prometni predpi- gor ali dol, kje , tu logika, da če jgm s podivjani- I junci ali pt-espo- jljnii konji na ce- I), me nihče ne geganja, da kršim jf(\\ promet. Če lirežem vozu oje I pred lojternik prežem traktor - ij nihče nič noče. 0 se pa z istim pktorjem in pri- udajočo prikolico [^ažem na cesti, ¡krat pa je ojej. Tako je rekel met iz okolice Ce- Џ, prometnik pa ič. V JAVNI RAZPRAVI JE OSNUTEK ZAKONA O KULTURNIH SKUPNOSTIH IN O FINANCIRANJU KULTURNIH DEJAVNOSTI V SR SLOVENIJI — KAJ MENIJO NEKATERI CELJSKI KULTURNI DELAVCI • Začasna komisija skupščine SR Slovenije za izdelavo osnutka zakona o skupnostih za kul- turne dejavnosti ter o financiranju kulturnih dejavnosti je 21. oktobra dala v javno razpravo osnutek zakonskega besedila. • Kot so v spremni besedi poudarili se- stavljalci, je osnutek zakona plod več let traja- jočih razprav o mestu in vlogi kulture v naši samoupravni družbi, težnje po ureditvi sistem- skih vprašanj in prizadevanj, da bi sanirali ma- terialne razmere in sistemsko uredili tudi sa- moupravljanje v kulturi. • Osnutek zakona postavlja temelje samo- upravnemu združevanju v kulturi in obenem za- gotavlja temu področju tudi avtonomne vire za financiranje, s čimer omogoča, da se kulturno področje enakopravno vključi med ostale dru- žbene dejavnosti. Spoznanje, da kultura ne sme več zaostajati za splošnim razvojem, bi m.oralo biti še posebej naglašeno. v teh nekaj mislih, aapi- 5ал1ћ v uvodu v javno raz- pravo, je zapopaden smisel m duh novega zakona, pri čemer se zdi najvažnejše dejstvo, da prihaj'amo dejan- sko prviLîirat po osvoboditvù sploh do akta, s katerim naj bi urejali in uredili sloven- sko kulturo. Osraitek zakona predvideva torej ustanovitev kulturnih skupnosti in zagotovitev vi- rov za financiranje kulturnih dejavnosti. Kulturne skupno- sti naj bi oblikovali na i>od- lagi samoupravnega povezova- nja interesov občanov, delov- nih in drugih organizacij ter društev kakor družbeno po- litičnih skupnosti, med- tem ko na; bi stabilno ma- terialno osnovo za raz- voj kultumih dejaTOoeti za- gotovili tako^ da bi družbeno politične skupnosti za večlet- no obdobje določile stopnjo ustreznih prispevkov, tai^s in drugih dohodkov, odvisno od splošnega družbenega in eko nomskega razvoja svojega območja; republiško skup- nost pa bi financirali iz re- publiškega proračuna. Nadaljevanje na 6. strani Jrtje, 5. novembra 1969 — Številka 44 — I^to XXIIÏ — Cena 80 par KAJ NAPOVEDUJE MARTIN? Po starem običaju, ki ga ni ovrgla |ti nova tehnologija pridelovanja vin, bo na Martina ves mošt postal pio. Na našem območju pridelamo mnogo vina. Imamo mnogo vino- iodnih območij, ki so nekoč že slovela po kvaliteti vin. In kako izgle- ia to danes? Kakor kje! Niso redki primeri, ko prav v že znana iinorodna območja »zaide« kakšen vagonček južnega grozdja. Ali kakšen koncentratek v sod neprevretega mošta. ADOLF ČREPINŠEK, doma iz Frankolovega, je kletar gostinskega podjetja Ojstrica v Celju. Torej poznavalec razmer. Zato meni, da je Ikoda, ker niso naša znana vina zaščitena. Vendar je to vseeno dobro, ker bi po zaščiti zaradi visokih cen ta vina ne prišla na mize tistih, ki si vino lahko privoščijo le ob nedeljah. Meni, da je letošnja letina bogata in dobra, zato bo tudi »Martin bogat in dober«. Foto: Janez Sever. SLAVJE NA DOBROVLJAH v petek, 7. novembra bo na Dobrovi,jah pri si>ominski plošči pod Tolstim vrhom srečat.i,ie borcev II, grupe odredov s taborniki^ ki no- sijo n,jihov naslov. Na tem mestu so bili leta 1942 boji ¡II spominu na njih bodo pripravili svečano komemora- cijo, katere se bodo udeležili borci II. grupe odredov in aktivisti s štajerskega. Govo- ril bo narodni heroj Janko Sekirnik — Simon, nekdanji udeleženec borb in koman- dant bataljona. Program pripravljajo tabor niki iz Celja, Mozirja in Žal- ca. Po srečanju pri spomin- ski plašči bo srečanje v taboru v Kokarjih, kjer pri- pravljajo tudi partizanski go- laž. Skupina šolskih' otrok z Vranskega bo isti dan pri- pravila spominsko svečanost pri Sv. Joštu. Organizator srečanja tabor- niki II. grupe odredov fz Celja obveščajo vse, ki se želijo udeležiti spominske svečanosti, da se da do pri zorišča pripeljati z avtobusi il osebnimi avtomobili. Smer bo vseskozi označena. S to prireditvijo želijo ta- borniki vsaj delno počastiti spomin na vse borce II. gru pe odredov, kl so si ga celj- ski taborniki izbrali tudi za svoje ime. teve FRANČEK FRAKELl. Jej, jej, Fifí, Kako bo, če ne bo bolje. Počutim se kot celjska industri,ia. Nobenegra upanja... — OD 6. DO 16. NOV. Nekako od 10. do 14. novembra pogoste pa- davine, ki bodo pozne- je prešle v sneg do nižin. V ostalem suho oziroma lepo vreme z jutranjim mrazom, ven- dar večkrat tudi ves dan megla v nižinah. Dr. V. M. Ju PADEL Mopedist FRANC POD- GORNSiaC, 26, iz Belega potoka pri Prankolovem se je petlja!! iz Slovenskih Konjic proti Celju in v Belem potoku iz nezna- nega varoka padel po ce- sti ter se poškodoval po obrasai. VRGLO GA JE NA AVTOMOBIL Proti Hrastniku je vozil z osebnim avtomobilom STANE TEODOR 2U2A iz Trbovelj, ko mu je v šmarjeti prišel nasproti pešec JOŽE MAÖE3C iz Tunrja s sedemletnim si- nom. Pešca sta pred av- tomobilom prečkala ce- sto. Pri trčenju je Jožeta Mačka vnglo na streho avtomobila, od kcder je padel v obcestni jareik. Nezavestnega in s težjimi poškodbami so odpeljali v celjsko bolniišnioo. KOLESARKA V AVTOMOBIL Po Ulici Ivanke Uranje. kove v Žalcu je peljal z o«sebnim avtomobilom MATJAŽ 2URAJ, 24, iz Ljubljane, ko je s stran- ske Pečniikoive ulice pri- peljala na pire^dnostno ce- sto kolesarka IRENA GARTNER, 10, iz Dobri- še vasi in trčila v bok avtomobila, katerega je voznik že zaustavil. V celjski bolnišnici so ugo- tovili, da je dobila pre- tres mo^anov. NEZNANEC IZSILJEVAL PREDNOST Voendk. osebnega avto- mobila MILAN KVERER, 19, iz Kasaz se je peljal iz Petrovč proti Liibojam. V ostrem levem ovinku je kot je sam izjavil — neanani voznik avbomo- billa iasáljeval prednost. Kved)er, toi nima vozniške- ga izpita, je zapeljal na rob ceste in trčil v MAR- JANA OBREZA, 15, iz Li- boj. Zaradi hxidih poš- kodb so mladega kole- sarja prepeljali v bolniš- nico. ZLOMIL SI JE NOGO Po Cesti na Grad v Ce- lju je vozila z osebnim avtomobilom ANGEHjA BLAZNIK, 30, iz Celje, ko je z desne pripeljal pred vozilo kolesar JA- NEZ BRGLEZ, 57, iz Selc. Pri padcu si je ko- lesar zlomil levo nogo. ZADEL JE OB PLOČNIK MIHAEL STROPNIK, 56, iz Celja je na kolesu s pomožnim motorjem za- peljal s Kocbekove na Vodnikovo ulico in 2avo- zdi na levo stran ceste. Zadel je ob pločnik, padel in se laže pc^kodoval. STAL NA SREDINI CESTE v bližini železniškega nadvoza v Šempetru je na cesti I. reda stal pri- bližno na sredini vozišča FRANC COKAN, 61, iz Žalca s kolesom. Z Vran- skega je pripeljal z ose- bnim avtomobilom LUD- УЖ LAVRINC, 43, iz Maribora, ki je pešca za- del. Cokana je vrglo 40 meitaiov naprej po cesti. Poškodbe so bile tako hude, da je podlegel na kralju nesreče. Na avto- mobilu je škode za 2.000 dinarjev. MOST SE JE PODRL Voznik tovornjaka JO- ŽE FIERE, 40, iz Kokar- ja je vozil po cesti Na- zarje — Žlaber. Na i>et- toffiskem aivtomobiiu je imel 2 iDubična metra pe- ska. Ko .je zapeljal čez most reke Drete, pred kaiterim stoji znak — no- silnost 3 tone, se je most podrt in tovornjak je pa- del v štiri metre globo- ko strugo Drete. Teles- nih poškodib ni bilo, ško- de na voerilu in mostu pa je za 10 tisoč ddnar- jev. S PLOČNIKA NA C^^STO Iz Šoštanja je vozil proti Velenju z osebnim avtomobilom JANEZ STRNAD, 28, iz DružmiT- ja. S idoönika na Kidri- čevi ulici je nenadoana pritekel na cesto LUD- VIK GRADIŠNIK, 20, iz Veienja. Avtomobil ga ¿9 ¿bil po cesti. Poškodoviđ. se je po glavi, rokah in nogah SKOČIL PRED KOMBI РЧ) Stanetovi ulioi v Ce- lju je voeal s kombijem STANE ZUPANC, 27, iz Celja, ko je slročil pred vozilo ELHASAN HUSIC, 18, iz Celja. Avtomobil ga je zbil po cesti, kjer je olbležal nezavesten. Dobil je pretres možganov. MIMO VPREŽNE- GA VOZA Voznik osebnega avto- mobila JOŽE CIRNSKI, 43, iz Podutika je vozil iz Rogaške Slatine proti Podplatu in peljal mimo vprežnega voza, ki je stal na desni strani ceste, v trenutku, ko je iz na- sprotne smeri pripeljal s tovornim. avtoinobdlom MARTIN LAH 27, iz Vo- denova. Pri trčenju so dobüi lažje poškodbe vo- znik Cimski. žena KRI- STINA in l^rka NADA. Materialne škode na vozi- lih je za 7.000 dinarjev. PROSTA CESTA Marija Oset je v Šent- jurju pri Celju pri avto- busnem postajališču preč- kala cesjto, ne da bi se prepričala, če je prosta. Iz Šmarja je pripeljal vo- zmiik Vinko Grobeljšek, doma iz Šentjurja, in za- del Osetovo. Dobila je pretres možganov. Neza- vestno so jo prepeljali v celjsko bolnišnico. KOMENTIRAMO NESREČO PIŠE KOMANDIR POSTA- JE PROMETNE MILICE CELJE FRANC ŠTIHERL OBRAČANJE MED VOŽNJO Obračanje v nasprotno smer ni dovoljeno na avto mobilsKi cesti in cesti, ki je rezervirana samo za pro- met motornih vozil. Na vseh ostalih cestah pa sme voz- nik spremeniti smer v>)žnje le, če s tem ne ovira osta- lih prometnih udeležencev. S tako zakonsko formulaci- jo pa ni dovoljeno obrača- nje vozil na odsekih cest, kjer ni zadostne pregledno- sti (v zavojih, podvozih, tu- nelih, zoženih deldh ceste, v gosti megli itd), kjer je ne- prekinjena sredinska črta in na enosmernih cestah. Največ nesreč se pripeti voznikom, ki se za spremem- I bo smeri vožnje odločijo iz- nenada — nepremišljeno, j Preden se voznik odloči za spremembo smeri, se mora j prepričati, če to lahko stori j brez nevarnosti. Ne zadostu- ! je le usitrezen znak (nakaza- ¡ na smer), posebno če ni dan pravočasno. Pri spremembi smeri mo- ra voznik upoštevati: — pravočasno zmanjšanje hitrosti — preglednost ceste in prometne signalizacije — prosto vozišče obeh voz- nih i>asov — pravilno in pravočasno razvrstitev, posebno pri zavi- janju v levo — pravi'lno in pravočasno nakazano smer. Teh nekaj osnovnih pravil je obveeaiih pri vsaki spre- membi smeri vožnje. 23. okitobra je vozaii/c mo- peda CE 67-386 Martin Su- ster, 22, iz Tevč pri Laskom peljal po Mariborski cesti proti Mariboru. Pri odcepu dovozne ceste proti hud inj- ski šoli, dobrih 100 m pred križiščem ceste Ul. Pranko- lov&kih žrtev se je v blagem desnem zavoju патггауа! obrniti, m I» se prepričal o prosti cesti, kar se je ta- koj grobo maščevalo. Prav v trenutku, ko je zapeljal v le- vo, ga je po levi sitrani pre- hitel voznik osebnega avto- mobila CE 228-65, Martin Pre- voršeik, 32, iz Zadobove. Pri- šlo je do trčenja. Mopedist je s prednjim kolesom za- del v desno stran avtomobi- la. Padel je po vozišču in si zlomil levo ključnico ter do- bil nekaj prask. Voznik oseb- nega avtomobila, ki kijub kritični situaciji ni zaviral, pa je zapeljal na levo stran s ceste, kjer je po 21 m vož- nje trčil v vrtno ograjo pri hiši št. 137 na Mariborski ce- sti. Votanik in sopotnica v osebnem avtomobilu nista bi- la iK>šikodovana, skodç na obeh vozilih pa je za okoli 4.000 dinarjev. Le večja pozornost vozni- ka osebn^a avtomobila, kJ Je videl mopedista ob sre- dinski črti približno 100 m pred označenim križiščem, bi lahko rešila neprevidnega mopedista, kajti prehitevanje v tem primeru ni bilo umest- no. Janez Kralj, 48, Rog. Slati- na, pri delu si je poškodoval desno stran prsnega koša; Miha Tui-nšek, 27, Pečovje, pri delu si je poškodoval des- no roko; Sulejman Majković, 32, Celje, pri delu si je po- škodoval prste desne roke; Franc štarkl. 37, Šentjanž nad štorami, težak predmet mu je padel na levo stopalo; Franc Erjavec, 50, Celje, hlod mu je poškodoval desno no- go; Zdenka Solina, 37, Slov. Konjice, pri delu si je po- škodovala desni gleženj; La- do Knez, 30, Celje, vrata so mu poškodovala prste desne roke; Ivan Ratajc, 21, Rifnik pri Šentjurju, železna plošča mu je poškodovala levo no- go; Franc Jančič, 29, Celje, pri delu si je poškodoval hrbtenico; Andjelko Šunc, 23, Štore, železo mu je poškodo- valo levo roko; .^lojz Kebner, 28, Celje pri nakladanju že- leza si je FK>škodoval desno roko; Edo Antolič, 30, Celje pri delu Si je poškodoval pr- ste leve roke; Štefan Ven- gust, 49, Celje, v službi .si je poškodoval levo roko. CELJE Poročilo se je 20 parov, od teh: Ivan Grmek, Kompo- le in Dragica Baloh, Kasaze; Edvard Kugler, Dobrova in Ana Tofant, Vrhe. LAŠKO Adolf Rezee, delavec, Reka in Jožefa Deželak, poljedel- ka. Trojno; Franc Klepej, de- lavec in Jožica Racman, de- lavka, r>ba iz Brstovnice; Zlatko .lazbinšek, stojni klju- čavničar in Dragica Belej, delavka, oba iz Strmce;Sta- nislav Romih, pek. Marija Gradec in Irena Vrečko, go- spodinja, Pečovje; Josip Kru- šlin, uslužbenec, Slovenska vas in Brigita Mladenovic, poljedelka. Dobrava. ŽALEC Martin Pilih, 29, Trnovlje in Stanislava Kosmelj, 19, Z. Grušovlje; Frančišek Rozman, 23, Žalec in Olgica Potočnik, 22, Zabukovica; Ivan Novak, 23, Podlog in Zdenka Vajdec, 19, Podlog; Bogdan Grabner, 22 in Danica Klasic, 21, oba iz Griž; Franc Natek, 25, Ta- bor in Irena Kupec 29, Gor- nja vas ter Vladko Dolar, 23 Dabriša vas in Karolina Hro- pot, 24. Gotovlje. SLOVENSKE KONJICE Ivan škrinjar, 23 in Ber- nardka Jereb, 28, oba iz Res- nika. SENT.