TO

! AVE MARIA g

S fe

Nabožni mesečnik za vemo slovensko ljudstvo

OKTOBER, 1949

AVE MARIA

LETNIK 41

Evangeljski prizori

ILAT je Jezusa dal bičati. Ko ga je pa po bičanju videl, ga je
moralo do dna duše pretresti, kajti pred njim je stal grozno izdelan
človek. Surovi vojaki niso bili zadovoljni s samim bičanjem. Ko so
odložili biče, so se lotili novih trpinčenj. Okrog razmesarjenega
trupla so Jezusu obesili rdeč plašček, preko leve rame, kot so jih nosili
kralji. In iz bodečega trnja so mu spletli venec in ga mu kakor vladarsko
krono pritisnili na glavo; v roke so mu pa dali morski trst. Tako so za-
smešili Jezusa in se norčevali iz njega kot judovskega kralja.

Iz hiše je Pilat stopil pred Jude in jim je rekel: “Glejte, pripeljem
vam ga ven, da spoznate, da ne najdem na njem nobene krivde.” In za
njim je prišel Jezus ven s trnjevo krono in škrlatnim plaščem.

Pilata samega na videz prevzame usmiljenje. Ponosni Rimljan je, ki
je bil brez dvojbe že večkrat priča smrtnim obsodbam, a zdaj ne more
prikriti svojih čustev. Drugega ne more storiti, kakor da pokaže na Je¬
zusa in izpregovori: “Glejte, človek!” Glejte moža bolečin, skopanega v
lastni krvi, obdanega s sramoto in zaničevanjem, bolj podobnega črvu ko
človeku.

Sodil je, da bo ta prizor zadostoval. Najtrše srce bi se moralo omeh¬
čati ob takem pogledu, vsaka človeška strast bi se morala tu umakniti
sočutju. A Pilat se je zmotil. Strast Jezusovih sovražnikov je bila pe¬
klenska, njihova srca trša od kamna, bolj mrzla kot led. En trenutek
molk, a nato zadoni izmed velikih duhovnikov krik: “Križaj ga, križaj ga.”'
Duhovniki začno in za njimi zarjovejo njihovi služabniki. Evangelist Janez
pravi naravnost: “Ko so ga zagledali veliki duhovniki in služabniki, so
zavpili: ‘Križaj ga, križaj ga!’” Ljudstva ne omenja. Pri tem peklensko
divjem prizoru so izkazali vso svojo nečloveško propalost tisti, ki bi
morali biti duhovni voditelji svojega naroda.

A VE MARIA

3

A /4 PRIPROŠNJO Matere boij e je
/\/ bil Frančišek asiški izvoljen
"“S ’ in bila mu je odločena nalo¬
ga, da naj bi, kolikor mogoče, postal
podoba križanega Zveličarj a in poka¬
zal grešnemu svetu zgled uboštva,
ponižnosti in zatajevanja. Kolikor
bolj podoben je bil svojemu Zveli¬
čarju, toliko bolj prisrčho je tudi
ljubil Marijo. Sv. Frančišek in po
njem ustanovljeni red je neizrečeno
veliko storil v večjo čast nebeške
Kraljice.

Ko se je pripravljal na svoj od Bo¬
ga odločeni poklic, je popravil tri
cerkve blizu mesta Asizi. Ena, “Ma¬
rija Angelska” , je bila silno stara.
V njej je bila shranjena svetinj a Ma¬
rijina ter je bila posvečena Mariji
vnebovzeti. “Marija Angelska” so ji
rekli, ker so v njej večkrat slišali
angelsko petje. Tukaj je pod Mariji¬
nim varstvom postavi 1 temelj svojemu
velikanskemu delu. Iz tega svetišča
je razposlal na vse kraje sveta svoje
duhovne sinove, da naj bi z naukom in
s svojim zgledom grešnike napeljevali
na pot pokore.

Največja Melja sv. Frančiška je bi¬
la, da naj bi vsi verniki M ari jo čas¬
ti li v njenem neomadeŽevanem spočet¬
ju. Tako je Že prvi zbor pobožnih bra¬
tov (okoli pet tisoč jih je bilo nav¬
zočih) sklenil, da se naj obhaja slo-
vesna sv. maša po vseh samostanskih
cerkvah v čast neomadeževano spočeti
Devici Mariji.

