ali njena pomočnica prav zaradi možnosti, da je bolje spozala otroka,
tudi možnost bolje in hitreje zaznavati njegovo čustveno stanje, na ta
način pa opaziti tudi stresno obnašanje, ki se mu je lahko takoj posve-
tila z izbiro dejavnosti, za katere je menila, da bi pri določenem otroku
lahko zmanjšale stres.
Vsak otrok je imel tako možnost, da si je pogosto pridobil pozornost
vzgojitelja in s tem odraslega, ki ga je spremljal in spodbujal v razvo-
ju, s tem pa krepil njegovo samopodobo in samozavest.
Spoznavanje begunske družine - razumevanje
specifične populacije
Posebnost programa Korak za korakom je tudi v večjem sodelova-
nju s starši in dejavnejšem vključevanju družine v življenje vrtca.
Družina je pomemben dejavnik pri razvoju otrokove osebnosti. Ve-
liko vlogo prevzema pri oblikovanju njegovega vedenja, sprejemanja
norm in vrednot, kakor tudi načina izražanja samega sebe in sposob-
nosti reševanja vsakodnevnih obremenitev in konfliktov.
Starši kot prvi in najpomembnejši vzgojitelji v otrokovem življenju
so tudi tisti, ki naj bi svojega otroka najbolje poznali. Zato je za uspe-
šno vzgojo, ki naj bi upoštevala otroka kot enkratno osebnost z vsemi
potrebami in posebnostmi, nujno tesno sodelovanje med vrtcem in dru-
žino. Le obojestransko spremljanje razvoja otroka in skupno načrto-
vane vzgojnih dejavnosti omogočata njegov optimalen razvoj.
Priznati moram, da sem bila v začetku dela z begunskimi otroki
nekoliko presenečena. Ob njihovih pogostih "fizičnih obračunih", ki
so nujno zahtevali moje posredovanje, ob izredno glasnem govorjenju
cS o C ! A L N A P E D A G O G T K A
89
in neprestanih kletvicah, ki jih ti otroci razumejo neposredno in zelo
osebno, sem se mnogokrat počutila nemočno, izčrpano, v glavi pa sem
brskala za znanjem, ki naj bi ga uporabila v takšnih situacijah, a je
mnogokrat izpuhtelo v neznano.
Zato so mi prav pogosti obiski na domu, sodelovanje z družinami,
spoznavanje njihovih zakonitosti in posebnosti, kot tudi okolja in nji-
hove življenske situacije, pomagali bolje razumeti specifičnost begun-
ske populacije, s tem pa tudi pogostejše razdiralne agresivnosti ali
nasilnosti v mojem oddelku.
Vpliv vojne so ti otroci večinoma začutili posredno, saj jih je bila
približno polovica rojena v Sloveniji, ostah pa so pribežali še zelo majhni
in se svoje matične domovine skoraj ne spominjajo. Ob materi, s kate-
ro so večinoma pribežali, so začutili strah in zaskrbljenost, občutili so
njeno žalost in otopelost, ki jih je mnogokrat prikrajšala za čustveno
naklonjenost in igro.
Čeprav so bile v zadnjem času družine popolne v približno 80%, saj
je večina otrok živela z obema roditeljema, je ostal lik očeta medel.
Le-ti so bili namreč zaposleni v gradbenih podjetjih, kjer jim je narava
dela narekovala delo od jutra do večera, ali pa so si našli delo v tujini
in je bila njihova odsotnost še očitnejša.
Podoba zagrenjene matere, ki je bila čustveno tako prezaposlena
sama s seboj in s svojim položajem, da otroku ni bila sposobna dajati
pravih vzgojnih in čustvenih spodbud, je bila podoba, s katero so se ti
otroci srečevali iz dneva v dan. Večkrat sem bila priča pogovorom o
grozotah, ki so jih posamezne družine pretrpele med vojno, joku in
obtoževanju narodov, ki so po njihovem mnenju krivi za vse to, ob tem
pa sem opazovala otroke, ki so s strahom in vprašujoče, nekateri pa že
povsem brezbrižno ali otopelo spremljali materino žalost in jok.
Moji obiski na domu ali redna mesečna družinska srečanja staršev
v vrtcu, ki naj bi bila posvečena prav otroku oziroma sodelovanju star-
šev in otrok, so se le redko in za kratek čas dotaknila otroka samega.
Premnogo izdelekov je ostalo neopaženih in preveč vprašanj otro-
ka materi je obviselo v zraku. Pohvale otroka skorajda nisem slišala,
kritik je bilo veliko.