ÎDR PRI CELJU Franc Vovk, 26, krojač. No- va vas in Alojzija Klanjšek, 22, poljedelka, Primoč; Jakob Hladnik, 22, strojni klučavni- čar in Stanislava Golob, 20, uslužbenka, oba iz Trnovca ter Silvo .Slomšek, 21 delavec in Ana Rečnik. natakarica, oba iz Raaborja. ROJSTVA CEIJE Rojenih je bilo 25 dečkov in 20 deklic ŽAI.EC 1 deklica LAŠKO 1 deček in 2 deklici SIX)VENSKE KONJICE 2 deklicti ŠMAKJE PRI JELŠAH 1 deček in 1 deklica SMRTI CELJE Jožef Gregorčič, 78, Celje; Janez Ferle, 64, Radeče; An- ton Kranjc, 74, Sevnica; Drago Simončič, 3 mesece. Log pri Vrhovem; Jože Mev- želj, 68, Čmi potok pri Li- tiji; Alojz Metulj, 2 meseca, Savinja; Franc Oplotnik, 71, šešče; Urška Mavric, 82, Ce- lje; Marija Fine, 62, Zg. Hu- dinja; Ana Lovasič, 67, Kla- nec. ŽALEC Jože Pilko, 59, upokojenec, Žalec; Matilda Perger, 68, upo- kojenka, Celje; Franc Jelen, 90, upK>kojenec, Stopnik; Ma- rija Blatnik, roj. Mazzoni, 73, preužitkarica, Praprsče; An- gela Nardin roj. Tomšič, 71, upokojenka, Pernovo; Alojz Parašuh, 61, delavec, Prebold; Vladislav Košec, 41, kmet, Ločica; Marija Trauner, 71, poljedelka, Letuš; Jože Vede, 82, upokojenec, Šentrupert; Pavlina Jonke, roj. Liendl, 82, gospodinja, F»olzela; Justina Besednjak roj. Gorjan, 89, inv. upokojenka. Polzela; Bruno Južna, 50, mesar. Le- več in Anton Suwa 20, dela- oec Ljubljana. LAŠKO: Marija Lah, roj. Podkorit- nik; 44, gospodinja, šmohor SLOVENSKE KONJICE Peter Strmšek, 17, elekt- ričar, Prevrat; Terezija Ceh ner, 82, Slovenske Konjice in Amalija Menhart, 79, Zbe- lovska gora. ŠENTŠUR PRI CELJU Jakob Baumkirher, 79, de- lavec, Tajhte; Ivan Užmah, 72, kmetovalec, Šentvid. ŠMARJE PRI JELŠAH Janez Ratej, 73, Zadrže; Jožefa Senečič, 80, Tržišče; Anton Kuraj, 61, Zg. Sečovo. ROPARSKI NAPAD Okrog desetih zvečer je 27-letnd Franc Cigrovski, doma iz Huma na Sotli pred gostiščem Grad v R<^tcu napadel 77-letnega Franja | Boršiča, doma prav tako iz Himia. Starec je imel pri sebi večjo vsoto denarja. Ci- grovski je starca najprej udarjal z rokami, nato pa še z železndm ključem. Starec je padel po tleh, vendar je potem, ko mu je nai)adalec skušal vzeti denar, začel vpi- ti. To so slišali delavci, ki so napadenemu prihiteli na po- moč. storilec je sicer posku- šal pobegniti, vendar so ga ujeli in predali miličnikom. -ez POŽAR V STANOVANJU V Metlečah nad Šošta- njem je izbruhnái požar v stanovanju, pod katera 1 lokal gostinskega p^^l v Šoštanju. Do po^j^ prišlo zaradi vnetja les^J tramu, ki se je vnel ^ slabe izolacije. Gasilci^ ij'' prihiteli na pomoč, Ц j stranili omet in prežah N tleči tram. škode je^, približno 4.000 dinarjev. ' f VLOM V INTERNaiJ Neznani storilec je pg^ i či vlomil v internat vrt^ f ske šole v Medlogu pri ? f lju. Na vhodnih vratih je ji i bdil stekio in skozi odpr^ i prišel v notranjost. Ko i storilec prišel v drugo f stropje, ga je prestregel 9 í novalec. Zmikavt je pobe^ ji Za njim poizvedujejo. f OBČAN UJEL ¡ VLOMILCA I II v noči od nedelje na ¡, ! nedeljek ob poldrugi ^ j zjutraj je občan na sikem trgu v Celju zalotil j j vlomu v osebni avtomoj] dva .zmikavta. Enega izme njiju je ujel in ga pre(¡¡ ' miličnikom. Ti so ugotovî ! da je osiimljenec 24-letni stj ' pan Steran doma iz Srq ' ske Mitrovice. Storilec ђ ' do poznih jutranjih ur | ' hotel izdati imena svojega d ' delavca, ki je pob^jnil. ' UKRADLI PRIHRANKE v času od 17. oktobra à 1. novembra so neznanci tìt mili v hišo Jožeta Hoda ka, doma z Gore oai Krškim. V hišo so prišli u ko, da so razbili okno. 1 spalnici so s sekiro гагИ vrata omare in iz nje odnes 1 za približno 3.000 dinarji] prihrankov. | VLOM I V STANOVANJE Na dan mrtvih je 1чц Plave, doma iz Podvina nad Polzelo za dobro uro гар(Ш dom. Bilo je v dopoldanskem času, in ko se je vmil, je ugotovil, da mu je nezra nec vlomil v hišo. v stane vanju je bilo vse razmetano omara pa razbita s sekin Iz sobe je odnesel 2.300 (S narjev. Za storilcem poiz« dlujejo. PRIJELI VLOMILCA v stanovanj sküi barala podjetja Gradiš ob Bežigraj siki cesti v Celju so délai* UJV naleteli na Antona Ko rošca, doma z Lopate, ki j stanovalcem prodajal raa blago. Pozneje so ugotovil da je Korošec vlomil na U pati v hišo Martina Клар! je trenutno na dtì v Nemčiji. Anton Korošec j pred dnevi pustil delo in s začel klatiti. Iz hiše je oi nesel • raznih predmetw v vrednosti 4.000 dinarjev. 4 Leta 1922 je »Keramičoia industrija d. d. Zagreb« združila tovarne keramike v Nemškem dolu pri Pe trovčah (ustanovljena !■ 1815) in Kasazah (ustar novljena 1. 1870) ter pre- mogovnik v Zabukovicl ustanovljen leta 1862). Prva jugoslovanska in- dustrija tehtnic (IvanRe- bek) je bila ustanovljena leta 1894. Pred II. sve- tovno vojno je obrat za- posloval preko 40 delav- cev. Istanovljena ZZROP Celje ^uli tedein je bila v Ce- ystanovna skupščina Zve- ^driiženj rezervnih oficir- ^ ju podoficirjev Celje. Po ^ilu o dosedanjem delu, je podal tovariš Vid so razjpravilijali o nalo- H 'v prihodnjem obdobju, ijveč pozornosti so seveda jvetili izobraževanju re- yynega oficirsikega in pod- ^rskega Kadra. Organizá- is splošnega dela tega pro- ^a bodo namreč poslej jjïzele krajevne organizaci- prav bd bilo, so poudari- Y raapravi, da ta spre- jpba ne bi sdabo vplivale , disciplino obiskovanja pre- čenj, ki bodo zanimivejša I t^idi pomembnejša. Роиог- ki jo posvečamo vse- iy¿ici obrarübi in položaj svetu namreč terjata po- lojeno izobraževanje reaerv- ,ga ofioio'skega in podofi- ^ega kadra. V tem času se je občinski jbor Zveze združenj rezerv- oficirjev in podoficáT- ki so ga izvolili na jiiipščir>i, tudi že kooistitui- člani odbora so za pred- adnika izvolili Vida Jeriča, losedanjega predsednika ko- j^e ssa reeservne oficirje g podoficirje pri občinskem dboru ZZB NOV Celje. Kolesarji - prometna nevarnost hidi nepopolna opremljenost roles pogost vwok promet- ifli nesreč Jkrepe proti kolesarjem todo poostrili Po približnih cenitvah je ! Ceiju deset tisoč kolesar- pv. Tako je koto še vedsko vozilo številka ena. ^traj se v tovarne zlivajo «pregledne kolone Ijudá, ki 'pritiskajo na pedala kar ne- kaj kilometrov. Iz vseh za- sellkov, iz vasi in veöjih na- selij teče ta reka. Mnogi so »vtomobilisti, ki nočejo na cesto pred šesto zjutraj ali nekaj ркЈ štirinajsti uri po- poldne. Kljuib urejenim ko- leearskim stezam na nekate- rih najpromefcnejših cestah je nesreč, v xaterih sodeiujejo kolesarji toliko, da bi tiste toi v mesecu, ko jih ni, lah- 1» prešteli na prst«. Kolesarji so kot udeležen- ci cestnega prometa najbolj ! aezavarovani tako na odprti i»sti kot v mestu. Avtomobi- feti se v pločevinastem okle- pu počutijo mnogo močnejše in zato ni čudno, če večkrat ^ijo prometne predpise na äkodo kolesarjev. Hkrati s tem, da so kole- sarji najmanj zavarovani pa je še hujša druga re- snica, namreč, da so tudi najbolj nedisciplinirani ude- teanci prometa. Vzroka *a predvsem dva: пероипа- ^је prometnih predpisov in Premajima kontrola, kdo vse iede na krhkega Konjička. Star človek, ki ne vidi do- 1*0, niti ne čuje ne bd mogel »Ožiti avtomobila, sede pa •ahko na dvokolo in se pelje Po najbolj prometni cesti. Se hujša nevarnost so otro- ci. ki se podijo podnevi in ■»ečer po ulicah ter v mila- *)stni hitrici povzročijo mar- sikatero težko prometno ne- Tečo. Nenadno zavijanje pred ^omobili, vožnja po sredini ®®ste ali F>o levi strani, ne- ''aden prihod s stranske na Prednostno cesto, vse to vsakodnevni prekrški ko- •^sarjev, od katerih je lepo število tudi večkrat vinjenih. Neštetokrat se ponavljajo pri- zori, ko človek, !aí le s te- žavo hodi zaradi prevelike zaužite količine alkohola, se- de na kolo in se odpelje v prvem mraku domov. Nihče mu tega ne prepreči, mnogi se še smeji njegovemu ple- zanju na sedež. Ob vsem tem nas nikakor ne more presenetiti ugotovi- tev, da je veliko število ko- les v Celju neprimerno opremljeno za cestni pro- met. Zato lahko pozdravimo odločitev Uprave javne var- nosti, da bodo ukrepe proti kolesarjem poostrili. Zadnja akcija, ki so Jo iz- vedle postaje malice Celje, Žalec, Vojnik in Laš^o, o opremljenosti vozil je dala porazne rezultate. Miličniki so v diveh urah pregledali preko 900 koles in ugotovili, da jih kar 307 ni bilo oprem- ljeno s predpisanima lučmi za osvetljevanje ceste ali rde- čimi refleksnimi steifeli — ka- tadioptri. To pomeni, da se iapostavija veliki nevarnosti samo v dveh urah preiko 300 ljudi, saj je še posebej v jesenskem in zimskem ča- su zaradi pomanjkljive opremljenosti koles največ prometnih nesreč, ki imajo praviloma hude posiledice. Kolo аИ kolo s pomožnim motorjem mora imeti квб za osvetljevanje ceste — dina- mo — pritrjeno na prednji del vozila. Žepna svetilka ne zadostuje več. Na zadnjem delu kolesa mora biti vde- lano rdeče refleksno s>teodarskih or- ganizacijah. Kljub pozttii jeseni je celj- sika tržnica še vedno zelo do- bro založem tako s sadjem, cvetjem, zelenjavo т mlečni- mi izdelki. СТе se niso bi- stveno spremenile, le jajčka so se podražila; lahko jih dobite sicer že po 0,90 ali 0,95, vendar morate »imeti srečo«, njihova zdajšnja ce- na je namreč že 1 dinar, j Paprike in кшпаг že ni več, j ostala zelenjava pa ima tak- j šnele cene: irompir 0,90 do 1 dinar, čebuila 3,5 — v ven- cih 4 dinarje, česen 10 do 15, solata 3 do 5, korenček 1,5 do 3, peteršilj 5 do 6, ze- lje v glavah 0,80 do 1 dinar, kislo je po 2, kisla repa pa po 2,5 din. Paradižnik je po 3 do 4 dinarje, jabolka 0,80 do 1, hruške 1,5 do 2,5, ; grozdje srbsko po 2 do 3, do. i mača izabela jx) 3 dinarje, I siveže fige po 3, skuta je po I 6 din kilogram, kisla smeta- na pa po 8 din liter. Tržnica je od 1. novembra, torej v zimskem času odprta od 6. do W. ure, ob nedeljah pa od 7. do 10. ure. KONCERTI v sredo, 5. novembra pri- reja celjska Glasbena šola v Narodnem dc«nu dva koncer- ta za mladino in sicer ob 11.30 ter ob 17.30 uri. Sode- loval bo ansambel »Scola Labacensis« iz Ljubljane. V ponedeljek, 10. noveml>- ra pa bo, prav tako v Na- rodnem domu, ob 20. uri II. abonmajski koncert. Izvajal- ci bodo ansambel sodobne glasbe iz Romunije »Ars No- va«, dirigent Comel Taranu ter solistka sopranistka Ag- neta Kriza. Poleg klasikov sodobne glasbe (Elnesoo, Ra- vel, Stravinski, de Falla) bo- do izvajali tudi dela Primo- ža Ramovža. 