('im bolj pa je Frančišek ljubil Je¬

zusa in njegovo prečis to Mater, tem
bolj so se mu smilili nesrečni greš¬
niki. V spreobmenje grešnikov je po¬
svetil svoje življenje in ves svoj
red. Da bi dosegel svoj namen, se je
kaj rad zatekal k njej, ki je pribe¬
žališče grešnikov. To mu je bilo ved¬
no pri srcu, da bi bil kraj, kjer je
pričel svoj red, kraj milosti vsem
ubogim grešnikom. Po čudežni prikaz¬
ni, ko sta se mu Jezus in Marija pri¬
kazala v družbi angelov, je izprosil
zdaj po vsem svetu razširjeni odpus¬
tek “ Porcijunkule”

Imel je navado, da je večkrat rekel:
“Marija je nam veličastvo božje po¬
bratila in mi smo po njej milost do¬
segli.” Toliko ljubezen je imel do
Marije, da je zraven presv. Imena Je¬
zusovega navadno imenoval presladko
Ime Marijino. Tako si je prizadeval,
da je tudi druge vnemal v ljubezni do
Marije. Prejel je od svoje nebeške
Matere veČmilosti.

Ko ga neki večer išče eden izmed
bratov, ga najde v bližnjem gozdu.
Slišal je, kako moli in prosi za zve¬
ličanje ljudi. Potem se zaupljivo k
Mariji zateče in jo ponižno prosi,
naj mu pokaže svojega Sina. Videl je,
kako je Mati božja v prečudni svetlobi
z nebes prišla in kako je neizrečeno
prijazno položila svojega SinU  sv.
Frančišku v naročje. Premilo se je
radoval z nebeškim Detetom in ga je
za spreobrnenje grešnikov in zveli¬
čanje celega sveta prosil.

Neki drugi brat je hotel vedeti, kaj

4

AVE MARIA

Frančišek dela ponoči. Za njim gre
skrivaje in vidi, da svetnik pod dre¬
vesom pobočno moli. Nebeška svetloba
ga obdaja. Kar naenkrat je bil pri
njem Jezus v družbi angelov in pre¬
hlajena Devica, katero sta spremijala
sv. Janez Krstnik in sv. Janez Evan¬
gelist. Vsi so se pa s svetim Fran-
ciškom veselili.

Na? sveti oče Frančišek izkazuje svojo
ljubezen do Kriifanega.

Ko pa je Čutil, da se mu bliža smrt,
je čel v samostan Mari je Angelske. U-
mreti je hotel v varstvu tiste, ki jo
je ljubil in Častil vse svoje Življen¬
je. Še enkrat je priporočil svojim

sinovom, naj zibelko svojega reda,
Marijino svetišče, v Časti obranijo,
da se od tukaj po vseh udih Širi in
oživlja duhovno Živijenje. V soboto,
na Marijin dan, četrtega oktobra leta
1226. se je preselila njegova lepa
duSa v sveta nebesa.

Lepa je molitev, ki jo j e navadno
molil Frančišek k svoji nebeški Ma¬
teri: ‘‘Pozdravijam Te, Marija, Mati
boŽja, vselej Devica, presveta Gospa
in Kraljica, v kateri prebiva vsa pol¬
nost milosti boČje! Med ženami se ni
rodila Tebi enaka. Ti si hči in dekla
nebeškega Očeta, velikega Kralja.
Izvolil Te je mater svojemu prelju¬
bemu Sinu. Ti si nevesta sv. Duha,
TolaŽnika. Pozdravljam Te, Ti palača,
tempelj in Mati našega Gospoda Jezusa
Kristusa, častim Tvoje čednosti, s
katerimi si bila napolnjena. Ti pre¬
mila in prelepa Mati, prosi svojega
pr e ljubeznivega Sina, zaroti ga pri
njegovi neizmerni dobroti, pri nje¬
govem presvetem učlovečenju in pri
njegovi prebridki smrti, da naj nam
odpusti naše grehe. Amen. ”

Ko so preoblačili in umivali nje¬
govo mrtvo truplo, so se lahko videle
njegove petere rane, ki jih je poprej
vedno skrbno prikrival. Na rokah in
na nogah so se kazali črni Žeblji, na
videz kakor železni, pa vendar po bož¬
ji moči iz njegovega mesa narejeni.
Stranska rana pa je bila Kristusovi
popolnoma enaka in je bila lepo rde¬
ča, kakor cvetoča roža. V nedeljo po
njegovi smrti so truplo v Asiziju slo¬
vesno pokopali v cerkvi sv. Jurija.
Tu, kjer je prvikrat pridigal, je na¬
čel tudi mir in pokoj.