Otrok, ki ni dovolj deležen ustreznih pohval in spodbud, ne more
razviti svojih naravnih sposobnosti kot bi jih sicer, s tem pa občutka
lastne vrednosti. Njegov razvoj poteka mimo staršev in brez ustreznih
usmeritev.
90
s o C I Л L N Л P E D A G O G I K A
Razumljivo je, da otrok v okolju, ki opazi le njegove napake in spo-
drsljaje, hkrati pa spregleda ves njegov trud in sploh njega samega,
pogreša pozornosti, pohvale in spodbude. Otrok pač nujno potrebuje
pozornost in naklonjenost njemu pomembnih oseb. Če je ne more iz-
zvati s smehljajem, pripovedovanjem zanj pomembnega dogodka ali z
risbico, ki jo želi pokloniti dragi osebi, bo kaj hitro opazil, da postanejo
starši vendarle pozorni nanj takrat, ko naredi nekaj, česar ne odobra-
vajo. Vsaj takrat ga opazijo. Takšen način odzivanja lahko kmalu po-
stane njegov način iskanja pozornosti, ki jo tako potrebuje. Otrok do-
besedno zahteva pozornost in storil bi vse, da bi bil opažen.
Ta vzorec so otroci prenašali tudi v vrtec. Vajeni, da si pridobijo
pozornost drugih le tako, da naredijo nekaj, česar okolje ne odobrava,
nesamozavestni in nezaupljivi, so z agresivnim vedenjem iskali svoje
mesto v skupini otrok, ki so jih sicer dobro poznali.
R temu je do neke mere gotovo pripomoglo tudi novo okolje, nov
položaj, drugačen jezik in novi obrazi nas, vzgojiteljev. Marsikdo iz-
med njih je do tedaj poznal le okolico begunskega centra, zato je mo-
ralo biti vse to za otroke zelo ogrožujoče, saj so mnogi med njimi iskali
rešitev tudi v različnih oblikah regresije.
Res je, da so slabe življenjske razmere družine in slabi socialni po-
goji večkrat vzrok osebnostnih motenj, slabega odnosa do dela pri odra-
slih članih družine in podobnega. To v večji meri povzroča odklonilen
odnos do širšega okolja, kar pa lahko stopnjuje tudi drugačna naro-
dnost oziroma kulturna raznolikost, in to je močno občutiti tudi med
begunsko populacijo.
Opazne so bile razprtije med starši, ki so otrokom in hkrati tudi
nam prepovedovali, da bi se družili med seboj. Prav tako so otroci tudi
zelo dobro vedeli, kateri narodnosti kdo pripada. Roliko žaljivk in udar-
cev je bila deležna deklica, po narodnosti Hrvatica, čeprav je tako kot
vsi drugi pribežala iz Bosne! Roliko časa smo porabili, da otroci niso
več opazili križa na zamreženih oknih otroških risbic, ki jim je kot
znak krščanstva predstavljal nekaj slabega! In pri tem, ko smo se iz
dneva v dan ukvarjali s kletvicami, ki jih ni bilo konca, so nam mame
dokazovale, kako je pri Bosancih to nekaj povsem običajnega in da
takšnega načina izražanja pač ni mogoče spremeniti, saj so ga nepre-
stano uporabljale tudi same.
Prav tako je bila pri otrocih močno izražena delitev na spol. Rasne-
je so se sicer tudi dečki igrali v kotičku za dom in družino ali v frizer-
.s o C I Л L N A r E D A G O G / K A
91
skem kotičku, kot deldice. V začetku pa smo se s tem vprašanjem uk-
varjali celo pri pospravljanju sobe, ki je po njihovem mnenju žensko
delo. Tudi starše nam je nekako uspelo prepričati, da so za zdaj vsi le
otroci in da jih pri izbiri igralne dejavnosti nikakor ne bomo omejeva-
h.
Fondacija, ki je sicer pokrivala vse izdatke begunskega vrtca, je na-
menila precejšnjo vsoto denarja tudi za njihovega zobozdravnika. Gre
za področje,ki je bilo do takrat še neurejeno vendar nujno potrebno.
Vsak torek smo tako z otroki obiskovali Stomatološko kliniko in ker
gre tu za precej občutljivo situacijo, posebno še, ker je bila večina iz-
med njih takrat pri zobozdravniku prvič, smo staršem svetovali, naj
tudi sami spremljajo otroke in jim s tem nudijo čustveno podporo. Na
naš predlog se večina izmed njih ni nikoli odzvala. Večkrat se je celo
zgodilo, da so otroci kar nekaj dni tožili, da jih boli zob, vendar so
starši vztrajali, da počakajo do torka, ko smo zobozdravnika obiskovali
z vrtcem, čeprav bi jih sami ravno tako lahko brezplačno odpeljali že
prej.