7. novembra ob 19.30 pre- miera: Sartre »Nepokopani mrtveci« za premierski abon- ma in izven; 8. novembra gostujejo v Preboldu z »Desetim bra- timi«; 9. novembra ob 16.00 uri gostujejo v Trstu, pravtako z desetim bratom; 11. novembra ob 19.30 »Ne- pokopani mrtveci« za torkov abonma in izven; 12. novembra ob 17i.00i »Nepokopani mrtveci« za a- bonma upokojencev in iz- ven. UNION: 5. do 9. amer, barvni film »Maščevalec ic Rim Roka«, 10. — 13. špan. barv. film »Ko tebe več ne bo«; METROPOL: 3. do 6. ame- rišiki barv. film »Umazano delo«, 7. — 10. franc, barv. film »Veliki manevri«, 11. — 12. amer. barv. íüm »Nast Ije v Jerrichu«; DOM: 4. — 6. franc, barv. film »Usodni iriien«, 7. — 10. angleški barv. film »Ce bi vse žene sveta«, 11. — 15. a- meriški barvni füm »Smešno dekl^tc* DOBRNA: 8. in 9. špan. barvni film »Ko tebe več ne bo«. Predstave v kinu Union in Dom so vsak dan ob 16., 18. iai 20. uri, v Metropolu pa ob 16.30, 18.30 ter 20.30 uri; v Dobrni predvajajo füm v soboto ob 20. uri, v nede- äjo pa ob 17. in 20. uri. NOVOSTI S POLIC ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE Horvat B.: Ekonomska na- uka i narodna privreda. Za- greb 1968. S. 32961. Ritter J.: Hegel i francu- ska revolucija. Sarajevo 1967. S. 32963. Dhome S.: Mcdemo gle- dališče v zadnjih sto letih. Ljubljana 1969. S. 32966. Morozov V. M.: O savre- menim pravicama u inostra- noj psihijatriji i njihovim i- dejnám izvorima. Beograd Co. Zagreb 1965. S. 32972. Milanović B.: Hrvatski na- rodni preporod u Istri. I. U Pazinu 1967. S. 32974. Poljak V.: Dinamičnost na- stave. Zagreb 1967. S. 32975. Furlan I.: Početak osnov- nog školovanja. Zagreb 1968. S. 32976. Bakarić P.: Uzgoj limuna u zatvorenim prostorijama. Beograd 1968. S. 32080. Drinjovski V., М. Peura- ča: Golubarstvo. Beograd. S. 32982. PROBLEMATIKA OSIPANJA Preden bom nanizal ne- kaj misli o problematiki osipa v osnovni šoli, bom na kratko razložil pojem osipa s statističnimi po- datki. Kadar navajamo be- sedo osip, in to ne malo- krat, mislimo na učence, ki ne končajo osemletne šolske obveznosti v os- mih letih. Skratka, oma- gajo iz najrazličnejših vzrokov, ki jih ne menim navajati. V celjski občini je znašal ob koncu šolslte- ga leta 1968/69 ta osip 39,7 'odst., kar pomeni, da je samo 60,3 % otrok uspeš- no končalo osnovno šolo v osmih letih. To bi bil le skop stati- stični podatek ki je enak slovenskemu poprečju, če ga primerjamo s podat- kom, da je pred leti kon- čalo osnovno šolo uspešno v osimh letih le 37 od- stotkov otrok, smo brez dvoma tudi na tem F>odročju vidno napredo- vali. Kljub temu se vba- damo po šolah s tem, da bi osip zmanjšali, a se največkrat sučemo v zača ranem krogu. Pojavljajo se celo mnenja, da je po glavitni krivec za tako vi- sok osip šola. Če pustimo statistične podatke in vzroke za osip ob strani, nastane še bolj pereče vprašanje, kje so tj učenci, ki so omagali. Starši, ki zmorejo plače- vati šolnino, jih pošljejo v večerno osnovno šolo, da bi tam nadoknadili za- mujeno. žal pa mnogi tudi tam ne uspevajo. Za- radi pouka v pop>oldan- skem oziroma večernem času, so učenci še več prosti kot v redni osnov- ni šoli. Učni uspehi v od- delkih večerne osnovne šole ne govore v prid u- čencem, ki niso usi>eli v redni osnovni šoli. Mnogi poskuáajo s ponovnim vpisom, čeprav je to do- datna obremenitev za star- še. Ce se niso v redni os- novni šoli naučili siste- matičnega učenja brea kontrole staršev, se tega ne morejo v večerni šoli, saj so dejansko večji del dneva prepuščeni samim sebi. Kaj pa učenci, ki se ne vpišejo v večerno osnovno šolo, a ne morejo zaradi nedokončane osnovne šole dobiti primerne zajxjsli- tve. So tudi primeri, ko ne dobijo zaFK>slitve učen- ci z boljšimi učnimi uspe- hi, medtem ko zaradi »viš- je sile« zaposlujejo celo učence z ne najboljšim učnim uspehom. Ni malo primerov, ko zaidejo na stranpota. Združujejo se v skupine, takoimenovane klape, in gospodarijo oto prostem času рк) svoje. V zadnjem času, ko so po- štah poni in dingi ekspre- si največja tehnično mod- na novost, si jih izposoja- jo celo na nedovoljen na- čin. Ne bd rad uporabil izraza kraja, saj si jih samo izp>osodijo, a jih po- zabijo vrniti, Najljubša dirkališča so jim park in sprehajališča na Savinj- skem nabrežju. Tam pre- izkušajo na njih svoje ve- ščine in kalijo mir lju- dem, ki si iščejo počitka, če me občutek ne vara, kupujejo mnogi starša svojim otrokom poni eks- prese, ker jim ugodijo, ali celo morajo ugoditi nji- hovim željam. Ko sem vprašal očeta, zakaj je ku- pil sinu, ki še ni končai osnovne šole, poni eks- pres, da so lahko z njim dirkali po parku, mi je od. vmil: »Kupil sem ga paö zato, ker ga imajo tudi otroci sosedov v bloku.« Učencem, ki ne končajo osnovne šole v osmih le- tih se še pridružujejo tu- di tisti, ki jo sicer uspeš- no končajo, a nimajo v borbi za mesta na šolah 2. stopnje in za vajenska mesta dovolj sreče in po- znanstva. Od dolgega ča- sa ne vedo, kaj početi. Starši so skoraj ves dan odsotni in ne vedo, s čim se ukvarjajo otroci v nji- hovi odsotnosti. Redne učence osnovne, ki v prostem času ndso pod nadzorstvom, zajame- mo vsaj v redke vzgojno varstvene oddelke. Kam pa naj zajamemo na za- posUtev čakajoče učence? V svojem sestavku sem nakazal le nekaj misli o problematiki osip>a v os- novni šoli, ki postaja iz leta v leto bolj pereč. Vsd skupaj: šola, starši, druž-- beno polifične gospodar- ske organizacije bd se mo- rali temeljito lotiti te pe- reče problematike. Ob konou 'bi omenil še tako imenovane skrite sovzgo- jevalce ki jih je omenil v svoji knjižici za starše po- kojni pedagog Gustav Ši- lih že leta 1952. Ti sov25go- jevalci so: pokvarjeni vrst- niki in pokvarjeni starej- ši otroci odnosno mladost- niki, neustrezno branje, neustrezni filmi in še mno- gi drugi. Profesor Šilih je že oix)zarjal nanje, ko so bili nekateri šele v zamet- kih ali na pohodu. Po to- likih letih jih je verjetno še več, le da smo marsi- kdaj vsi skupaj preveč brezbrižni in jih ne jem- ljemo preveč resno. Morda bi kazalo o njih spregovo- riti v posebnem sestavku. GOMBAČ MILAN Zdravilišče Rogaška Slatina - 300 let - DONAT - po vsebini in količini mineralnih snovi edinstvena zdravilna voda, ki zdravi obolenja žolča, želodca in presnove. v ŠTAFETI 3X800 m NOV REKORD Celjske mladinke Orač, Obrez in Samec so dosegle ob zaključku letošnje atletske sezone nov uspeh za celjski Kladivar. V štafeti 3x800 metrov so postavile nov republiški mladinski rekord z rezultatom 7:34,2. S tem .so potrdile, da je Celje še vedno mesto srednjeprogašic in da se nadaljuje tradicija Re- bovšove, Slaranikove in Silanove. Mimo tega rezultata pa so bili dobri dosežki še v skoku v višino, kjer je Vivod preskočil 205 cm ter v metu kopja, ko je Urbančičeva vrgla kopje 53,60 m daleč. J. Kuzma RUDI MALE V RIMU Veteran celjske atletike bo svojo letošnjo sezono zaključil v Rimu. Tja je namreč odpo- toval v nedeljo popoldne skupaj s trenerjem Valterjem štajnerjem. Vsako leto je tako 23 km dolga proga sesta- nek vseh tekmovalcev v tej zanimivi disciplini in zmagovalec prejme neuradni naziv najboljšega tekmovalca. MITING V PREBOLDU SÔD osnovne šole Slavko Slander v Prebold'.i je organiziralo zaključni atletski miting, katerega se je udeležilo okoli 100 učencev in učenk. Predvsem so se izkazali mlajša pionirka Žol- nirjeva (daljina: 415 cm), ter mladinca Golič (daljina: 630 con) in Skok (krogla 11,83 m). A. VIDMAJER NOVA 40 METERSKA SKAKALNICA Verjetno bodo že letošnjo zimo zgradili v Preboldu novo 40-metrsko skakalnico, ki bo stala poleg 30-inetrske. Istočasno pa vsi ljubitelji smučanja težko pričakujejo vlečnico, ki bi zelo olajšala smučarjem pot v breg. Skakalna sekcija obstoja pri TVD Partizan in ima 12 članov. A. VIDM\JER CELJANI SEDMI V DRŽAVI Končano je tekmovanje v dviganju uteži, kjer je nastopilo 23 jugoslovanskih ekip. Celjski dvi- galci uteži so dosegli odlično uvrstitev, saj so osvojili sedmo mesto. V dveh nastopih so dvig- nili 2465,5 kilograma. Od slovenskih ekip je bila pred njimi samo Ljubljana (peto mesto). rUDI CELJ.^I V REPUBLIŠKI REPREZEN- TANCI V Ljubljani bo dvoboj v dviganju uteži med državno reprezentanco Welsa in republiško re- prezentanco Slovenije, v kateri bodo poleg Ljub- ljančanov "in Velenjčanov nastopili tudi Celjani. USPEH NOGOMETA- ŠEV V TRBOVLJAH Mladi celjski nogometaši so ponovno dosegli nedoločen rezultat. Tokrat v gosteh in to na precej vročih tleh v Trbovljah. To je vsekakor uspeh, lra.jti več od mlade enajsterice nismo in ne moremo pričakovati. Igrali so dobro, se bo- rili in iztržili točko. Celo več, prvi so povedli preko Motoha v 49. minuti, toda to prednost so obdržali samo petnajst minut. Na razpredelnici so se pomaknili za mesto višje, toda še vedno se nahajajo na nevarnem območju. STEKLAR, ŠMARTNO IN KOVINAR ZMA GALI — Celjski predstavniki v nogometni con- ski vzhodni ligi z uspehi napredujejo. Vodilna vrsta Steklarja je doma premagala Velenje 2:0, Kovinar ekipo Osankarice z goloma Osredečke^ in rh'ornika, Šmartno pa je bilo uspešno celo v gosteh. Papirničar je iwnrec moral priznati premoč enajsterice, ki je letos prijetno prese- netila. Krški Celuloaar je v Mariboru podlegel Braniku. J. Kuzma PORA2; IN ZMAGA LIBELE — Nogometaši Libele so v počastitev 75-letnice svojega pod- jetja odigrali srečanje proti Litostroju iz Ljub- ljane. V Celju so igralci Lnbele zmagali 4:3, medtem ko so v Ljubljani i2gubili s 3:5. j. k. ZMAGA BREZ NAPORA Celjski hokejisti na travi so v petem kolu dosegli lahko sanago nad svojün nasprotnikom. Ker ni prišla ekipa Sloge iz Zagreba so si po polurnem čakanju pribeležili nadaljnji dve točki. To pa je na drugi strani že tretji primer, ko ta zagrebška ekipa ne pride na prvenstvene tekme v Celje. Tekmovalna komisija bo morala v tem primeru imeti zadnjo besedo. jk Ekipa Partizana Celje je v letošnjem letu osvojila sedmo mesto v državi. Na sliki stojijo od leve profl desni: Lisec, J. Urankar, Kurent, Glavač, Leskovšek, S. Urankar, Lichteneger, v ospredju I. Urankar. ■ Foto: E. KRANJCL JOŽE URANKAR: PET KILOGRAMOV DO DRŽAVNEGA REKORDA Celjski dл'igakîi imajo po- leg izredno močne ekipe tu- di enega od kandidatov za državno reprezentanco. To je Jože Urankar. Začel je leta 1962 in dvig- nil v triatlonu 235 kilogra- mov. Takrat je nastopal v srednji kategoriji. Interna bo ba med bratoma je prinaša- la vedno boljše rezultate. Jože je dvignil leta 1968—337,5 ki- lograma in se izenačil z bra- tom. Oba pridno vadita in v letošnjem letu Jože Uran-kar postane presenečenje prven- stva. S 380 kilogrami je naj- boljši tekmovalec republiške lige. S tem rezultatom je po- stavil ПОЛ' celj'ski rekord in samo za 20 Ldlogramov za- ostal za državnim rekordom v lahkotežki kategoriji. V te- snem dvigu pa zaostaja za državnim rekordom samo za pet kilogramov: dvignil je 125 kg. Te dni smo ga srečali, ko je pripravljal vse potrebno ба i'adnji nastop proti ASKÖ-u: »Prihodnje leto štartamo na naslov republiškega prvaka. Preko zime bomo redno va- dili in dobili smo tudi okre- pitev v Priou iz Velenja. Osebno želim doseči nov dr- žavni rekord v lahko-težki kategoriji v triatlonu, ki zna- ša 400 kg in v potegu 130 kilogramov. Za te rezultate bo potrebno mnogo treninga, toda skupina fantov j'e mar- ljiva in sicupna volja nam da- je moč. Samo da bi dobili še nekaj dobrih odbornikov, ki bi nàm vodili sekcijo, kaj- ti potem bi se tekmovalci sa- mo posvetili treningu in tek- movanju.« , J. KUZMA Nogometaši šmartnega so v prvenstveni tekmi VCSNL gostovali v Radečah in tam premagali Papimičarja z re- zultatom 2:0. V nadaljevanju ONP so nogometaši Polzele igrali z ekipo Sevnice neodločeno 4:4. Na lestvici so prvi s 13 toč- kami v II. skupini. Nogometaši Žalca pa so bi- li poraženi z ekipo Dravinje kar z 6:0. Na lestvici so z eno točko na zadnjem me stu. Oba predstavnika v štajer- ski rokometni ligi sta pre- teklo nedeljo igrala na tu- jih igriščih. Petrovče so v Mariboru premagale Kovinar- ja z rezultatom 15:13 (7:5). Najboljši strelec pri Petrov- čah je bil Pfeifer s petimi goli. Igralci Griž so v Rav- nah premagali Fužinarja s tesnim rezultatom 8:7 (6:4). Na občinskem prven- stvu Žalec v krosu, je bi- lo v Šempetru je pri članih zmagal Prešiček (TVD Parti- zan Polzela), pri članicah Urankarjeva (TVD Partizan Tabor), pri pionirjih Prislan (Braslovče) in pri pionirkah Kitak (Griže) itd. Ekipno pa je pri moških in ženskah zmagala eki^a Žalca. T. TAVČAR ZMAGA NAD TRBOVLJAMI šahisti Celja so premagali ekipo Trbovelj s 6,5: 1,5. Za domačine, ki so si s to zma- go še bolj utrdili na vrhu republiške lige, so zmagali Draksler, Bervar, štraj'her, J Draksler, Bervar Strajher, Janežič, Jazbec in Pongrac, remiziral mladinec Gruber, i gubil pa na prvi desici pešec. Srečanje je bilo vseskozi ¡Д enačeno, ob koncu pa soT gostje naredili več napak jjj izgubili z visokim rezult¡l tom. T PODVIG ŠOŠTANJA! Rokometaši šotanja so il srečanju proti Slovanu рш pravili eno največj'ih presef nečenj v letošnji sezoni. PoJ kazali so, da novinci že tal koj v začet'^u lahko prema-T gajo tudi najboljše ekipfli Lanskoletni prvak je take moral zapustiti Šoštanj po-T ražen. Domačini so dosegli dragoceni točki in rezultati 19:18 (7:8) pove, da je bilol srečanje izredno егепасеткЈ dramatično in kvalitetno. I Srečanje je tokrat odločil Štefan Kac, ki je po dalj'šeni času z osmimi zadetki najl boljši mož srečanja. Ostale zadetke za šoštanj so doseg li. Požun 4, Hajšek 2 Kože var 2, Lulik 3. J. KVZMá PORAZ V VISOKEM Celjski rokometaši so te- sno izgubili v Visokem proti Bosni s 15:11. Igrali so do-, bro. aajveč .