Čez eno leto potem priče papež Gre¬
gorij IX. sam v Asizi in ga po preis-

MISIJONSKI NAMENI ZA LETO 1949

OKT-OBER

Molin/o, da bi se n/isi jonske novice bolj razSirjale po časopisih in listih.

A VE MARIA

5

kavi mnogih Čudežev 1. 1228. prišteje
svetnikom. Po želji tega papeža so
sezidali tudi sedanjo krasno cerkev
v Asiziju in, ko je bila dokončana,
so v njo prenesli telesne ostanke sv.
Frančiška.

življenjepis sv. Frančiška - njego¬
vo rojstvo v mestu Asizi, njegova
otroška leta, mladeniška leta, kako
je nastopil pot uboštva, ustanovil
tri redove itd. - so  Jfe drugi pisatel¬
ji natančno opisali. Brali ste legen¬
de, ki  se pripovedujejo o njegovem
delovanju med ljudstvom in tudi med
Živalicami.

Naj na kratko dostavimo Še besede
nekega pisatelja: Sv. Frančišek je
bil eden najpoboŽnejŠih in najpokor-
nejših svetnikov, ki so bili kdaj na
svetu. Kako je on mislil o teh čed¬
nostih, spoznamo iz teh besed: ‘Vze¬
mite,’ je rekel bratom, ‘mrtvo trup¬
lo. Položite jo, kamor hočete, nič
se  ne brani, in ako se prenese na kak
drug kraj, se nič ne pritoži-. Ako ga
posadete na visok stol, se niČ ne o-
zira kvišku, ampak veckio na tla. Ako
ga oblečete v Škrlat, je le še grše.
Kavno tak je ponižen, pokoren človek,
ki nikoli ne vpraša, zakaj ali kam ga
pošljejo. Tudi ne želi tja ali sem
poslan biti, kdor ostane ponižen,
kadar se mu kaka služba izroči, in se
toliko slabšega čisla, kolikor bolj
ga časte in hvalijo.’ Njegova velika

ponižnost mu pa tudi ni pripustila,
da bi se bil kdaj dal za mašnika po¬
svetiti. Ostal je dijakon do smrti.
Kakor močno pa je bil od božjega Duha
razsvetljen, je vendar vedno rad za
svet vprašal najmanjšega izmed bra¬
tov.

Ravnajmo se po zgledu sv. Frančiš¬
ka, da bomo tudi mi goreli iz ljubezni
do Boga in delovali za zveličanje duš.
Dosegli bomo svoj cilj po priprošnji
nebeške Matere Marije. Slavimo prav
posebno njeno brezmadežno spočetje.
Tudi nam se obeta, po Marijini pri¬
prošnji, večno zveličanje.

P. ALOJZIJ, o. f. m.

Potreba misijonarjev

Ali bi ne bilo bolje za misijonsko delo
čakati mirnejših časov?

“Kakor je bilo pomanjkanje glasnikov
vere že prej kričeče, tako bo zdaj ob
koncu vojne narastlo do skrajnosti. Cele
vrste v Gospodovem vinogradu so oropa¬
ne delavcev. Na to predvsem obračajte
svoje oci, to nujno želimo!” - Papež
Benedikt XV.

Če so te besede veljale za Čas po prvi
svetovni vojni, koliko bolj veljajo po
drugem svetovnem požaru.

&

Priporočilo
fatimske

Gospe

& $2

M ARIJA je pri Fatimi pro¬
sila, da se naj po vsaki
dekadi ali desetki rožnega venca
molijo sledeči vzdihljaji:

0 moj Jezus, odpusti nam
naše grehe!

Reši nas peklenskega ognja!
Pripelji vse duše v nebesa!
Pomagaj posebno onim, ki so
v naj večji potrebi!

6

AVE MARIA

PrevzviSeni g. Škof dr. Gregorij Rozman
” Lemontu. Romarica mu poljublja prstan.

PRIDIGA

OB 25-LETNICI
FRANČIŠKANSKEGA
SAMOSTANA
U LEMONTU

1949»

* GREGORIJ ROŽMAN

N A AMERIŠKI DAN DELA letos je
minilo pet in dvajset let, odkar je
bil blagoslovljen temeljni kamen
za prvi frančiškanski samostan v
Lemontu. Spodobi se, da se tega
dneva slovesno spomnimo, ne samo čas¬
titi očetje frančiškani, temveč tudi vsi
katoliški Slovenci v Ameriki.