Naravnost presenetljivo pri tem je dejstvo, kako močne so bile za-
hteve prav teh staršev do nas, vzgojiteljev, in do vrtca sploh. Razočara-
ni nad spoznanjem, da se otrok v roku, ki so si ga sami zadali (dva ali
tri mesece po vstopu v vrtec) še ni naučil brati, pisati in komunicirati v
slovenskem jeziku, nekateri niso želeli videti napredka otroka na dru-
gih področjih, kar je bil pravzaprav predpogoj nadaljnjega opismenje-
vanja. Prav zaradi tega so nekateri izmed njih otroka celo izpisali iz
vrtca.
Presenetilo me je tudi dejstvo, da se je kljub težnjam po osvajanju
in obvladovanju akademskih znanj v vrtcu vendarle redko zgodilo, da
bi kdo izmed staršev vprašal po napredku otroka ali pokazal zanima-
nje za njegov razvoj.
Posledice takšne pasivnosti staršev je bilo moč opaziti tudi pri po-
sameznih otrocih.
Spominjam se dečka, ki je vrtec obiskoval zelo rad, vendar mama
zjutraj ni vstala in ga prebudila, da bi tako lahko pravočasno ujel kom-
bi. Zato je prosil deklico iz vrtca, da mu je potrkala na vrata in ga
prebudila. Deček se je uredil in oblekel sam. Pozimi je prišel večkrat
brez nogavic ali pa samo v trenirki, brez spodnje majice ali puloverja.
Zanimivo je bilo, kako hitro so se že tako majhni otroci znašli v
prevzemanju različnih vlog in v prilagajanju le-teh različnim situaci-
92
s o C I Л L N Л P E D Л G O G I K A
jam. Po približno pol leta v vrtcu, ko smo jih ob postavljanju jasnih in
doslednih pravil v skupini, ki smo jih pred tem oblikovah skupaj z otroki,
skušali preusmeriti k bolj sprejemljivim načinom obnašanja, z različ-
nimi dejavnostmi pa poudarjali kolegialnost in medsebojno sodelova-
nje, skoraj ni bilo več slišati kletvic ali zasmehovanja zaradi nacional-
nih razlik. Tudi fizični izpadi agresivnosti so postali zelo redki. Zato pa
se je vse to še vedno v veliki meri dogajalo tako v kombiju, s katerim
so se otroci pripeljali v vrtec ali se vračali domov, kot v begunskem
centru samem. V povezavi s tem je bilo moč opaziti celo "bullying", saj
so nekateri otroci ustrahovali druge z grožnjami s pretepanjem, ko naj
bi se vrnili domov.
Sodelovanje z družinami je bistvenega pomena
Sodelovanje staršev, še posebno pri reševanju takšnih in podobnih
situacij, bi bilo seveda nujno potrebno. Posebne oblike sodelovanja, ki
so sicer čisto običajen sestavni del programa, so bile v našem primeru
potrebne preprosto zato, ker smo imeli zaradi skupinskega organizi-
ranja prevoza otrok v vrtec in iz njega zelo malo stikov s starši.
Dejavnosti so bile staršem ponujene v obliki različnega sodelova-
nja ali prostovoljnega dela v oddelku.
Tako so bili vabljeni:
•	k dejavnemu sodelovanju z vrtcem, kjer so imeli možnost igrati se s
svojim otrokom, ga opazovati pri igri in vključitvi v skupino;
•	kot prostovoljci so se lahko vsak dan vključevali v naše dejavnosti
ali v načrtovanje le-teh;
•	organizirali smo skupinske dejavnosti za starše, ko smo pripravljali
novoletno zabavo in obdarovanje za otroke in jih povabili k sodelo-
vanju, ko smo opremljali in bogatili naše kotičke;
•	pripravili smo srečanja na temo ali problematiko, ki so jo starši iz-
razili kot potrebno in po potrebi povabili tudi strokovnjake;
•	vsak mesec so se starši lahko pridružili igralnim uricam in prijet-
nemu klepetu ob kavi;
•	povabili smo jih k praznovanju rojstnega dne njihovega otroka;
•	omogočili smo jim izposojo igrač ali literature za starše in otroke;
•• skušali smo obeležiti vse pomembne slovenske in bosanske prazni-
^S o C I Л L N A r E D A G O GIRA
93
ke, pri cerner smo želeli upoštevati spremljajoče običaje in prav v
tem pritegniti tudi nje.
Kljub nezaposlenosti mater, smo v primerjavi z rednimi skupinami
vendarle vseskozi večinoma opažali precej manjši odziv staršev. Izje-
mo so predstavljale igralne urice, ki so bile povprečno obiskane 70%,
družinske izlete nam je uspelo izpeljati z 80 - 90% udeležbo, interes
staršev po sodelovanju pa se je pokazal tudi pri organizaciji zimovanja
in letovanja otrok.