çolov za goste pa sta dala Niko Markovič in \iejavšek po pet. V soboto ob 16,30. uri igra-' jo Celjani zadnjo tekmo .je- senskega dela tekmovanja do- ma proti Zagrebu. Štirje Celjani v državnih reprezentancah: Koren v A- reprezentanci. Presin^er in Telič v B in za isto ekipo rezeri va Levstik. To je vsekakor iz- l'eden uspeh celjskih roko- lelašev. Obširneje o vseh re- prezentantih in končanem je- senskem delu tekmovanja bo- mo poročali v naslednji ste-, vilki. ZA ZIMSKI BAZEN V CELJU Veseli smo pred nekaj ted- na prebirali članke o rekre- acijskem centru na Tehar- jih. Naenkrat pa je vse ob- molknilo. Obiskali smo idejnega sno- vatelja tega centra dipl. ing. Janeza Barboria. Nič kaj ve- sel ni bil, ko je povedal, da je vse skupaj »padlo v vo- do«, češ da mestni urijani- std s to lokacijo ne soglaša- jo in da čakajo na realiza- cijo gradnje centralnega špor- tnega parka pod Golovcem, cem. Talko nam ostane le make- ta tega objekta. Sedaj pogled nanjo ni nič kaj si>odbuden. Celje vsak dan bolj potre- buje zimski bazen, pa naj bo skrajen kjerkoli. ZAKAJ BI ODBILI ZAMISEL CELJSKE- GA SINDIKALNEGA SVETA IN POBUDE ŠTORSKIH 2E- LEZARJEV, KI SO POKA- ZALI VEČ RAZUMEVANJA KOT PRENEKATERI, KI SO ZA TO BOLJ POKLICA- NI? Zdaj se nekateri iß^ovarja- jo na škodljiv vpliv cinkar- nišiiega i)lina na Teharju in na premalo gravitacijsko ob- močje. Sicer ni čisto jasno, koliko bi vplival plin na po- kriti bazen. Ko smo že pred leti sa- njarili o pokritem šolskem bazenu v Celju, so povedali strokovnjaki, da je za po- krit zimski bazen najvažnej- še ogrevanje in topla voda. To pa bi imeli tu na razpo- lago. Toplo vodo in plin bi napeljali iz bližnjega novega objekta štorske železarne m kar je še važnejše, tu je do- bra volja, pripravljenost za udarnišiko delo in celo ne- kaj denarja. Zakaj bi torej zametavali dobro voljo štor- skiih železarjev in mladi- ne? Četudi bi stradili pokrit bazen na Teharju, celjskim potrebam še ne bo zadovo- ljeno. Tudi pod Golovcem moramo zgraditi predvidene bazene pa bo saradi onesna- ierie Savinje v Celju še ved- no premalo prostora za vse celjske 'Aopalce in plava.ce Plavanje ni samo nujna rekreacijska potreba r.aših delovaih ljudi. Plavanje mo- ra biti sestavni del telesn« vzgoje na naših polah, po- stati mora sestaivni del pred-! vojaške vzgoje, in končno ö' z vztrajnim delom in zlasti zimsko vadbo vzgojili tudi no- ve vrhunske tekmovalce, ki bi lahko postali ponos naše- ga mesta. Naj vse to še enkrat pre- mislijo vsi, ki jim je pri sr- cu razvoj zdravega športa * Celju in naj ne odklonijo ponujene pobude ter zlailJ ne uničijo ,še tisto ma'o do- bre volje in pripravljenosti nekaterih entuziastov. Torej: Celje nujno га'з1 več letnih in zimskih pokri- tih bazenov! Prof. Metod Klemeni predsednik AD Kladivaf Dr. Aleksander HraSoveq predsednik PK Nep+iiP Po avtomoölisia cesti se nor- malno odvija promet. Kot vsak dan. Kolone vozil. V obe smeri. Postanki ob motelih, ob črpal- kah. Toda proti Bosanskemu brodu dohitevamo in prehiteva- mo vse več tovornih vozil, ki imajo ob straneh nerodno pripe- te napise. Tako, iz drvečega avto- mobila lahko preberem vse na- pise, čeprav je noč. Večina se začne z besedo POMOČ. Pri črpalki zavijeva v desno, proti Bosanskemu Brodu. Vklju- čiva se v kolono, ki se formira na ozki asfaltni cesti, še 56 km pa bova tam. V Banja Luki. Za nama vozi starejši možakar, do- ma iz Savinjske, ki je pred tre- mi meseci kupil tovornjak. Zdaj pelje iz neke tovarne pri Ljub- ljani tovor odej. Kot midva. Ode- je in konzerve. Konzerve in ode- je. CJra je že krepko čez pol- noč, ko uzreva prve znake kata- strofe. Hiše ob cesti so brez dim- nikov. Nato razpoke. Vidljivost ie slaba, sicer sveti luna, vendar se po zemlji plazi megla. Hlad- no je. Ne da bi uspel ogovoriti ljudi, ki stoje po ulicah, vsi nemudoma stegujejo roko v isto smer. Ni treba spraševati. Ne paziti na zemljevid. Končno se zagozdi- mo med tovornjaki. Tu je osred- nji zbiralni center, že ob priho- du v mestu opaziš, da so na ulicah vojaki. Stražarji. In mi- ličniki. Vsepovsod. Tovariši, pri- peljali smo pomoč. Iz Celja. Ode- je in konzerve. Hvala, prosim vas, če lahko malo potrpite, kaj- ti vojaki, ki zdaj raztovarjajo tovore so zelo utrujeni. I^e ena sKupma J in je. Ze več deset ur delajo nepretrgoma. Civili rav- nokar počivajo. Vlado Kokanovič, voznik Merx- ovega tovornjaka, ki je pripeljal iz Celja odeje in konzerve, po- skuša spraviti avtomobil na dvo- rišče. Stojim v šotoru. Ob vho- du je po dolgem postavljena mi- za, na njej petrolejki. Ostarel možakar z nekaj dni staro sivo brado kaže na stol ob sebi. Sedi tovariš. Samo, da vpišem še to, pa se pogovorimo. Ljudje so utrujeni. Zdaj so prvič legli. Vi- dim. Zaviti v odeje leže vse kri- žem, kjer je le dovolj prostora možje in ženske. Možakar, v '•esnici je to upokojeni podpol- kovnik mi kaže speča občana. To je direktor teatra, to pa štu- dentka. Oba sta obnemogla od dela in zdaj prvikrat zaspala. 3drinem v mesto. Po ulicah prod razpokanimi ali jorušenimi hišami gore ognji. Ob njih dremava telesa občanov. )d otrok do starcev. Mir. Po ulici enakomerno odmevajo ko- raki vojakov stražarjev, sliši se tudi rohnenje avtomobilov s cest vpadnic. To je porušena Banja Luka. Razvaline so v mraku in sen- cah, ki jih ustvarja lunina svet- loba, še bolj grozne. Jutranji svit nas preseneti na desnem bregu Vrbasa. Ljudje ob ognjih, kot povsod. Razlika je le v tem, da ti tu, ki so nekoliko dalj od- daljeni od centra mesta, še zdaj niso dobili kruha, hrane, odej ali šotorov. Nazaj grede naletimo na polne avtobuse potnikov, ki izstopajo v centru. Hitro se porazgube po opustelih ulicah. Tudi glavni štab je prebujen. V šotoru novi- narjev neki Kanadčan odpira steklenico whiskya. Ponuja na- okoli, da bi preg-nali odrevene- lost, Zagledam kolego iz zagreb- škega Vjesnika. Stisneva si roodoben žen- ski kot moškemu. Sicer i>a, da ne bo kak- šnega nerazumevanja in morebitnih pro- testov, priznavamo vsakemu dolgolascu polno pravico dO njegovih dolgih las. K pisanju na to temo nas je spodbu- dil v resnici zelo nevsaJkdanji dogodek pri frizerju. V prostor, kjer dnevno strižejo najrazličnejše glave in lase, je prišeil nam- reč kakih petnajst. let star fant, po svo- ji zunanjosti — pač zaradi las — nekoli- ko ekstravaganten. Vzbudil je pozornost čakajočih, pritegnil nekaj zanimanja, na- smeškov in pripomb. Toda to še ni bilo vise. Ko je sedel na frizerski stol, ga je moj- ster najprej vprašal, če mu naj lase skrajša. »Ne, tega pa ne,« je rekel fant odloč- no in dodal, da jih je doma vendarle pre- pričal, da sme nosirtá dolge lase, saj to navsezadnje tudi ni nič takega. Sledil je približno takse dialog: »Pa ti je v teh laseh polet; kaj vroče?« wNe. Prav nič.« »Kaj pa pravijo punce?« »Kdj naj bi pravile. Nekaterim so dol- gi lasje še kako všeč!« Mojster je vzel škarje in zarezal v la- se, tako da se je prikazalo eno od obeh ušes. Verjetno ni niti mislil, da je bila to odločilna poteza. »Zakaj ste mi jih pa odrezali?« je vpra- .šal fant v zadregi. Frizer se ni zmenil in je odrezal še drugi šop, s čimer je bila usoda dolgih las z>ača.sno 2iapečatena. Potem sta se pogovarjala o dolgih in kratkih laseh, o tem, da so dolgi lasje »boljši od kratkih« in narobe, ves čas pa je na glavi fanta, bivšega dolgolasca, nastajala povsem nova frizura. Ko je ta videl, da mu zopet nekaj dolgih mesecev ne bo treba k frizerju, se je z usodo spri- jaznil. »Zidaj ste me pa res zelo oskubiM,« je z žalostnim prizvokom ugotovil na koncu. »Zdaj si čisto drug fant,« je rekel fri zer, »saj imaš zopet fantovsko frizuro. Ta ti čisto drugače pristoji. Sicer pa sem ti jih zadaj še precej pustil.« »Lasje vedno zrasejo,« je pripomnili nekdo. In tako je fant začasno ostal brez dol. gib las, frizer pa bržkone za vedno brez ene strarkke. oh RAZŠIRJENA SEJA OBČINSKEGA ODBORA RK v ponedeljek koncem ok- tobra je imel ObO RKS Ce- lje razširjeno sejo, na kateri so obrart^iavali Pravilnik za organizacijo in delo RKS v primerih naravnih in drugih hudih nesreče, posebej pa po- tem program dela in finančni načrt občinskega odbora RK Celje za leto 1970. Na sejo so bili povabljeni predstavnici vseh osnovnih organiza- cij RKS Celje, vendar se te važne seje ni udeležilo 9 predstavnikov osnovnih orga- nizacij. Osnutek pravilnika za or- ganizacijo in delo RKS v pri- merih naravnih in drugih hu- dih nesreč obravnava prav podrobno naloge RKS v ta- kih primerih in daje poseb- no vlogo odredom in ekipam prve pomoči in odredom ter ekipam socialne pomoči, kar je pri nas novost, pokazalo pa se je za nujno potrebno. Ekipe socialne pomoči nudi- jo pomoč psihično prizadetim občanom ob takih nesrečah, dalje nosečnicam, otrokom, starim in onemoglim, delo- vati morajo pomirjevalno na terenu, v evakuacijskih cen- trih in pošiljati štabu poro- čila o stanju na terenu in podobno. V razpravi so na- kazali potrebo, da je treba razčistiti načelno vprašanje, kje naj se te ekipe formi- rajo, ker so bdll ne.1()/iKlt I RAZVOJ URIZMA lozirskem bodo v krat- .^ravili načrte za raz- ¡podarstva, s posebno U tin-izma, kot do- gospodarske panoge, [jfco doslej, bodo jaz- i^ma obravnavali za je cele občine in ne posamezne turistič- Načrt bo slonel na jjih predvidevanjili in ¿1, posebej pa na dej- ^ je rekreacijski cen Golteh, tako rekoč že J« ÍEMORATIVNE iVEČANOSTI jrenje Savinjski dolini I ob Dnevu mrt.vih ne- jomemorativnih sveča- Krajevni odbori 2idru- orcev NOV so v posa- 1 krajih organizirali slo- ti in z njimi počastili 1 padlih. Otroci posa- I šol so s'.cupaj s kra- li organizacijami lepo Bli za ureditev grobov etje. —er iJ Z OBRTJO? zadnji seji obeh zbo- ćinske skupščine so od- 3 zadolžili predsedstvo anudoma pripravi ana ízvoja obrti. Gre zato. du bi naj obrt na Mozirskem dobila tisto mesto v gospo- darstvu, ki ji pripada. Ob tem bi naj tudi točno dolo- čili, v katero smer in do ko- likšne mej'e se naj obrt raz- vija. Obrt bi naj v prihod- njih letih nudila možnost večjega zaposlovanja. —ez LAŠKO MARIJA KOLAR - UPRAVNICA ObčinsLta skupščina je na zadnji seji imenovala za upravnico vzgojno-varstvene ustanove v občini Laško tova- nšico Marijo KOLAR, ki se je prijavila na razpis in ki ima od prijavljenih največ pogoj'ev, vsebovanih v raz- pisu. CESTE POPRAVLJAJO Cestno podjetje Celje je ne- davno začelo popravljati oporne zidove pri mostu čez Lahomnico in tisti del ceste, ki se je nedavno odtrgal v potok, pa zaradi tega težja vozila niso mogla v dolino. Popravila bodo zlasti veseli rudarji in otroci, ki so zdaj morali do Marij'agradca peš, v bodoče jih bo pa spet lah- ko prevažal avtobus. k. HRASTNIK BANJA LUKI v Hrastniku so med prvi- mi v Zasavju zbrali mate- rialno in denarno podporo prizadetim v Banjaluki in drugih krajih Krajine, ki jih je prizadel nedavni potres. Hrastničani so pripravlje- ni sprejeti večje število otrok, prispevali pa so tudi 45.000 dinarjev. mv OBISK v G^'^ncu Kot vsako leto, tako so tudi letos izredno skrbno okrasili in uredili grobove, spomenike in spominska obeležja padlih. Komemora tivne svečanosti so bile sko- raj po vseh večjih krajih hrastniške občine. S poseb nimi avtobusi pa so obiskali tudi grobove in spomenik žrtev fašizma v Gradcu, kjer je pokopanih mnogo ob- čanov Hrastnika in okoliških krajev. mv MLAD! IN KULTURA Prihodnjo nedeljo bo v Hrastniku občinska kon- ferenca mladih. Na njej bo- do med drugim govorili bu- di o vlogi mladih v kultur- ni dejavnosti in pa o pro- blemih, s katerimi se sreču- jejo mladi v kulturno pro- svetnih organizacijah. mv OBISK BUCHEN- WALDA IN DORE Ob 25-letnici osvoboditve bo organizirano 6-dnevno po- tovanje z avtobusi na prosla- vo v koncentracijskem tabo- rišču Buchenwald in na ko- memoracijsko svečanost v Doro. Komisija za interniran- ce RO ZZB NOV Slovenije v Ljubljani, Bethovnova 10 pričakuje, da se bo na po- tovanje prijavilo večje števi- lo svojcev in internirancev. V ceni 701,00 dinar so vra- čunani vsi stroški v zvezi z obiskom raznih znamenitosti ter 5 polpensionov. Prijave sprejemajo do 20. dec. letos. Jtì IO. je Gusti [m dva konja- ^ začel vedno ^го pred pol- "^сг, se oblekel ^ knjižico v ^Мек. Vsa eki- ^emu prstu. J'^oč, fco je Gu- ^rdm prstom posteljo. Hip ЈЈгг ddelek pri- ^о poškodova- nci čakati do ^^odite sami VELIKA PRI- PRAVLJENOST ZA POMOČ C.eprav akciji» zbiranja pt>- moči vodi in usmerja štab za obrambo preti elementar ninii in drugimi hudimi ne- srečami ob sodelovanju ob- činske skupščine in vseh ob- činskih družbeno |)olitičnih orsanizacij, .se .je pravzaprav začela sama po sebi, na hii dativo tistih, ki dobro razu- mejo, kaj je nesreča. Nesreča v Banja Luki je globoko prizadela tudi pre bivalce celjske občine; zato ni naključje, da so se takoj, ko so zvedeli za potres, odlo- čili za nuđenje pomoči. In ko je akcija pod okriljem občinskega štaga stekla po- vezano in sistematično, je rodila izredne uspehe. Že v prvih dnevih so delovni ko- lektivi, organizacije, občinska skupščina in nekateri posa- mezniki zbrali v denarju in materialu za več kot 400.000 dinarjev. Znesek je rasel iz dneva v dan, h. ure v uro. To so zaenkrat prvi podatki in gotovo je, da bodo nasled- nji lepši in večji. Iz Celja so v dnevih po nesreči odpeljali trije kamio- ni z najpotrebnejšim mate- rialom: konzervami, odeja- mi, sladkorjem, 10 tonami krompirja, ki ga je podaril koliktiv Merxa itd. Po zaslu- gi kolektiva Ceste-kanalizaci- je je šlo na pot v Bosansko krajino 20 ton cementa. Med prvimi, ki so se od- zvali klicu na pomoč ter se odločili za denarne in mate- rialne prispevke prizadetim v Banja Luki so v celjski ob- čini bili: občinska skupšči- na 20.000. občinski sindikalni svet 3.000, občinski odbor Rdečega križa 5.000, avto-mo- tor 4.500, Etol 4.000 (odeje). Remont 5.000. Gozdno gospo- darstvo 10.000, Ingrad 15.000, Anton Zimšek 500, Tkanina 12.000 (perilo). Pogrebni za- vod 750, tovarna volnenih odej 3.900, Prevozništvo 2.000 in dve kamionski vožnji do Ba- njaluke, Aero 50.000, Žična enodnevni zaslužek,. Cestno podjetje .gradbeni materi- al. Stanovanjsko podjetje 2.000 stanovanjska zdru.ga enodnev- ni zaslužek. Ceste — kanali- zacija 6.000 v materialu (ce- ment) in 2.0(И) v denarju. Za- vod za požarno varnost 1.000, kino podjetje 5.0(K(, Kli- ma 5.