Pred pet in dvajsetimi leti so imeli
načrte, ki so bili po Človeškem spoznan¬
ju zelo pametni, koristni in za bodočnost
pomembni. Lemontski frančiškanski ko¬
legij za slovenske in slovaške študente
naj bi bil katoliško in slovensko sred¬
išče v Združenih državah, kjer bi se po¬
tomci starih slovenskih naseljencev
vzgajali v zavesti, odkar so njihovi pred¬
niki prišli in se poučevali v njih materin¬
skem jeziku, da bi se ne samo spomin
ampak tudi jezik slovenski Še v poznih
rodovih ohranil. Gotovo, to so bili lepi
in pošteni nameni.

A ni se moglo vse doseči, kar je bilo
nameravano, ni se vse tako izvršilo, ka¬
kor je bilo v načrtih. Mi poznamo samo
sedanjost, bodočnosti pa ne. Božja Pre¬
vidnost gleda v bodočnost tja do konca
sveta in bolj ve, kaj nam je v korist in
zveličanje.

Cesar pred pet in dvajsetimi leti nihče
ni slutil, nihče mislil, da bi se moglo
zgoditi, to doživljamo. V slovenski domo¬
vini, odkar so prišli ustanovitelji lemont-
skega samostana, razdirajo in uničujejo
brezbožniki ustanove svetega očeta Fran¬
čiška. Mnogo očetov frančiškanov je za¬
prtih in obsojenih, drugi so sicer Še v
svojih hišah, a však dan pričakujejo,
da bodo izgnani. Ker so predstojniki na¬
prej videli, kako bo brezbožni komunizem
preganjal Cerkev, njene redove in duhov¬
nike, so mlajše klerike in duhovnike
umaknili v tujino', ko bi doma itak ne mo¬
gli ne se pripraviti in ne delovati za du¬
še tako, kakor je za njih zveličanje po¬
trebno, zlasti ne za mladino, katero ho¬
čejo vzgojiti popolnoma brezbožno.

In ti frančiŠkani-begunci prihajajo sem
v Združene države, kjer jim je božja Pre¬
vidnost pripravila dom v Lemontu. Pet

A VE MARIA

7

očetov frančiškanov je Že tukaj, na potu
so najmlajši duhovniki, ki so bili Že v
tujini posvečeni, in mladi kleriki, ki bo¬
do svoje Študije še nadaljevali, in no¬
vinci ,ki bodo mogli tukaj v miru in var¬
nosti opraviti svoj noviciat.

Ko bo v domovini vsa frančiškanska
družina razgnana, ko na domačih tleh ne
bo imela nobenega doma, nobenih novin¬
cev veČ, bo tu v Lemontu res pravo
SEMENIŠČE — drugačno sicer kakor je
bilo v načrtih, a takšno, v katerem se
bo gojilo seme za staro domovino. In da
bo vsem tukaj še bolj domače, je prišla
tudi naša Marija Pomagaj iz Brezij na
lemontski griček, da imajo Slovenci tudi
v Ameriki svojo božjo pot s cerkvico,
v kateri Marija Pomagaj z JezusČkom
stoluje. Od tu se bo frančiškanski red
v stari domovini obnovil, ko bo po bož¬
jih sklepih izginil sedanji brezbožni re¬
žim in bodo Slovenci zopet zadihali v
pravi svobodi otrok božjih.

Bog je pred pet in dvajsetimi leti vse
te dogodke naprej videl in zato je nje¬
gova Previdnost vse tako vodila, da se
ni moglo veČ izvršiti, kar je bilo v na¬
črtih, ampak se je pripravilo to, kar je
v teh razmerah za družino svetega Fran¬
čiška in za vse verne Slovence pred vsem
potrebno: semenišče, iz katerega se bo
uničeni frančiškanski red v Sloveniji ob¬
novil. Ali ni Čudovita božja Previdnost?
Občudovati jo moramo in se ji ZAHVA¬
LITI, vsi, ne samo očetje frančiškani,
temveč vsi katoliški Slovenci tu v Ame¬
riki in v stari domovini.