Očitna razlika se je pokazala, ko smo jih vzgojiteljice obiskale na
njihovih domovih, kjer smo bile vedno težko pričakovane in toplo spre-
jete.
Starši so kot vzrok slabega obiska dejavnosti, ki smo jih organizira-
li v vrtcu, navajali oddaljenost begunskega centra od vrtca, kar je za-
htevalo vožnjo z mestnim avtobusom, za kar smo jim po potrebi tudi
povrnili stroške.
Vendar pa je bilo nekakšno pasivnost v odnosu do vzgoje otrok in
do dela vrtca vendarle moč čutiti. Vajeni svoje vloge, zaradi katere so
bili toliko časa upravičeni do mnogih življenjskih dobrin, so sprejema-
li in celo zahtevali marsikaj kot samo po sebi umevno. Tako tudi vrtec,
ki je bil brezplačen, in prevoz s kombijem, kjer naj bi skupino približ-
no dvajsetih otrok spremljala vsaj ena mama. Naše prošnje, zahteve in
celo podpisi sporazumov s starši, v letu in pol niso naleteli na poziti-
ven odgovor. Otroci so večinoma prihajali v vrtec sami, voznik pa ni
mogel prevzeti odgovornosti za skupino vedno razposajenih otrok. Po
njihovem mnenju smo bile tudi za to zadolžene vzgojiteljice in naše
pomočnice, ker smo bile za delo v vrtcu pač plačane. Ko se je zgodilo,
da so se otroci med vožnjo domov stepli, so nekateri kasneje okrivili
vrtec in našo vzgojo, otroci pa so morah ostati doma.
Zaključek
Kljub pomanjkanju instrumentov, ki bi nudili možnost ocenjevanja
vrtcev in kakovosti njihovega dela, kot trdi mag. Vonta, smo s kolegi-
cami po letu in pol vendarle lahko opazile pomembne spremembe v
oddelkih begunskega vrtca, od katerih naj omenim le najpomembnej-
še.
1) Otroci so lahko brez težav sledili razlagi in navodilom v slovenskem
jeziku, medtem ko je bila v začetku dvojezičnost nujna. Tudi sami
94
s o C I A L N A P E D A G O G I K A
SO V razgovoru s slovensko govorečim osebjem že uporabljali slo-
venski jezik, posebno pa so se trudili ob obisku raznih zunanjih
institucij.
2)	Čas usmerjene pozornosti in koncentracije pri izvajanju določene
dejavnosti se je bistveno podaljšal. Otroci so se lahko usmerih na
sebi primerno nalogo in jo ob vzpodbudah tudi končali, medtem ko
so prej le begali od ene dejavnosti k drugi.
3)	Opaziti je bilo mogoče velik napredek na področju osvajanja soci-
alnih veščin.
4)	Močno je bil izražen tudi padec tako fizične kot verbalne agresiv-
nosti in mednacionalne nestrpnosti. Otroci drugih narodnosti, ki so
bili prej odrinjeni, so se lahko enakovredno vključili v igro. Po-
udariti moram, da se je prav na tem področju pokazal napredek
tudi v odnosu med slovensko in begunsko skupino otrok.
5)	Čeprav se otroci, ki obiskujejo redne oddelke vrtca, lahko odločijo
za program Korak za korakom tudi v prvem razredu osnovne šole,
begunski otroci te možnosti nimajo.
Učna uspešnost begunskih otrok, kot kažejo podatki, sicer nekoliko
odstopa od slovenskega povprečja. Največ težav je bilo opaziti na pod-
ročju razumevanja slovenskega jezika in s tem spremljanja učne sno-
vi.
Prav zato so bile zelo vzpodbudne informacije o integraciji otrok, ki
so obiskovali naš vrtec in smo jih dobivali od njihovih staršev in znan-
cev iz begunskega centra. Prednost otrok, ki so obiskovali vrtec, se je
pokazala predvsem v boljšem razumevanju slovenskega jezika in v po-
vezavi s tem tudi v zmanjšanju težav pri navezovanju stikov ter inte-
graciji v novo okolje sploh.
Za vse nas, ki smo kakorkoli sodelovali pri delovanju begunskega
vrtca, pa je gotovo najpomembnejše dejstvo, da so otroci izredno radi
obiskovali vrtec. Udeležba je bila v povprečju 80%, kar je zelo visoko,
posebno še, če upoštevamo dejstvo, da so bile njihove mame večinoma
doma. Vrtec je otrokom očitno nudil dovolj možnosti za izživetje potre-
be po igri, ustvarjalnosti in pozornosti. Počutili so se varne, sprejete in
ljubljene. In ko so po enomesečnih letnih počitnicah prvi dan spet ve-
seli prišli v vrtec, je ena od dekhc vzkliknila: "Joj, kako je naš vrtec
lep!"