(KK), hotel Evropa 1.500, Obnova enodnevni zaslužek, Mètka 60.000 (flane- laste rjuhe), Toper 20.000 (pe- rilo), Moda 15.000, Kovinoteh- na 40.000 (v materialu). Po- slovno združenje .^.iiens 430, Vodna skupnost Savinja 15.000, osnovna šola Štore I.OOO, Pevec, strojni ključavni- čar 500, Slovenija vino 1.000 in Cinkarna 10.000 v denar- ju in 30.000 v materialu. V nadaljevanju se je akcija usmerila predvsem na zbira nje denarnih — nakazujete jih lahko na žiro račun ob- činskega odbora Rdečega kri- ža v Celju, za prizadete v Ba- nja Luki št. .>507—8—82 — ter materialnih prispevkov, s tem, da zlasti kar tiče materialnih prispevkov kolektivi samo sporočajo svojo odločitev šta- bu in nato čakajo na sporo- čilo o realizaciji pošiljke. Prvi rezultati zbiranja po- moči za Banja Luko in pri- zadete prebivalce so v celj- ski občini nadvse zadovoljivi in kažejo na veliko priprav- l.ienost ljudi. In tudi tokrat ,ie prišla do vel.jave znana resnica: kdor hitro da, dva- krat da! M BOŽK: i MALA ANKETA CVETJA BO TUDI POZIMI DOVOLJ Tokrat smo obisikali štiri celjske cvetličarne, kS kljub končanemu Dnevu mrt'Vih imajo še vedno dovolj dela. V tesnih prodajalnah je sicer nekoliko manj ljudi, kljub temu pa drobni ženski prsti hitijo vemti vence, šopke, vlagati rože v veze, pripravljati darila in jih opremljati s cvetjem. Je že tako, da so cvetiličarne najbolj polne prav ob dnevih, ko podarjamo cvetje bolj, kot ostale dneve v letu. To so 8. marec. Dan mrtvih, ne nazadnje tudi Novo leto. šopek cvetja je kot spomin, na nekaj veselega ali žalost- nega. Kako je bilo v zadnjih dneh v celjskih cvetličarnah in kako bo .skooi zimo, ki se približuje. To je bil osnovni motiv, toi nas je vodil pri ustvarjanju naše male ankete, ki pa je res majhna zato, ker je bila četrta celjska cvet- ličarna v Zidanškovi ulici tisti dan zaprta. JOŽICA VOVK, poslovodki- nja cvetličarne v Prešernovi ulici: »Krizanteme smo etos prodajali od 3 do 7 din, na- gel j^ne pa od 1,5 do 3 din. Prodali smo okoli 1000 kri- zantem in 12 tisoč nageljnov, nekaj tudi vrtnic in košaric. Promet je biL podoben lan- skemu, prav tako tudi cene in ni bilo opaziti večjih pre- mikov. Pozimi bomo imeli največ n^eljne iz Šempetra pri Novi Gorici, morda tudi anemone, gerbere in od de- cembra dalje domače tulipa- ne. Vedno imamo tudi pe- stro izbiro lončnic.« ZDENKA TRŽAN, prodajalka v cvetličarni Cvet v Miklo- šičevi ulici: »Krizanteme smo dobili in Velenj'a in Medloga, bile pa so po 3 in 7 din. Prodali smo vse in jih je še primanjkovalo. Nageljnov smo prodali okoli 6 tisoč. Veliko povpraševanje je bilo tudi za vrtnicami, ki smo jih naro- čili 200, dobili pa samo dvaj set iz Ljubljane! Kako bo po- zimi? Vseskozi bomo imeli nageljne, morda še gerbere, drugega nič. Seveda pa ima- mo veliko izbiro lončnic. Pro- met je bil Ob letošnjih praz- nikih isti kot lani.« ALOJZ OCVIRK, sin cvet- ličarke Lojzke Ocvirk v Ću- prijski ulici: »Vse krizante- me po 7 din smo prodali, kar je dokaz, da ljudje že ze- lo radi kupuj'ejo boljše stva- ri, Nekaj krizantem po 3 din, ki smo jih dobili od nekega privatnika iz Laškega, je še ostalo. Ostali so tudi nagelj- ni, katere smo prodajali po 2,5 in 3 din. Precej smo pro- dali tudi vrtnic, katere smo dobili iz Brežic. Že zdaj skr- bimo, kako bo pozimi. Radi bi, da bi imeli čimveč razno- vrstnega cvetj'a, da bomo 1а11!љо ustregli vsem stran- kam. Tako bodo lahko vedno kupili nageljne, anemone, ger- bere in lončnice. Tako poslovodje in prodajalci v cvetličarnah. Vsi so si enotni v tem, da so imeli za prodajo premalo vrtnic, da so krizanteme in nageljni še ostali in da je bil promet pt^doben lanskemu. In pozimi? Obljubljajo, da bo sicer cvetja dovolj in to različnih vrst. Trudijo se, da pozimi ne bi bile prodajalne cvetlic prazne ali vsaj zelo skromno založene z eno ali dvema vrstama cvetja, če btxio svojo obljubo iäspolnili pa bomo lahko kmalu videli. Vsekakor pa drži, da se ne smejo ponoviti prejšnja leta., ko so bile naše cvetličarne v primerjavi z ljubljanskimi sorazmerno slabo založene ... TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE - TEMA ^ Pred dnevi smo cicibni na šoMi, tiredniki in sode- lavci otroške revije Ciciban in vsi, ki to revijo poznamo, proslavili 25. obletnico njene- ga izhajanja. Lep jubilej. Koliko lepega, vedrega, po- učnega in koristnega prina- ša Ciciban v otrokovo živ- ljenje. Zanj je ena prvih re- vij, ki jo bo sam prebiral, časopis, ki ga bo seznanjal o vsem, kar bo zanj zanimi- vo in dojemljivo, prijefna, estetska in živopisana slika- nica, ki bo bogaiila njegov predstavni in fanta?!ijski za- klad. Po ocenah strokovnja- kov jo uvrščamo med naj- boljše otroške revije v sve- tu. V njej sodelujejo naši najvidnejši pisatelji, pesniki, lÍAOvni in glasbeni mnetni- ki, ki рошајо otroški svet, se mu zinajo približati s svo- jimi stvaritvami, zadovoljeva- ti njihovo vedoieljnost in po- trebe po fantazijskem doživ- ljanju in bogatiti njihovo življenje z lepo vsebino in lepo ilustracijo. Zato naj bi Cicibana imel vsak otrck, ne samo tisti, ki že hodi v šolo, ampak že tudi predšol- ski, saj njemu je pravzaprav namenjena. Res je, da sled- nji še ne zna brati, zato mu ga bomo prebirali mi. Odra- sli sprejemamo dnevne časo- pise, otroka pa naj enkrat mesečoK) »obišč^e« Ciciban, kar bo zanj pravo doživetje. Vsaka stran Cicibana je dea pisanega otroškega sve- ta in je vredna temeljite po- zornofifti. To jesen so izáli že trije. Akademska slikarka, ki opremlja prvo stran, ne mi- sli samo na njihov barvni učinek, ampak posreduje otroku motive, ki so mu bli- Bu; značilno pa je to, da sprenrïlje veliko napisano za- poredno številko Cicibana to- liko elementov — stvari, ko- likor jih napisano število ob- sega. Dober način razvijanja številskih predstav in poj- mov. Poit do pravega in temelji- tega 2jnanja je dolga in te- žavna. Pedagogi — vzgojite- lji in učitelji, morajo posre- dovati in razvijati potrebna ^)oznanja na najrazličnejše načine. Velikokrat jim Cici- ban dobro pomaga. V tem jubilamem letu sta dve strani posvečeni pozdra- vom in besedam zvestih tired- nikov in sodelavcev Ciciba- na, ki so prav topli in gan- ljivi. Takole je med prvimi napisal nekdanji urednik Al- bin Weingerl: »Ko pride ci- ciban na svet je praznik za starše, ko prinese p>oštar Ci- cibana v hišo, pa je praznik za vas, otroke,« аИ pisatelj Leopold Suhodolčan: »Ciciba- ni vaše sonce je najbolj to- plo, vaše nebo najbolj mo- dro, vaša pokrajina najbolj široka, vaše dogodivščine naj'boy imenitne, nikar se ne čudite, da pisatelji tako radi obiskujemo vašo deže- lo.« Otrok bo iz teh dobrih in drobnih misli spoznaval ljur di, umetnike vzgojitelje, Id prinašajo med radosti in trp- kosti življenja nove topline, ki je nikoli ni zadosti. Sre- čeval jih bo kasneje, ko bo Bapustil pravljični svet, kaj- ti ti umetniki ustvarjajo aa mlado in staro, za vsakogar mnogo, ki želi sprejemati. Ko bo oitrok v Cicibanu bral ali poslušal pesmico, zgodbico ali pravljico in gledal ilustra- cijo, bo za tem čutil kon- kretnega človeka in imel ga bo rad. Otroci bodo Cicibana raz- lično dojemaili. Vsebina uipo- števa diiševne, intelektualne zmogljivosti otrok vseh cici- banovih raavojnih stopenj. Tako bo za najmlajšega cici- bana primerna kakšna krat- ka pesmica ali zgodbica, s kratko in zanimivo vsebino, ki se je bo zlahka naučil na pamet — sicer pa. da bomo obogatili z njo otrokov be- sedni zaklad, razložimo bese- de, ki jih otrok ni razumel. Prwšolarček pa ga bo, ko bo spoznal velike in male tiskane 0гле, lahko sam pre- bral celega in si z njim pri- dobival nova znanja ter si razvijal bralne in izrazne sposobnosti. Marsikatera zsgodbica ali pravljica je primerna za dra- matizacijo, ob kateri bo otrok posnemal najrazličnej- še like in se vadil v s^no- stojnem nastopanju in govo- ru. Tako poi)olno pa lahko izkoristimo vsebino Cicibana le v vrtcu, kjer se v^ojite- Ijice na tovrstne za4)oslitve vnaprej pripravljajo. Področje intelektualne vzgo- je je prisotno v Cicibanu po- sebej še v ugankah, ki jih je v vsakem letniku precej. Ciciban bo dal otroku tu- di dosti moralnih naukov. Na preprost, neposreden in čustven način ga bo poučdl o lepem vedenju, poštenosti, dobroti, Ijiubezni do sočlove- ka m ga odvračal od vsega nelepega. Ciciban pa nam ne poma- ga le pri vzgajanju čuta za lep jezik, za lepo in dobro, ampak zajema širše področ- je estetske vzgoje. Ta je po- udarjena predvsem v likov- ni opremi Cicibana ter tudi v uglasbenih pesmicah. Vs^ binsko so pesmice povezat^ z intelektualno in moralni vzgojo, ki jih spretni glasbç. niki prirejajo otrokovi gi^j. beni zmogljivosti, okusu ¡^ posluhu. Za razvedrilo je v Cicibi(, nu dosti tudi otroškega morja, za katerega predvseJ skrbi Mihec s svojimi doriđ slicami in dogodivščinami^ katerim se bo otrok od srcj nasmejal. Površen pregled Cicibanovj vsebine lahko sklenemo ^ mnenjem, da zavzema ta otroška revija nenadomestlji, vo mesto v vzgajanju pred, šolskih, kot tudi šolskih otrok. Poleg ostale otrošjc, literature (tudi o tej bomo enkrat spregovorili) in sli^a- nie, ki jih sistematična pred. šolska vzgoja pri svojem de- lu uporablja, je Ciciban ne. pogrešdjivi vir vzgojne vsebj. ne in inspiracij vzgojiteljic, Prav bi bilo, da bi se vsi starši tega zavedali m priskr- beli svojemu otroku mesei- nik, ki naj bi ga zanesljivo sprejemal po pošti vsak me- sec. Z njim mu bomo zago- tovili prenekateri lep d'>živ- Ijaj, obogatili njegov svet, kar je posebno važno za ti- ste otroke, ki ne hodijo v vrtec, teh pa, kakor vemo, je še mnogo. S Cicibanora bomo ob vseh ostalih priza- devanjüí pomagali premos'itì prelomnico med predšal=!co dobo, vrtcem in začetkom življenja v šoli. Prof. Ana četkovii SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO Janez Zakrajšek, pravnik, v prostem času pa vnet smučar in smučarski učitelj govori za bralce Nove- ga tednika o pripravah na zimsko sezono. • Medtem, ko smo v prejšnji številki Novega tednika govorili o privajanju na sneg, se bomo v da- našnjem sestavku dotaknili predvsem smučarske o- preme. Ni treba posebej poudarjati, da je tudi od same opreme veliko odvisno, kako se bomo med vož- njo po belih strminah počatili. • Ce mislite, da v Celju ne morete kupiti smu- čarske opreme in to vseh vrst in kvalitet, se moti- te. V poslovalnici Slovenija šport imajo bogato za- logo vseh vrst smuči in ostale opreme, ki jo potre- bujemo pri smučanju. • Smučati se lahko naučite tudi v smučari^kih šolah. Teh bo tudi letos dovolj v Celju in o njih bo- mo govorili ob koncu današnjega sestavka. (nadaljevanje) Pri nas imamo smučarsko opremo za vsak žep in sko- raj vse potrebe! Osnovno vo- dilo pri nakupovanju pa naj nam bo: rajši dajmo kak- šen dinar več za dobre vezi, kot pa za obleko po zadnji modi. Imamo navadne vezi, ki so primerne za vsakega za- četnika, kot npr. ATG vezi, ki jih izdelujemo v Jugosla- viji ali pa najnovejše vezi Marker in Tirolia. Važno je, da se vezi same odprejo, ka- dar pademo. Nikdar ne upo rahljajte starih statičnih če- ljusti, ker nam pri padcu iz njih noga ne izskoči. Ta- ko je nevarnost za zlome večja. Vezi stanejo od 65 din (za pionirje) do 491 din (Marker, model Simplex) Montaža vezi po meri čev- lja ali varnostnih vezeh je 15 din. Veliko je odvisno tudi od čevljev. Avstrijski Humanic so po 400 do 580 din, čevlji Alpina Žiri pa od 350 do 400 dinarjev. Za začetnike in otro- ke so zelo primerni tudi »pol pancerji«, kì so od 80 do 150 din. SMUČI: za otroke je zelo primeren komplet »Ciciban« (kratke smuči, vezi in pali- ce) za 60 din. Za