In še nekaj: ZAUPATI moramo popol¬
noma božji Previdnosti. Naša dolžnost
je, da po svoji pameti razmišljamo, de¬
lamo načrte in jih skušamo izvršiti - a
pri tem se popolnoma prepustiti Previd¬
nosti vsevednega Boga. Čeprav ne mo¬
remo storiti, kar smo si zamislili, pa bo
Bog dal druge možnosti, v katerih bomo
storili vprav to, kar nam bo v bodočnosti
najbolj potrebno in najbolj v korist. To¬
rej zaupajmo in pustimo, da nas njegova
Previdnost vodi.

V preteklosti Bog ni pustil, da bi le-

Na tej sliki lahko vidite Škofa Rožmana, ko
pridiga pri groti na dan našega srebrnega
jubileja, dne 4. septembra. Njegovo pridigo
najdete na straneh 6 in 7 te številke.

montski samostan izvršil vse naloge, ki
so si jih ustanovitelji stavili, zato pa
je poskrbel za dom, vzgojevaliŠče in
Šolo slovenskim frančiškanom izgnanim
iz Slovenije. Ni pustil, da bi bil tukaj
kolegij (college) za slovenske in slo¬
vaške Študente, omogočil pa je, da se
bo tukaj vzgojil in ohranil - in upam, da
tudi namnožil nov frančiškanski rod, ki
bo toliko dolgih desetletij čvetočo pro-
vincijo sv. Križa v Sloveniji zopet ob¬
novil. Ko bo Lemont to nalogo dovršil,
mu bo božja Previdnost določila zopet
novo nalogo, ki bo morda zopet povsem
drugačna kakor pa si moremo mi zdaj
misliti. Zaupajmo sedaj in bodoče v ču¬
dovito skrbno, modro in ljubeznivo Pre¬
vidnost božjo.

Danes in vsak dan življenja: HVALA
in Čast in zahvala boZji previd¬
nosti  PC MARIJI POMAGAJ!

Poslednji dan nam je prikrit, zato da
smo vsaki dan pripravljeni. — Sv. Avgu¬
štin

8

A VE MARIA

jliji/onika nedelja

23, aki&ksui

Spisal fr. Bazijij, o. f. m.

J/-DOR TEDEN ZA TEDNOM pregle-
duje koledar, bo našel pri tretji
* > nedelji v oktobru pripis: MISIJON¬
SKA NEDELJA. Vsaj en teden v letu se
združujejo milijoni vernikov, ki niso le
katoličani po krstnem listu, da s skupno
molitvijo in prispevki pomagajo misijon¬
om.

V Evropi, kakor v Ameriki ali Aziji;
v milijonskem New Yorku, kakor v mali
gorski vasici z dve sto dušami; v več¬
nem mestu Rimu, središču krščanstva,
kakor v najbolj oddaljenem kraju zemlje,
kjer živi en sam zaveden katoličan,...
povsod se ta dan moli in daruje po istem
namenu. Molitev za rast svete Cerkve,
za širjenje Kristusovega kraljestva na
zemlji, za mnogo misijonskih poklicev
in za pomoč misijonarjem prodira oblake.

Prav gotovo bo tudi vsak izmed Slo¬
vencev, raztresenih po širni ameriški
domovini, zmolil ta dan kak očenas in
segel v žep, da vsaj z malim darom ne
zaostane za drugimi katoličani. Bo sto¬
ril to, pravim, saj tako je že navada. Za¬
kaj bi delal drugače, kakor dela vsako
leto na misijonsko nedeljo?

Toda ne! Nikar ne delajmo iz navade!
Dajajmo iz dobrega, nadnaravnega na¬
mena, kakor se edino spodobi pravemu
katoličanu, ki se zaveda misijonske
dolžnosti. Le tako bo naš dar, pa naj bo
molitev ali pa kakršna koli drugačna po¬
moč, resnično v blagoslov misijonom in
nam samim.

Zakaj pa je naša pomoč misijonom to¬
likokrat zgolj navada? Zato, ker na splo¬
šno o misijonih zelo malo vemo. Pred¬
stavljamo si jih tako, kakor smo se jih,
ko smo bili še majhni in smo trgali oble¬

ko po šolskih klopeh. Misijonarja si ne
moremo misliti drugače, kakor s križem
v roki sredi kopice polobleČenih zamor¬
čkov, ki z vidnim veseljem poslušajo
bradatega “belega očeta” in se dajo po
kratkem pouku mimo krstiti. Tako misi¬
jonsko delo res ne potrebuje mnogo naše
pomoči in se nam zato zdi dovolj, da
naši otroci za misijone zbirajo stare
znamke in srebrni Čokoladni papir...