^S o C -JALNA P E D A (J O G I K A
95
Literatura
Vonta, T. (1996), Poročilo o delovanju vrtca za otroke begunce v
okviru programa Korak za korakom. V: Begunski vrtci v Sloveniji, Cen-
ter za psihosocialno pomoč beguncem, Ljubljana: Slovenska fondaci-
ja.
Vonta, T.in Rutar, S.(1997), Kvaliteta dela v vrtcu.V: Profesionalnost
v vrtcu, Ljubljana: Skupnost VVZ Slovenije.
Vonta, T.(1997), Program korak za korakom. V: Profesionalnost v
vrtcu, Ljubljana:Skupnost WZ Slovenije.
9'7
Prilaž zbornika "Begunci
v Sloveniji (pregled :
dpšedanjih aktivnosti)"^
Gorazd Meško	. . „ - .
Gorazd Meško,
dr soc.ped,
Visoka
policijsko
varnostna šola.
Kotnikov 8,
lOOOLjubljana.
Raziskovalni projekt z naslovom "Begunci v Sloveniji:
kulturni, sociološki, socialni, ekonomski in politični vidi-
ki" so raziskovalci na Visoki policijsko-varnostni šoli pri-
čeli izvajati leta 1996. Prej kot v letu dni so na 212 straneh
zbornika predstavili nekatere temeljne probleme v zvezi z
begunci v Sloveniji med letoma 1992 in 1997, kar je lahko
podlaga za nadaljevanje raziskovalnega dela. Projekta sta
vodila izr. prof. dr. Milan Pagon, dekan Visoke policijsko-
varnostne šole, in dr. Anica Ros Mikuš, Slovenska fondaci-
ja. V raziskovalni skupini sodelujejo še izr. prof. dr. Peter
Umek (VPVŠ), doc. dr. Marjan Malešič (FDV), Vida Miloše-
vič Arnold (VŠSD), Vera Slodnjak (Svetovalni center), Ja-
dranka Volk Železnik (ministrstvo za delo), Branko Lobni-
kar (VPVŠ) in dr. Gorazd Meško (VPVŠ).
Monografija je nastala po posvetu z istoimenskim na-
slovom. Na posvet, ki je bil jeseni 1997, so bili povabljeni
predstavniki vladnih in nevladnih organizacij in drugi, ki
so se ukvarjali z begunci v Sloveniji. Odziv obojih je bil
kakovosten, saj so s svojimi prispevki osvetlili položaj
(predvsem bosanskih) beguncev v Sloveniji po letu 1992.
' Pagon, M. in Kos Mikuš, A. (ur.) (1998), Begunci v Sloveniji (pregled dosedanjih aktivnosti. Ljubljana, Visoka
policijsko varnostna šola.
98
SOCIALNA P E D A G 0 G I K A
Po začetku vojne na ozemlju nekdanje Jugoslavije je v Slovenijo pri-
šlo večje število beguncev iz Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. Čeprav
naj bi bil status beguncev le začasen, pa dosedanje izkušnje tako v pri-
meru jugoslovanske krize kot v svetu kažejo, da se ta lahko raztegne na
dolgo časovno obdobje. Pri tem se pojavi vrsta problemov, ki so poveza-
ni najprej z nastanitvijo in bivanjem beguncev v določenem okolju, z
zagotavljanjem ustreznega življenjskega standarda, z njihovim vključe-
vanjem v okolje, kjer živijo, skupaj z vključevanjem v ekonomsko živ-
ljenje.
Skoraj vsaka država, ki se srečuje z begunci na svojem ozemlju, re-
šuje naštete probleme na drugačen način, pri čemer mora najti ravno-
težje med varstvom interesov svojih državljanov in svojih ekonomskih
interesov na eni strani ter civilizacijsko obvezo, da v duhu ženevske kon-
vencije in splošne deklaracije o človekovih pravicah nudi zatočišče in
pogoje za normalno življenje vsem, ki iščejo zatočišče, na drugi strani.
Pri iskanju ustreznih odgovorov in rešitev pa se mora država opreti na
strokovno utemeljene ugotovitve o obsegu in oblikah "begunskega pro-
blema" in na strokovna, mednarodno primerljiva izhodišča za dolgo-
ročnejše reševanje te problematike."