ostale pa smuči znamke Metal 720, Star Metal, Metal Super GSL in Metal GTn34 ter Fiberglass 911, Fiberglass Mustang, Fi- berglass Crástall, Fiberglass Snow Star in Fiberglass Su- per SL. Cene za omenjene «muči, ki jih lahko kupit? v vseh dolžinah so od 268 de 907 din (odvisno od dolžine in kvalitete). Pri Slovenija športu lahko kupite tudi vse vrste smu čarskih hlač, smuîarske tor- be puloverje, rokavice, ka- pe, vetrovke, anorake in ma- že. Pred nakupom smučarske opreme, predvsem smučI in vezi pa se posvetujte s stro- kovnjakom! Vsak lahko smuča z do- bro in slabo opremo. V bi stvu gre za duševno in teles- no rekreacijo, ki je cilj vsa- kega smučarja — nedeljske- ga ali rekreativnega. Cilj te- kmovalca je s kompletnim znanjem doseči čimboljše re- zultate, cilj rekreativnega smučarja pa telesna in du- ševna sprostitev po naporu, ki ga povzroča tempo življe- nja. Veliko pa je odvisno od maž in kako smuči namaže- mo ter od obleke. Imamo veliko dobrih in slabih maž, vendar prav slaba ni nobe- na. Tudi naši izdelovalci smučarske opreme izdelujejo maže, ki dobro služijo po- trebam vsakega smučarja, na žalost pa za tekmovalno smu- čanje ne odgovarjajo. Pred- nost uvoženih maž je pred- vsem lastnost hitrega maza- nja, kajti pasto lahko nama- žemo brez truda, spray pa ima vse lastnosti ostalih sprayev ter je njegovo nana- šanje na smuči zelo enostav- no. Upoštevati moramo sa- mo na tubah napisana navo- dila. Slaba lastnost mehkih maž je, da se zelo hitro zdrg- nejo s smučkme drsne plo- skve. Voske lahko nanesemo na smuči z drgnjenjem, lika- njem po drgnjenju ali pa jih raztopimo in nanesemo na smuči s čopičem in še to- ple. Za razliko od mazanja s pastami, sprayem ali vo- skom, ki smo ga nadrgnili na smučko — tu poteka ma- zanje v smeri konica rep — pa poteka nanašanje s čopi- čem v obratni smeri tako, da izmenično vlečemo z raz- topljenim čopičem po levi in desni drsni ploskvi. Pote- gi so krajši ali daljši, odvis- no je od voska, ki ga upo- rabljamo in snega, ii ga bo- mo uporabljali s smučmi. OBLEKA: Smučar naj bo oblečen tako, da mu mraz ne bo mogel do živega, vendar pa to ne pomeni, da moramo biti oblečeni kot Eskimi! Obleka naj bo lah- ka in smotrna ter nas ne sme ovirati. Hlače naj bo- do iz materiala na katerega se sneg ne prijema (lasteks), pulover naj bo iz nekosmate volne, čepica pa takšna, da jo lahko potegnemo čez uše- sa. Spodnje perilo mora bi- ti tople in lahko (mako),' za- dostuje pa nam tisto, ki smo ga navajeni nositi v mrazu (dolge ali kratke spodnjice, majica, srajca ali puli). Priporočljiva je tudi vetrovka, ki pa jo uporab- ljamo ob daljših turah, v hujšem mrazu, slabem vre- menu in ob počitku, da se ogrnemo. Kadar gremo na smuča- čanje ne smemo pozabiti, da se mnogo gibljemo in da nam preveč obleke po- vzroča potenje. Zato smučaj- mo oblečeni samo v najnuj- nejše, vatirano vetrovko pa si prihranimo za čas, ло ne smučamo. Nikoli ne smemo smučati lačni in utrujeni! Utrujenost povzroča največ poškodb. SMUČARSKE ŠOLE: Pri- poročljivo je, da se vsak, ki želi smučati, včlani v smu- čarsko društvo ali odgovarja- jočo telesnovzgojno organiza- cijo. Tudi v Celju imamo smučarsko društvo Izletnik, kjer je včlanjenih več do- brih smučarskih učiteljev,, trenerjev in vaditeljev. Nji- hov statut jih obvezuje, da morajo biti strokovno uspo- sobljeni za vodenje smučar- skih šol in učenje začetni- kov. Učenje smučanja ima v Celju že lepo tradicijo in društvo pripravi vsako leto pionirsko smučarsko šolo, v kateri si pionirji pridobivajo osnovno znanje smučanja, Najboljše potem društvo' včlani v svoje vrste. Kje bo- do letos smučarske šole bo- mo pravočasno objavili v Novem tedniku! Ob koncu: smučanje ni noben bau-bau In se ga lah- ko vsakdo nauči. Potrebno je le malo dobre volje ter želja po zdravju, rekreaciji in oddihu. Oprema je ob pogojih, ki nam jih daje trgovska mreža, konkretno v Celju Slovenija šport, več ali manj dosegljiva. Veselje, ki ga nudi prvi spust brez »pike« pa nam odtehta vse izdatke in začetne težave! Torej: če še ne smučate, ne odlašajte več. Zberite po- gum, nabavite opremo in zač- nite z učenjem smučanja! P. s.: Namen sestavka je bil približati smučanje lju- dem, ki se še ne smučajo in imajo do smučanja tudi po- misleke. Sestavek ni name- njen strokovnjakom, kajti tisti imajo dovolj strokovni literature, s poljudnim pisa njem smo hoteli opozoriti na zimo, ki je pred vrati in ns pomen smučanja,. (Konec) TA PRAVI INU TAZ IE LI olemone-Shegen. PRISPEVKI NAŠIH BRALCEV: [MET IN HUDIČ Pa ni dolgo trajalo in le so bile na drobno na- pe. In spet ga je kmet v falo pretepel, dokler mu oka odrevenela in se pa- zlomila. Nato mu je su- ) ukazal težko kamenje iti iz doline na vrh griča. g je nosil in nosil, nekaj je nosil, preden je bilo olj kamenja za hišo. In je že bil zelo velik kup, »rohnel nad njim: »Nehaj fendar s to bedarijo! Vre- si, da bi ti s kamnom jcel bučo! Prekleti!« Nato je kmet začel zopet srdito tepati, dokler se mu ni nila nova palica, a tako je kmet pretepal lica dan za dnem, misleč mu bo pretepanja dovolj da bo pobegnil. Toda hu- ni maral oditi. Nasprot- Maščeval se je. čim bolj je kmet p>odnevi pretepal, a huje ga je vrag mučil lOči. Bilo mu je obupati laj mu je prišla srečna sel v glavo: kaj ko bi šel rasati župnika. Oni so go- ü z odličnim uspehom do- all latinske, bogoslovne in le šole, gotovo Iwdo vede- svetovati in povedati, kaj je storiti. faslednji dan je šel kmet gospodu. Hudič je seveda z njim, toda pred župni- ise ni upal. Bal se je, da fcja župnik zarotil in po- slal v pekel. Zato se je skril v grmovje in čakal na kmeto- vo vrnitev iz župnišča. Župnik je pravkar odmolil brevir, ko je kmet potrkal. »Naprej!« je rekel župnik. In ko je kmet stopil v sobo, ga je — kakor po navadi — ve- selo pozdravil: »O, hej, Fran, celj! Dobrodošel! Kaj boš po- vedal dobrega in veselega?« »Nič dobrega in veselega,« pravi kmet in ssačne pripo- vedovati, kako je čital »Colo- mone shegen« in nevede hu- diča priklical, katerega se zdaj znebiti ne more. župnik ga je narahlo okregal, češ Kolomonov žegen se ne sme tako brati kakor molitvena knjižica. Tukaj moraš dobro vedeti, kaj bereš, sicer lahko doživiš velike nevšečnosti. »Ker si pa po nevednosti prišel v to smolo, ti bom pa povedal, kaj ti je storiti: daj hudiču tako delo, da ga ne bo mogel izvršiti... « »Ne bo nič pomagalo. Jaz sem mu dal že razna nemo- goča dela, pa vsako delo na- redi,« pravi kmet. »Dobro me poslušaj, Pran- celj,« pravi župnik. »Jaz sem rekel, daj mu takšno delo, da ga ne bo mogel narediti.« »In kakšno delo bi to büo?« vpraša kmet. »Poslušaj,« pravi župnik: »Reci doma svoji ženi, naj ti skuha lonec fižola. Ta fižol pa naj bo trdo kuhan, to se pravi ne popolnoma mehak. Tega fižola se naj e j do site- ga. Naredil ti bo cel rebeljon p>o črevih. Prdel boš kot stara kobila. In kadar ga boš spu- stil, reci hitro hudiču: »Halo! Primi ga! Drži ga!« In ravno tega hudič ne bo mogel stori- ti ter bo moral — kakor predpisujejo čarovniški zako- ni — oditi nazaj tja, kamor spada — v pekel.« In tako je kmet tudi storil. Najedel se je napol kuhanega fižola in potem ropotal kot stal^ kobila. In kadar se je oddahnil, je rekel hudiču: »Halo! Primi ga! Drži ga!« Pa ga ta ni mogel niti prijeti, niti obdržati. »Tedaj se pa zgubi tja kamor spadaš!« se je zadri kmet. In tedaj se je začel hudič p>omikati nazaj v pekel, kjer je še dandanes. Pa bo morda rekel kdo iz- med bralcev: »Jaz bi tudi ra- bil takega hudiča, da bi de- nar skupaj nOsil, drva cepil, klade razbijal, kamenje nosil za novo stavbo itd. Saj je bil tisti kmet po hudičevem od- hodu silno bogat, če mu je vrag nanosil veliko zlatih gol- dinarjev.« — Pa, žalibog, ni bilo tako. Kmet je videl pol- no skrinjo denarja pod vpli- vom hipnoze in sugestije. V resnici pa je bila skrinja slej ko prej popolnoma prazna. Ravno tako se gabrovih klad ni nihče dotaknil. In kamenje je bilo še tam doh v dolini, Domači so videli kako odskakuje, kadar ga je vrag zbodel s šilom v zadnjico, a vraga niso videli. Njegovi so- sedje so videli, kako s pestmi in prgiščem grabi zlatnike iz polne skrinje in jim jih tlači v žepe, oni pa so se muzali in na tihem smejali, ko so videli, da je prazna skrinja in da ima prazne roke. In so na tihem govorili med se- boj: »Hudo ga je zmešalo. Bog mu daj zdravo pamet!« Kmalu se je tudi sam zbudil iz hipnoze in spoznal, da je vse s »Kolomonovim žegnom« vred samo velika prevara MSŒ POJEDINO iekoč mi je pripovedova- starejša ženska, katera je lüa k nam pomagat pri ijih poljskih delih, kako nekoč njenega, že davno kojnega očeta, gostile co- lice. To se je zgodilo ne- ko na meji fare Sentie- ri in šmiklavž. "jen oče se je neke sobo- okrog polnoči vračal ie iona domov, kjer je pri kem kmetu mlatil. Bila je впа noč tako, da je le s fewo hodil. Na rami je no- cepec, v drugi roki pa v katerega mu je go- iidinja nadevala »talež«. ' je utrujen, pa si je mi- »Bom pa malo sedel počakal še na sosedove- Janeza,« ¡tí je tudi mla- V isti vasi, da bi šla siku- i domov. Ko je takole stajal in gledal v temo, aagledal tam, kjer se kri- la poti, majhno lučko, tiskal je in ker je videl, ' je luč vedno na istem ®stu, je bil prepričan, da tam Janez in da ga zdaj Ч ko ga je »poznal po skanju. Pospešia je korak, ko je prihajal k luči. bolj je ugotavljal, da je tam večja druščina. Prišel je že čisto bli2íu in zagledal okrog ognja sedeti par žensk, ki jih pa ni poznal. Lepo jih je pozdravil, one njega, nakar so ga povabile, naj le prisede. Ubogal jih je, saj se mu je zdelo zanimi- vo giledati te ženske, ki so se gostile kar tam na tleh z raznovrstnimi dobrotami. Tudi njemu so ponujale je- sti. Ker se je branil, češ, da ni lačen, saj se je vračal z likofa, mu je najmanjša na- devala v celkar nekaj kro- fov, naj jih ima za nasled- nji dan. Ker se je po dolini že pričelo razlegati petelinje pe- tje, in se je že porajalo no- vo jutro, se je čudna druž- ba na mah porazgubila. Tu- di on jo je brž mahnil po bližnjici domov. Mati je bi- la že polkonci. Ko je potem jemala iz cekarja kruh in potico, je na veliko začude- nje zagledala v njem še — konjske fige, tiste krofe, ka- tere mu je mimogrede nade- vala v cekar mlada copmica. ^ K. M. BREZ STRAHU! SEDANJEGA RO- MANA JE SICER KONEC, TODA IMELI BOMO .SPET NOVEGA, LE DA ZA TO ŠTEVILKO ŠE NI BIL PRIPRAVLJEN ORTOPEDAGOŠKA EKSKURZIJA CELJSKIH DEFEKTOLOGOV V GRADEC v oktobra so odpotovali v Gradec na enodnevno defektološko ekskurzàjo prosvetni delavci posebnih osnov- nih šol iz Celja, Laškega, Velenja, Rogaške Slatine, Šmarja pri Jelšah in Slovenske Bistrice, člani celjske sekcije Društva defektologov in nekateri povabljeni, Id se pri nas ukvarjajo s problematiko duševno prizadetih — vseh je bilo oikioili sto. Ogled defektološkdh ustanov v glavnem mestu avstrijske Štajerske sta jim priprawüa občinski svetruk mesta Gradca g. Kari Boc in sodelavec psiholog g. dr. Gibisecr, ki sita poskrbela vse potrebno, da je naporna in programsko bogata ekskurzija odlično potekala. V Gradcu so si najprej ogledali posebno osnovno šolo »Am Damm«, kjer ji je v imenu prosvetnega od- delka občine Gradec prisrčno pozdravil mestni šolski inšpektor g. Rop. V nagovoru je pojasnil šolsko proble matitoo v Gradcu in prizadevanja pristojnih organov za dvig in izpopolnitev pesebnega šolstva in zavodov za usposabljanje duševno prizadetih otrok in mladine. la prikazanih statističnih podatkov so prisotni zvedeli, da je zanimanje občine, družbenih organov in posameznikov v tej smeri razveseljivo, težava pa je le v premajhnem Številu ustresmega kadra. Problematiko šole »Am Damm« je pojasnil direktor dr. Steiner; šola ima 8 razredov a vsemi šolskimi stopnjami, poučuje 8 liter, učiteljev, med njimi je 6 defektologov, 4 veroučitelji za katoliško in eden za protestantsko veroizpoved, 2 učiteljici ročnih del, logopedinja, sodelujeta pa še šolski zdravnik in oskrbnica; šoii je priključen tudi šolski varstveni odde- Чек; v zavodu je trenutno 127 otrok — mnogi se vozijo od daleč, 14 dečkov pa prebiva v deškem dijaškem do- mu. Solo, ki je paljena zgolj za usposabljanje duševno prizadetih otrok in ima vse potrebne učilnice, kabinete, posebne sobe in telovadnico, so odprli pred letom dni. Uitelji so udeležencem pripravili tudi prikaz svojega dela z otroki, žal pa je bilo za to bolj malo časa. Iz posebne šole »>Am Damm« so ekskurzisti odnesli najboljše vtise in škoda je le, da ni bilo več časa za strokovne razgo- vore o konkretnih problemih dela, o uspehih, admini- straciji ipd. Duševno prizadeti mladinci, ki ne morejo delati v proizvodnji, imajo v delavnioah ustanove »Mladina pri delu« vso oskrbo in delo in pod vodstvom oddelkovodij sodelujejo po svojih sposobnostih in interesih. Oddelkov je več, izdelujejo pa razne drobne predmete, talco kulije, oikraske, kovinske izdelke ipd; delajo pa tudi za druga podjetja. Princip dela v tem zavodu je v tem, da je tre- ba postaviti duševno prizadetega mladostnika tja, kjer bi lahko največ napravil in pomagati mu pri razvijanju sposobnosti do skrajnih meja. Predvsem pa je važno, da je zaposlen, (fe ne bi v brezdelju postal plen ceste in ne bi zašel v neustrecme antásocialne dejavnosti. Dekleta so zaposlena tudi v šiviljstvu in njihova aktivnost v proizvodnem procesu v tem zavodu je prav zanimiva. Vsi prejemajo v domu hrano in malenkostno denarno nagrado, imajo pa tudi internat za fante. Ponos Gradca je posebni otroški vrtec v Rosenhai- nu, prelepem zelenem predelu štajerskega mesta. Po- sebna zgradba v paviljonskem stilu je bila zgrajena za posebno pomoč cerebralno prizadetim predšolskim otro- kom v letu 1967. Ker bomo o tem svojevrstnem otro- škem vrtcu spregovorili diugič, naj bo za danes dovolj le to, da smo iz tega kraja odnesli globoke vtdse in bili navdušeni nad delom s prizadetimi otroki. Načelo »Za- četi pri prizadetem otroku že v najzgodnejši dobi z vse- mi metodami, da bi mu razvili oikrnjene ali F>omanjklji- ve telesne in duševne zmožnosti« je tu zares konkretno, ne samo v teoriji. Veseli smo lahko, da smo 'začeli temu problemu v zadnjem času tudi pri nas posvečati neko- liko več pozornosti, vzor pa so nam vsekakor lahko naši sosedje, saj ji je veljal ta dom 3 milijarde in 600 tisoč šilingov. Ogled socialnih ustanov smo zaključili v Rosenhainu v Domu upokojencev. To je nova, osemnadstropna zgrad- ba z veUko dvorano, kamor nas je povabil na kosilo občinski svetnik in naš prijazni voditelj po navedenih socialnih ustanovah v Gradcu g. Kari Boc. Nad nepri- čakovanim povabilom smo bili resnično presenečeni in veseli lepo izpopolnjenega programa, lepega sončnega dne in prijaznosti naših gostiteljev, po pozdravnih govo- rih in napitnicah pa smo veselo zapeh. Popoldne, do odhoda, smo si individualno ogledali Gradec; nekateri so obiskali graški sejem, drugi lepe mestne trgovine, stari grad ipd. V večernih urah smo se od naših sosedov vračali zadovoljni, saj smo videli mnogo zanimivega in koristnega in smo bili tako polni I)Obud za še intenzivnejše delo v korist otrok in mla- dostnik čanov, osumljenih, da so bili v zadnjih dveh letih zapleteni v ugrabi janje ameriških letal, ki so morala pristati na Kubi. POZDRAV KONC^OŽANU — Predsednik Konga (Kmša,se) Joseph Désiré Mo but« je prišel na tridnevni državni obisk v Bel.erijo, v državo, ki je nekoč gospodovala v Kongu. Prvi na levi je belgijski kralj Baudoin, levo od Mobutuja pa stoji print Albert Lieški. Slika je bila posneta ob prihodu med slove.snostjo na letališču. Telefoto: UPI tedenski zunanjepolitični pregled V soboto 1. novembra je imel predsednik ZDA Ri- chard Nixon dolgo pričakova- ni govor o novih temeljih, na katerih bo. odslej slo.iela politika ZDA do latinske Amerike, Govor so po sate- litu prena.šale vse radijske in televizijske postaje v LA, ker je vladal« zanj izredno zani- manje. ZnaiM) je bilo, da je Nixon že pred nekaj tedni dobil za- upno poročilo od LA od new- yorskega guvernerja Nelsona Rockefellerja, ki ga je letos kot svojega posebnega odpo- slanca poslal trikrat na poto- vanje po državah LA. Rocke- feller je nameraval obiskati prav vse države LA razen Ku- be, s katero ZDA nimajo že več let diplomatskih stikov. Tri države so mu zaprle vra- ta pred nosom. Povsod, ka- mor je prišel, so ga pričaka- le množične in srdite demon- stracije, ki so bolje kakor vse druge ankete javnega mnenja pokazale, kaj si mi- sli javnost v LA o politiki ZDA do LA. Naposled so pred nekaj tedni predstavniki LA na čelu s čiLskim zunanjim miiiistrom izročili Nixonu program v več točkah z za- htevami držav na »zeleni ce- lini«. Nixonov govor vsekakor po- meni korak naprej v politi- ki ZDA do LA Po vrsti se je lotu najbolj perečih proble- ntov in očitkov LA do ZDA in dal vrsto trdnih obljub. Tako je med drugim dejal, da je že ukazal spremembo režima pri dajanju posojil. Doslej so bila posojila ZDA državam LA »vezana«, ker so lahko posamezne države LA z dolarji takega posojila lah- ko kupovale blago samo v ZDA. Odslej bodo lahko s tem denarjem kupovale v kateri koli državi LA. S tem se je tudi teža pomoči ZDA premaknila z »bilateralnih« te- mei jev na multilateralne«, kar ves čas zahtevajo vlade držav IjA. To pomeni da se bo neposredni pritisk ZDA na posamezne države LA ubla- žil. V zvezi s tem ,je Nixon predlagal tudi ustanovi- tev meda>meriškega odbor ki bo skrbel za to »muUfl terato«, in vzpostavitev sist ma, ki bo omog4№il posvet vanja o medameriški trg( vini. Nixon je tudi obljubil, se bo odločno zavzel { zmanjšanje ovir pri izvoj proizvodov držav LA na ti šča industrializiranih drža predvsem ZDA, a jih je opt zoni, da morajo začeti izn žati tudi končne proizvo4 iti 1ле večno vztrajati sjam pri izvozu surovin in hran^ Večkrat je poudaril besed partnerstvo in zatrjeval sv jim poslušalcem, da ZDA so več gospodovalna velasi do LA. Vlada ZDA tudi i bo več vsiljevala investit zasebnega kapitala država ki ga ne marajo, izrazil ¡ je prepričanje, da lahko i sebni kapital odigra zelo ¡ raeinbno vlogo pri razvo »zelene celine«. Tudi v t< pogledu je obljubil spreme be, posebno kar zadeva in sticije v razvoj krajevne gospodar sveta v LA. Na splošno je bil govor tí ten in stvaren. Morda javi sti v LA ne bo v celoti u jal, toda glede na dosedai politiko ZDA do LA nedvo no pomeni napredek. Zdaj morala siediti dejanja. V Kairu so skrpali spoil zum o prenehanju sovraži« sti med libanonsko armad in palestkiskimi komandosi Sporazum sta sklenila in p» pisala predsednik palestinsl osvobodilne organizacije J ser Arafat in poveljnik db nonske vojske Bustani. Sp razumu so botrovali predse nik Naser, egiptovski o rambni in zunanji minist in še drugi arabski politi) Vsekakor so se oddahn tako v Kairu kakor tudi Bejrutu in drugod po ara skem svetu. Toda kako dol| bo trajalo to olajšanje? K Hkor je znano, se sporazu nanaša zgolj na prenehali sovražnosti in podoben sp razum je bil sklenjen že 5 leti v Libanonu. Rešil ni nj ker so nasprotja ostala. P»' sti.ici menijo, da imajo pi vico napadati Izrael z ozei Ija vseh arabskih drži Libanon pa meni, uda mo paziti na svojii varno-st in í verenost. Tega nasprotja Kairu niso razrešili. Kmalu bomo plavali v »turški kavi« Iz leta v leto poraba pra- ve kave v državi hitro nara- šča. Samo lani smo za u'/oz kajve porabili nad 32 mii- lijonov dolarjev. V primerja- vi s porabo kave v letu i961 smo je lani porabili že 240 odstotkov več! Letos bo po- raba dosegla pribl. 34.000 tjon, kar je za 5 odst. več kot v preteklem letu. Uvoz kave naj bi v letu 1970 bil tak, kot je letošnji, - vendar pa kupčije še niso zagotovlje- ne. tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled ■ v BÄNJALÜKI SPET ZMA- GUJE ŽIVLJENJE — Veliko Banja- lučanov, ki jih je prejšnjo nedeljo in ponedeljek prizadejal katastro- falen potres, se je že začelo vra- čati v svoje domove, čeprav s tem še tvegajo. Toda po ugotovitvah strokovne komisije je med 18.100 pregledanimi stanovanji le kakih 6300 takoj vseljivih, 8000 jih bo tre- ba temeljito popraviti, 4000 stano- vanj pa podreti. Zato mnogi Ba- nj alučani še spijo pod šotori, ki pa jih primanjkuje, čeprav je voj- ska dala takoj na razpolago šoto- re za kakih 27.000 ljudi. Sploh se je v hudi stiski banjaluškega me- sta še zlasti izkazala JLA, ki je od prvega trenutka dalje pomagala reševati življenja in premoženje. Hudo prizadeto mesto je takoj na- slednji dan po potresu obiskal tudi predsednik Tito in se zavzel za hi- tro pomoč. Zadnje dni je začel pritiskati mraz, zato v Banjaluki še toliko bolj hitijo, da bi ljudem skrajšali življenje na prostem. Otroke do treh let starosti so evakuirali hkra- ti z njihovimi materami v Saraje- vo in druge kraje. V nekaterih pod- jetjih so stroji že stekli, tudi trgo- vine in gostišča se odpirajo, v mnogih hišah že spet sveti elektri- ka. le vodo morajo še dovažati s cisternami. Prva stiska po potresu je za silo premagana, vendar bo hudo prizadetemu mestu in okoli- škim krajem zelo prišla prav po- moč v gradbenem materialu, de- nariii in podobnem. Ta pomoč pri- teka iz vseh krajev domovine, pa tudi iz mnogih drugih držav ter OZN, v čemer se najbolj razločno čuti iskreno sočutje s prizadetim prebivalstvom. Potres je terjal 9 smrtnih žrtev in več sto ranjenih. Vsi prebivalci, ki jih je prizadejal potres, bodo lahko prejeli do 40.000 din kredita z 2-odstotnimi obrestmi in petletnim odplačilnim rokom. ■ UKREPI ZOPER DVIGANJE CEN? — Življenjski stroški so se v naši državi povečali septembra za 10 odstotkov v primerjavi z istim lanskim mesecem. Zato se osebna potrošnja zmanjšuje, ob tem pa se večajo zaloge blaga. Po predlogih zveznega zavoda za cene naj bi zvezna skupščina in zvezni izvršni svet sprejela nekatere ukre- pe, ki bi preprečevali ali vsaj otež- kočali neupravičeno dviganje cen. Zanimivo pa je, da se hkrati pove- čujejo tudi hranilne vloge prebival- stva, tako da so bile v septembru za 40 odstotkov večje kot v istem lanskem mesecu. ■ PREPOČASNA MODERNIZA- CIJA PROGE ZIDANI MOST — ŠENTIIJ — Na konferenci združe- ne organizacije ZK celjskega želez- niškega vozlišča, ki se jo je udele- žil tudi predsednik republiške skupščine Sergej Kraigher, so moč- no opozorili na prepočasno moder- nizacijo proge Zidani most — Šen- tilj. Posebno težavne so razmere v celjskem železniškem vozlišču. ■ KOLIKO CASA MINIMALNI OSEBNI DOHODKI? V odborih zborov republiške skupščine so po- slanci poudarili, da je doba, v ka- teri imajo delavci podjetja z izgu- bo pravico do minimalnega oseb- nega dohodka, sedaj predolga. Skrajšati bi jo bilo treba od seda- njih šest na štiri mesece. Tako bi se prizadeti kolektiv in občina bolj zavzemala za to, da bi podjetje prej postavili na zdrave noge ali pa ga likvidirali. ■ POMANJKANJE VAGONOV OVIRA PREMOGOVNIKE — Iz Ve- lenja, pa tudi iz drugih jugoslovan- skih premogovnikov sporočajo, da jim primanjkuje vagonov, kar po- vzroča težave pri spravljanju nako- panega premoga in oskrbovanju potrošjiikov s premogom. ■ JESENSKA SETEV KASNI — V Vojvodini so doslej posejali s pšenico šele kakih 200.000 ha, medtem ko naj bi po programu zasejali s to kulturo 470.000 ha po- vršin. Marsikje namreč še niso uspeli pospraviti rekordnega pri- delka koruze in sladkorne pese, se- tev razen tega ovira že poldrugo- mesečna suša, primanjkuje pa tudi delavcev. Pomoč in iskreno sočutje od povsod ZGODOVINSKI DNEVI SOLČAVE V OKTOBRU PRED PETINDVAJSETIMI LETI Dan se je nagibal h koncu. Vsi so nestrpno čakali, kdaj se bodo oglasili partizanski šarci, breda in minometalec, ki ga je imela četa na južni strani. Toda dolgo se ni nič zgodilo; medtem pa so med partizanskimi enotami kroži- li kurirji in obveščevalci s slabimi poročili. Prispelo je obvestilo, da minometalec ni- ma min. Tedaj je komandant bataljona XIII. pozval pro- stovoljce, med katerimi sem se javil tudi jaz, naj ponese- mo četi mine. Tadej, Ris, Muri in Tone-Edi, obveščeval- ci bolnišnice so šli že naprej. Prispeli smo na določeno me- sto nad naselje Brezje. Tu smo videli neko patruljo, o kateri smo mislili, da so bor- ci XIII. brigade. Začeli smo jih klicati. Tam blizu pa so bili naši tovariši iz predhod- nice, ki so se nam odzivali, tako da so se klici nekajkrat ponovili. Drugi dan smo zve- deli, da je bila to nemška pa- trulja, ki je prišla na Brez- je požigat in se ji je zato tako mudilo v Solčavo. Ko je patrulja slišala naše klicanje, se je zbala in pobegnila in tako še danes stojijo hišice v Brezju. Četa se je v tem premaknila in je nismo našli. Ta čas pa je plamen že za- jel gospodarsko poslopje pri Rončarju in Ramšaku. Nem- ci so začeli požigati. Vsi so se morali zato pripraviti za odhod, s seboj pa je lahko vzel vsakdo le najnujnejše. Nemci so ljudi zgnali na trg, dva policista pa sta med tem zažigala stavbe. Vsa vas je bila naenkrat v plamenih, vsa okolica je bila razsvetljena od požara. Ljudje, so od stra. hu in groze pešali, medleli in klicali na pomoč. Osmoje- na živina v hlevih in zunaj je divje rjovela. Veliko jo je zgorelo in se zadušilo. Vmes se je razlegalo vpitje Nemcev nad brezdomci, pokalo pa je tudi strelivo, skrito po hišah. Nemci so še bolj divjali, ker so mislili, da jih partizani napadajo. Ljudi in preostalo živino so odgnali po cesti proti Logarski dolini. Dolga vrsta se je počasi pomikala Po beli cesti. To je bila ža- lostna procesija. Nemci med potjo zažgali tudi hiše na Gmajni. Prišli so tudi šturmovo ravno, ter takoj planili v hlev in s sekirami pobili dva prašiča. Ker je gospodinja Minka videla kaj se dogaja je vsa prestrašena s tremi otroki in pestunjo Pavlo Ošep ušla skozi okno v hosto. Nemci so jih opazili in užgali z mitraljezi za nji- mi, vendar k sreči ni bil nih- če zadet. Ko so bili že na varnem v hosti, je gospo'lmja logotovila, da je v hiši, ki so jo Nemci zažgali ostala hčer- ka Francka, ki je spala. S Pavlo sta se splazili v hišo in jo še zadnji hip redili iz .sioreče hiše. Ko so prispeli z izgnanci k Logarjevim sestram, so iz- gnance strpali na podstrešje hotela in vse je kazalo, da jih mislijo sežgati s itavbo vred. Marija Podbrdžnikova, ki je znala dobro пеш.