Cilj projekta o beguncih je, da v slovenskih razmerah ugotovi:
•	pogoje bivanja in življenjski standard beguncev,
•	pogoje ohranjanja in negovanja lastne kulturne tradicije beguncev,
•	pogoje izobraževanja begunskih otrok,
•	pogoje za delo beguncev,
•	probleme, povezane z navzočnostjo beguncev (vpliv beguncev na
kriminaliteto in na ostale negativne pojave, npr. na prostitucijo, vpliv
beguncev na higienske in zdravstvene razmere v lokalnih skupno-
stih),
•	vpliv bivanja beguncev na odnos ljudi do tujcev in na medetnične
odnose v posameznih okoljih (stališča in predstave o beguncih, strah
in občutek ogroženosti, doživljanje begunskega problema, ipd.),
•	kako so begunci in begunski problem predstavljeni v medijih,
•	varovanje človekovih pravic beguncev,
•	vpliv statusa begunca na begunce same, kot posameznike in kot sku-
.s o C ¡ALNA P li D A G O G / /( A
99
pnost (kako se spreminja njihova samopodoba, kako stresen je nji-
hov trenutni položaj, ipd.),
•	kako begunci doživljajo Slovenijo in njene državljane,
•	vlogo različnih državnih organov (policije, sodišč itd.) in javnih služb
pri reševanju (ali ustvarjanju) begunskega problema,
•	kako begunce doživljajo pripadniki državnih organov (policisti, so-
dniki ipd.) in javnih služb ter narobe,
•	kakšno vlogo v zvezi z begunskim problemom imajo domače in tuje
nevladne organizacije,
•	možnosti za vključevanje (participacijo) beguncev v postopke odlo-
čanja v zvezi z reševanjem begunske problematike,
•	možnosti in posledice prostovoljne in prisilne repatriacije beguncev,
•	kateri ukrepi so potrebni za kulturno, socialno in ekonomsko vklju-
čevanje beguncev v okolje,
•	kakšen sistem spremljanja in analiziranja begunske problematike po-
trebujemo,
•	kako problem beguncev in njegovo reševanje vpliva na položaj Slo-
venije v Evropi, v luči Schengenskega sporazuma in prizadevanj Slo-
venije za vstop v Evropsko skupnost.
Raziskovanje v okviru projekta temelji na:
•	analizi dosedanjih teoretičnih spoznanj,
•	anahzi domačih in tujih dokumentov, predpisov, zakonov ipd., ki ure-
jajo oz. se nanašajo na problematiko beguncev,
•	primerjalni anahzi begunske problematike in ukrepov v tujih drža-
vah,
•	proučevanju razmer v okoljih, kjer bivajo begunci,
•	proučevanju stališč, vrednot in predstav posameznikov,
•	proučevanju stresa in različnih psihosomatskih pojavov med begun-
ci,
•	študiju posameznih primerov,
•	proučevanju statističnih pokazateljev in njihovih povezav (npr. o gi-
banju števila beguncev in kriminalitete),
•	proučevanju medetničnih odnosov v lokalnih skupnostih.
100
s o C ¡ALNA P E D A G O G IRA
Projekt bo po eni strani prispeval k razvoju in poglobitvi teoretičnih
spoznanj o begunski problematiki, po drugi strani pa bo ponudil izhodi-
šča za ustrezno politiko in ukrepe glede begunskega vprašanja v Slove-
niji. Od projekta pričakujemo naslednje praktične rezultate:
•	pregled stanja na področju begunske problematike v Sloveniji,
•	razvoj sistema kontinuiranega spremljanja in analize begunske pro-
blematike,
•	predlog ustreznih rešitev in ukrepov za reševanje begunske proble-
matike in za integracijo beguncev v okolje, kjer živijo,
•	pripravo strokovnih podlag za odločanje različnih državnih organov
v okviru reševanja begunske problematike,
•	predstavitev raziskovalnih rezultatov širši domači in tuji javnosti.
Knjiga je sicer razdeljena na tri dele oziroma vsebinske sklope, ven-
dar se mora bralec zavedati, da je ta delitev le pogojna, saj se navedeni
sklopi in njihova posamezna poglavja med seboj prepletajo.
Prvi del ima naslov Organiziran odziv na begunsko problematiko in
delo z begunci. Ta del je najobsežnejši in vsebuje pet poglavij. Prispevki
v tem delu se ukvarjajo s tem, kako smo se v Sloveniji odzvali na begun-
ce, kako smo se organizirah, kakšne oblike dela z begunci smo v Slove-
niji razvili ter kakšne izkušnje imamo s temi oblikami dela. Prvo po-
glavje se ukvarja z namestitvijo in oskrbo beguncev, drugo z njihovim
izobraževanjem, tretje z zdravstveno oskrbo, četrto s psihosocialno po-
močjo in socialnim delom z begunci, peto pa z dejavnostmi drugih orga-
nizacij in prostovoljcev.