^лЈ m morda dobila pri nen^ških oficirjih nekoliko zaupan,,a, ker je bila nekaj časa • s už- bi pri nemškem ganer''.:u Brauchitschu. Uspelo ji je Nemce pregovoriti, da so SoL čavane spustili s podstreš.ja, nato pa zažgali samo hotel. Potem so med ljudmi /lura- li za delo nezmožne, ;)':fi ke, ženske in starčke, 46 po šte- vilu in jih pustili pri 'ime- tici -^ati Podbrežnik )/1. O- stale so z živino vred odpe- ljali proti železni Kup)- in Örni na Koroškem. Zgodaj zjutraj 25 oktobra smo šli v vas, da poizvemo, kaj Se je zgodilo s ^vojcv Po vsej dolini se ie dnJeč okrog valil gost dim in s' iirad po ožganinah. Ožgano tia- moije je ležalo vse križem, pod njim pa poginula Tam, kjer so se prej belile prijazne hiše, gostoljubna za- točišča partizanov, je iz ru- ševin samotno molelo -e ne- kaj osmojenih tramov, nemih pomnikov okupatorskih gro- zodejstev. Zvedel sem, da so moji ušli, zato je bil pogled na požgani dom manj turo- ben. Pri Herletu ogenj še ni zajel vseh spodnjih delov hi- še, zato smo poniaja'! do- mačinom rešiti, kar se re. šiti dalo. Medtem je prispel tudi bataljon XIII., ki jt sle. dil Nemcern, jih pri Pavliču v Koroški Beli dohi'-ol i p na- padel. Borci XIII. so se V.SU- li na Nemce z več strani, po- sebno tja kjer je bilo več Nemcev v skupinah, so morali paziti, da ne bi 'jadeli tudi kakega civila. Krogle so žvižgale nizko nad glavami, ker so imeli kritje v «lobači. Ko so prispeli na cesto v Be- lo, so morali vsi v najstrož- ji tišini in v velikem odsto- janju hoditi po cesti proti Železni Kapli Med borbo pri Pavliču so izkoristili priiiko trije Solčavani, ter ušli m&d točo krogel proti vrhu in ua solčavsko stran. Toda že na- slednji dan so Nemci dva zo- pet ujeli. Iz kolone, ki so io Nemci gnali proti Crni ; '^o ušli tudi trije. Ta dan so Nemci požgali še nekaj kme- tij v okolici Sv. Duha. Ko je kmet Jurij Selišnik-Strevc vi- del razdejanje in čakal, da bodo tudi njemu požgali dom in ga odpeljali v tabo- rišče, je obupal in si r;sje prerezal ^rat, kakor da bi še enkrat okusil taborišče, ki jih je poznal še iz prve svetovne wjne v Italiji. Obe. nem s selitvijo so ga pedali v celovško bolnišnico, kjer je podlegel. Nemci so s ¡svoji- mi zločini končali šele 27, oktobra. V teh dneh so po- žgali 66 stanovanjskih hiš, 172 gospodarskih poslopij in v razna taborišča sirom Nem- čije odgnali Ш ljudi. Po požigu je KNOO organi- zirai na vasi ljudsko kun in jo za vse, ki so ostali brez stre. he. Tudi sami prebivalci so si iskali hrano daleč v i^o sednjih vaseh Spodnje Savinj. «ke doline in po Koroškem. NADLEŽNOST Poleti, ko je vročina, sre- čamo mnoge nadležnosti: mu- he, komarje, ose, mušice. Se- veda se na to nadlego hu- dujemo^ si pomagamo z naj- različnej'šimi sredstvi, da jo odženemo. Ni pa nikjer zapisano, da tu- di mi, ljudje, ne postanemo kdaj pa kdaj nadležni. No, da razložim primer. Smo v avtobusu. Imamo vsak svoj sedež. Tudi tovariš z leseno nogo in gospod s tremi panceti. Ta dva sedita skupaj. Gospod bi moral da- ti pakete v prtljažnik. Znašel se je, namignil sprevodniku, da bosta že kday drugič рг)га- čunala. Tako so bili poleg go- spoda na sedežu še trije pa- keti. Videl sem, da je bil to- variš z leseno nogo precej resen. Kar naprej ga je go- spod s tremi paketi odrival in mu brundal na uho. — Saj imam svoj avto. Pravzaprav imam tri. Pa je avtobus še kar poceni. Po- sebno zdaj, ko šoferj'i ne sme- jo piti alkoholnih pijač. Pi- jete? — Ne, za take stvari ni de- narja .. . — Potem bi morali biti šofer! Imate av-to? — Nimam. Imam ženo, tri otroke, zaslužim šestdeset sta- rih jurjev ... — Komaj? Veste, tale naš socializem. Poglejte, poslušaj- te me, če bi meni dali pro- ste roke, ha, dragi kolega, milijonar bi bil! ... — Se vam slabo godi, go- spod? vpraša tovariš z lese- no nogo. — Slabo? Kje pa! Trdim, da bi lahko šlo .še boljše. Kje pa delate? — V tekstilni govami. . . — Pa tako slabo plačajo? — Drugi zaslužijo še manj ... Pa vi, ste obrtnik? — Uganili ste. Najprej sem delal pri podjetju. Potem so nekaj onegavili, da se oLcori- ščam. Seveda so se začudili, ko sem jim rekel: adijo! In sem začel privat. Prosim, sa- mo majčkeno prostora. Tole nosim naši stari. Zmeraj ho- če biti po modi. Pa sem švrk nil v Avstrijo. Prej'snji teden sem bü v Italiji. Tako tako, no, saj bo šlo. Moški z leseno nogo je prilepljen ob steno. Gospod pa naprej: — Pleskar sem. No, jaz ne, jaz sem se izučil zidarstva. Obrt sem vzel. Veste, takrat se je to še dalo. Ko sem za- čel, nisem imel niti sto ti- soč. Kj'e pa! še svoje bajte ne. Zdaj pa imam pet po- močnikov in dva vajenca. In dve hiši. Prosim, samo še malo prostora. Tako tako, saj gre. Ja, veste, ko bi mi ne iledali pod roke, bi imel šg več. Ježeš, je naša oblast ne- umna! še delati ljudem ne pusti. Pa delavnico in garažo sem tudi postavil. Brez tega no gre. Jaz bi še, pa moja stara ne. Nisva imela nič — ni bila zadovoljna. Postavim prvo hišo, ni ji bila všeč. Druga pa je cela graščina! Eih, s takimi galej'ami tudi ni nič. Zidov je že ni tako drago, oprema, oprema. No, pa imamo, hvala bogu, to in ono in tretje. Prosim, stis- nite se malo. Invalid z leseno nogo se razjezi. — Vrag z vašim imam, imam, imam! Jaz imam le- seno nogo, vi pa je nimate! Dvignil se je in stoje čakal postajo. Nadležnost pa taka! —dk— POPHAVKK V štev. 43 Novega ted- nika smo objavili prispe- vek Antona Ikovica pod naslovom »Zgodovinski dnevi Solčave« V podna- slovu je napačno objav- ljeno »v oktobru pred petnajstimi leti«, pravilno je pred petindvajsetimi leti. Pod sliko Solčava 24. oktobra 1969 — pravilno 1944. Opravičujemo se avtor- lu in bralcem za neljubo napako, ki ni nastala po naši krivdi. SVECA IN CVETJE ZA NEZNANEGA JUNAKA — Fantič se je »klonil k grobnici in prižgal svečo. Sve- čo spomina na vse tiste, ki so pred mnogimi leti žrtvovali svoja življenja za našo lepšo sedanjost. Svečanosti ob 1. novembru so bile pri vseh spomin- skih ploščah, spomenikih in grobovih raztresenih po gozdovih ... Foto: teve KOMEMORACIJE OB DNEVU MRTVIH — V Celju so bile ob 1. novembru! večje komemoracije in to pred spomenikom na Šlandrovem trgu (posnetelji v Starem piskru in na Golovcu. Pri vseh komemoracijah so sodelovali dijaki cejl skih srednjih šol, godba na pihala in vojaki. Predstavniki družbenopolitiČM organizacij so povsod poIožiU vence. Foto: t^ FOTO VESTI Gornji posnetek je eden od mnogih, ki so nastali v lepi jesenski nedelji, ki so jo borci Dolgega polja preživeli v minulem mesecu. Po obisku v Atomskih toplicah in Kumrovcu. so pri kmetu Kramerju v Bistrici ob Sotli preživeli nekaj lepih pestrih uric, kjer je za okusno kislo juhco, pečenko, domač kruh in dober mošt bilo vredno stopiti tudi v takšen »repek«, ki je bil delček spomina na skupne to- variške dni. D. F. Zgodilo se je prvič, da se je drsalna sezona v cd skem mestnem parku začela tedaj, ko igralci teni! še niso odložili svojih loparjev. Tako sta se na špoi nem prostoru na desnem bregu Savinje srečala zii ski in poletni šport. To je vsekakor redkost in p sebnost, toda za Celje — ne. Že prvi dan, v nedelj 2. novembra, se je po ledeni plošči pognalo nad 8( drsalcev! Beeedo ima: TONI HERCFELER Sveče na sveže oizaljša- nih grobovih naših pokoj- nikov so se že utatiile, ra- zen, sveda tis.tih, kd so jih zmikavti spravili že koj po tistem ko so svojci od- maknili pete. Presneti ljudje, da le zmorejo to početje! Zatoi-ej ni niti čudno, če si nekateri ne upajo položiti na grob le- pih nageljnov, ker bi se kaj kmalu enašli — pro- dani pod roko — v vaiai kakšnega godovnika. V teh dneh sem imel tu- di priložnost videti na ne- kem pokopališču neverjet- no nesramnost svojcev dveh pokojnikov. Svojci so namreč dali urediti robni- ke in nagrobnik, pri tem pa tako brezsobzimo ukra- dli del družinskega groba v sosedstvu, da je več kot očitno. Taki primeri za- služijo obravnavo pred sodiščem, če že ljudje ni- majo toliko poštenja in piate te. Kaj bi neki po- rekli pokojniki, ko bi od mrtvih vstali? Le cenuu šopirjenje? In še ena na temo dne- va mrtvih. Bilo je sončno nedeljsko popoldne po prvem. Na grobove sohi teli še redki zamudniki s skromnimi šopki. On in ona sta se peljala s kole- si. »Glej ga, tu je! Saj sem ti rekla, da mora biti tu nekje«, je vreščala in se ozirala proti opuščenemu pokopališču. Kdo ve, ka- ko dolgo na zaraščenem grobu rajnega nikogar ni bilo. Saj bi skoro pozabili kje leži! Precej maičen priaor je uprizorilo tudi postavno dekle, ki je prihitelo na pokopališče s šopkom krizantem, se ustavilo o(b vrsti grobov brez; križev in jelo razmišljati. Stopilo Je nekaj korakov naprej, pa spet nazaj, pa spet po- stolo ... le kateri je pra- vi? Rože so obležale na enem iamed golih grobov brez nagrobnika ali dru- gega znamenja, če je po- ložila rože na pravi grob, tega dekle pač ni moglo vedeti. Morda bi se njeni starši drugače znašli?! UMETNOST PARKIRANJA Ko kupiš avtomobil ne nastanejo samo finančni problemi glede registracije, zavarovanja in še vsega drugega ampak tudi zaradi »majhne hiške« ali »živ- Ijenskega prostora«, ki si ga tvoj avtomobil vsekakor zasluži. Garaže so danes strahovito drage Baje so v Celju tzogotovili celo nekaj takšnih, ki veljajo čez start milijončck in pol. Tisti srečneži, ki imajo po dve ali več garaž jih odda.jajo za lepe denarce. Pomanjkanje garaž pa kljub tem zadnjim in novozgrajenim še vedno obstaja. Zato obilo voznikov v Celju parkira pod milim nebom, m ulici alt ob stanovanjskih hišah na dvo- rišču, včasih pa tudi kar na zelenici ali pod bližnjim spomenikom. Ob takšnem parkiranju pa navadno nastanejo težave in različni dialogi med sosedi. Gospod Zličnik na Otoku vsako jutro najprej pet minut zagreva motor in se nato v elegantnem loku preko otroškega igrišča in koščka trave zapelje na ulico. Tirnice v travi so že tako vpeljane, da mu sploh ni potrebno gledati kod vozi. Njegova tašča je sposobna ženska. Poleg tega, da kuha kosilo, vsakih pet minut leta na balkon, če je parkirni prostor za konjička njenega zeta še prazen. Tako iz dneva v dan čuva prostor, ki pravzaprav ni njegov, je pa povsem pri roki in tik pod svetilko, da ne bi »celjski huligani, ki delajo samo zgago« popackali bleščečo karoserijo. Ko se pripelje domov, mu tašča že od daleč tuli češ, vidiš sem ti zopet prihranila prostor. Ostali sosedje vedo za »žlični- kov plac« in se mu izogibajo. Popoldne vzame žličnik cunje, vedro in vse tiste televizijske reklamne pripomočke in zganja pravo »popoldansko postransko obrt« s svojim avtomobile, kom. Pred dnevi pa ga je le nekdo polomil. Mlada voznica je pripeljala svoj avtomobil točno na žličnikov prostor in to tik pred njim. V tistem trenutku so utihnili tudi vrabci, drugače tako živah. ni, kajti pripravljalo .se je k nevihti. Preklinjanju in zmerjanju, kljub temu, da je parkiral nežni spol ni bilo ne konca ne kraja. Tedaj je še njej ušlo: »Hudiča, saj tu ni nič vašega.« Baje so sedaj pričeli tudi ostali sosedje voziti na žličnikov prostor M SENIČAR NOVI TEDNIK — üredui- štvo Ш oprava Celje, Gre- gorčičeva 5, poštni predaj 161. Drejuje uredniški od bor. Glavni urednik BER N\RD STRMCNIK, odgo vomi urednik JURE KRA SOVEC. NOVI TEDNIK izhaja od decembra 196£ kot na.sleđnik CELJSKEGA TEDNIKA, ki je izhajal od 1955 leta. NOVI TED NIK izhaja vsako sredo Izdaja CGP »DELO« - enote informacije propa- gaoda Celje. Tisk In kil šeji ČGP »DELO« Roko pisov ne vračamo. Gena posamezne Številke 60 par letna naročnina 30 din poUetna 15 din. Za tujin( uiaSa naročnina 60 din TekočI račOD 507-1-Ш0 TELEFONI: uredništvo 33-69. mali oglasi in na ročnine, ekonomska ^ro- ps^anda 31-05. podružnic^ 28-00