Drugi del ima naslov Odziv javnosti in negativni vidiki begunske pro-
blematike. V tem delu, ki ima dve poglavji, je prikazana še druga plat
begunske problematike. Medtem ko so v prvem delu knjige predstavlje-
ne dejavnosti in izkušnje tistih institucij, organizacij, društev in skupin,
ki rešujejo problem beguncev in jim skušajo pomagati, pa se drugi del
ukvarja z nečim, čemur bi pogojno lahko rekli "stranski učinki" bivanja
beguncev v Sloveniji. Gre za dva pojava: za mnenje, ki se o beguncih
oblikuje v javnosti in za vprašanje kriminalitete beguncev. Oba pojava
sta ne le med seboj povezana, pač pa posredno ali neposredno vplivata
tudi na prizadevanja in uspešnost tistih institucij, katerih delo je prika-
zano v prvem delu Imjige, in narobe.
^S o C I A L N Л P E D Л G O G J K Л
101
Tretji áel Pravni vidiki begunske problematike obravnava pravno ure-
ditev tega področja v Sloveniji. Ta ureditev ima odločilen vpliv tako na
begunce same—saj opredeljuje njihov status, njihove pravice in dolžno-
sti—kakor tudi na delo institucij, ki se ukvarjajo z begunci. Neredko je
prav pravna ureditev tista, ki dejansko določa možnosti, domet, okvire
ali celo ovire pri delovanju vseh tistih organizacij in društev, ki se uk-
varjajo z begunci in z begunsko problematiko. Medtem ko je za delo teh
organizacij značilno ukvarjanje s posamezniki, torej individualizacija
pristopa in obravnave, pa je za pravno ureditev značilno iskanje "sku-
pnega imenovalca," torej predpisov, ki veljajo za vse primere. V praksi
zato neredko prihaja do nasprotij ali celo nestrpnosti med pripravljavci
predpisov in državnimi organi, zadolženimi za njihovo izvajanje, ter or-
ganizacijami in društvi za pomoč in delo z begunci.
Kratka predstavitev prispevkov:
I. del (Organizirani odziv na begunsko problematiko in delo z
begunci)
1.	poglavje (Namestitev in oskrba beguncev)
Mihca Slokar, vodja državnega programa za namestitev beguncev, je
predstavila prispevek z naslovom "Organizacija namestitve in oskr-
be beguncev iz Hrvaške in Bosne in Hercegovine v letih 1991-1992".
Prikazuje ukrepe slovenske vlade za zagotavljanje najnujnejše oskr-
be, ki so bili: brezplačna namestitev in prehrana v prehodnih cen-
trih, nujna medicinska pomoč in pomoč porodnicam ter socialno var-
stvo in skrbstvo. Aleksandra Hoivik iz prehodnega doma RS za tujce
je predstavila prehodni dom za tujce in njegove značilnosti pri nuđe-
nju nastanitev in oskrbe ter porajajoče se težave pri delu s tujci.
2.	poglavje (Izobraževanje beguncev)
Andreja Hočevar in Majda Urank sta predstavili prispevek z naslo-
vom "Izobraževanje beguncev iz BiH v Republiki Sloveniji," kjer sta
govorili o slovenskih prizadevanjih za šolanje mladih beguncev. Po-
udarek prispevka je na osnovnošolskem izobraževanju. Anica Mikuš
Kos predstavlja šolo za otroke begunce v Sloveniji in njene psihoso-
cialne razsežnosti s poudarkom na doživljanju šole, motečih dejav-
nikih ter pomenu vloge učiteljev. Razpravlja tudi o šolskih težavah
ter zdravilni oz. varovalni vlogi šole. Predstavi tudi mentalno-higien-
Í02
s o C J A L N A P E D A G O G f K A
sko delovanje v begunski šoli, pomen roditeljskih sestankov in izo-
braževanja učiteljev.
3.	poglavje ( Zdravstvena oskrba beguncev)
Anton Jagodic, Danica lic in Kazimira Kuljiš Novak so predstavili raz-
sežnosti organiziranja zdravstvene pomoči beguncem in delo zdrav-
stvene komisije. Zdravstvena oskrba beguncev je obsegala: splošno
zdravstveno službo z zdravstvenimi storitvami, specialistične zdrav-
stvene storitve, stomatološke storitve, lekarniške storitve, medicin-
sko-tehnične pripomočke, prevoze z reševalnimi avtomobili in sto-
ritve v domovih starejših občanov in vzgojnovarstvenih zavodih.
4.	poglavje (Psihosocialna pomoč in socialno delo z begunci)
Anica Mikuš Kos in Sonja Gole Ašanin sta prikazah psihosocialno
pomoč beguncem v Sloveniji. Izdelah sta katalog begunskih travm,
bede in stisk. Maja Vodopivec je predstavila prispevek o terapiji psi-
hičnih travm pri otrocih - žrtvah vojne. Vera Slodnjak je nanizala
psihosocialne značilnosti mladostnikov beguncev. Vida Miloševič Ar-
nold se je ukvarjala s socialnim delom z begunci v Sloveniji in opisa-
la izkušnje Visoke šole za socialno delo na tem področju. Jordi Tolrr
Mabilon, direktor programa za vi^nitev bosanskih beguncev, je pred-
stavil svoj program za vračanje beguncev v domovino.
5.	poglavje (Aktivnosti drugih organizacij in prosovoljcev)
Anabelle Roig, uradnica Visokega komsariata za begunce pri ZN, je
predstavila poslanstvo in dejavnosti svoje institucije v Sloveniji. Mir-
ko Jelenič je opredelil vlogo Rdečega križa pri reševanju begunske
problematike. Lada Zorn je govorila o tujih prostovoljcih in učni po-
moči bosanskim beguncem.Nada Kirn Špolar je opisala delovanje ne-
vladne organizacije Sezam, ki skrbi za pomoč na področju potreb in
interesov staršev in otrok idr.
II. del (Odziv javnosti in pokazatelji kriminalitete beguncev)
6.	poglavje (Odziv javnosti na begunsko problematiko)
Marjan Malešič je nanizal rezultate javnomnenjske raziskave o be-
guncih v Sloveniji.
7.	poglavje (Pokazatelji kriminalitete beguncev)
Gorazd Meško je nanizal rezultate pregleda dogodkov v zvezi z be-
gunci v Sloveniji in strnil razmišljanja o kaznivih dejanjih beguncev.
Pričakovana visoka kriminaliteta beguncev se je pokazala kot bistve-
o C I A L N A l> E DA G O G ! K A
103
no manjši problem. Izredno majhno število odkritih kaznivih dejanj
(84) in osumljencih (160) v petih letih ne kažejo razlogov za zaskrb-
ljenost.
III. del (Pravni vidiki begunske problematike)
8. poglavje (Pravna ureditev statusa oseb, ki iščejo zatočišče)
Viktor Juhant je predstavil pravna določila in mednarodne akte ter
usmeritve v zvezi z osebami, ki zaprosijo za politični azil. Dominika
Marolt je pisala o novem Zakonu o začasnem zatočišču, Matjaž Dov-
žan pa je razpravljal o beguncih ter pravni dikciji "begunci na kraju
samem". Slednja se nanaša na osebe "brez statusa", ki jih je treba
vrniti v domovino. V tem smislu govori o varovanju človekovih pra-
vic in upoštevanju mednarodnih predpisov, katerih podpisnica je tu-
di Slovenija.
Obravnavana problematika posega tudi na socialnopedagoško pod-
ročje, zato menim, da je za vsakogar, ki se ukvarja z begunci, ta mono-
grafija izhodišče za razgled po področju, ki ga določa pravo, socialno
delo, terapija, pomoč, človekoljubnost in drugi, pogosto vnaprej težko
določljivi dejavniki.
Razalo/Contents
vi Irvii^ znanstveni članek
Bojan Dekleva
Tipologija uporabnikov plesnih
drog
5
Research/Empirical article
Bojan Dekleva
Typology of dance drugs users
Pregledni znanstveni članek
Gorazd Meško
Strategije preprečevanja
kriminalitete v zahodnem svetu
57
Theoretical/Comparative article
Gorazd Meško
Strategies of crime prevention in
the Western world
Strokovni članki
Srečo Burkelc
Vzgojni zavod Preddvor: iz zavoda
v stanovanjske skupine
57
Professional articles
Srečo Burkelc
The child care establishment
"Preddvor": from institution to
housing association
Darja Klasinc
Stanovanjske skupine Mladinskega
doma Maribor
67
Darja Klasinc
The housing association "Mladinski
dom Maribor"
Bojana Krepek
Delo s prostovoljci v stanovanjski
skupim Mladinskega doma v
Mariboru
75
Bojana Krepek
Voluntary work in the "Mladinski
dom Maribor" housing
association
Mojca Čepon
Sorosov begunski vrtec v Ljubljani
83
Mojca Čepon
Soros refugee nursery school in
Ljubljana
Prikaz
Gorazd Meško
Begunci v Sloveniji (pregled dose-
danjih aktivnosti)
97
Review
Gorazd Meško
Refugees in Slovenia (a review of
activities)
ISSN 1408-2942