V resnici pa je misijonsko delo vse
kaj drugega. Naša otroška slika misijon¬
arja z zamorčki je preveč preprosta. Za¬
stira nam pogled na širne pokrajine Ki¬
tajske, Japonske, Indije; na polja Južne
Amerike in drugih misijonskih dežel.
Peščica misijonarjev, ki se bori s pogan¬
stvom in mohamedanstvom za zmago kri¬
ža, na vsak korak zadeva na ovire, ki
hočejo preprečiti širjenje katoliške Cer¬
kve. Treba je s karitativnimi ustanovami
in šolami, ki požro mnogo denarja, tajati
skorjo, ki obdaja poganska srca. Misi¬
jonarji morajo iskati v vsaki deželi pota
do domače kulture, ki je marsikje tisoč¬
letja starejša od naše. Koliko desetletij,
da, stoletij truda misijonarjev je treba,
da se ta poganska kultura počasi pre-
kvasi s krščanstvom, ne da bi pri tem
izgubila na svoji vrednosti en sam dro¬
bec. K temu prištejemo Še sovraštvo po¬
ganov in organiziranih brezbožnikov, ki
od časa do časa vzkipi kot vihar ter mori
misijonske delavce ter uničuje zrelo
žetev.

AVE MARIA

9

Tako se trudijo naši misijonarji širiti
sveto Cerkev. Ali ni torej to misijonsko
delo vse kaj več,  kakor pa nam ga pri¬
kazuje naša preprosta otroška slika misi¬
jonarja z zamorčki? Da, misijonska usta¬
nova svete Cerkve v resnici zasluži, da
se je spomnimo vsaj enkrat v letu, na
misijonsko nedeljo, dasi bi moral sle¬
herni dobri katoličan vsak dan misliti
nanjo.

Misijoni zahtevajo mnogo požrtvoval¬
nosti. Ne le od misijonarjev, ampak od
VSEH vernikov. Brez sredstev ni uspeh¬
ov, pa naj bodo ta sredstva molitvena
ali pa denarna. Lepo si je predstavljati
mater, ki enkrat pusti prošnje za svojo
družino in sklene roke v molitvi za svet¬
ovno družino človeštva. Lep je pogled
na resnega moža, ki moško in po svoje
govori z Očetom vsega sveta ter ga prosi
za rast Njegove Cerkve. Nepozaben je
spomin, kako me je mamica že kot majh¬
nega otroka učila moliti k Jezuščkuza
misijone. Bog daj, da bi vsi katoliški
otroci dobili že v zgodnji mladosti od
staršev tudi ta pouk! In kako lep zgled
katolištva daje družina, ki včasih pozabi
na lastne zahteve ter si pritrga to in ono
v prid misijonov.

Al* je mogoče misliti, da bi se dal
Gospod žetve v velikodušnosti prekositi?
Ze  na zemlji, Še bolj pa v nebesih, bo

stotero povrnil vsem onim, ki ne mislijo
le na sebe in svoje, ki ne vidijo samo
svoje župnije, ampak se zavedajo Kris¬
tusove zapovedi, naj se Nj egovo kralj¬
estvo razširi po vsej zemeljski obli.

Beseda “katoliški” pomeni “vesolj¬
ni”. Ali si moremo misliti, da ne bo Bog
podelil poseben blagoslov onemu, ki bo
svoje ime katoličana prenesel v Življen¬
je ter tudi v dejanju pokazal svoje katol¬
iško mišljenje? Zal smo katoličani toli¬
kokrat mlačni in se pustimo v svoji mi¬
sijonski gorečnosti prekositi od protes¬
tantov. Pozabljamo na Kristusovo misi¬
jonsko zapoved, pozabljamo na misijon¬
ske klice njegovih namestnikov, rimskih
papežev.

“Delati za to, da se božje kraljestvo
širi, je sveta dolžnost vsakogar, k i ga
je Gospodova milost rešila satanovega
suženjstva s svetim krstom naredila za
državljana njegovega kraljestva,” je na¬
pisal Pij XII. “Delo za misijone prekaša
vsa druga dela, kakor presega duša telo,
nebo zemljo in večnost čas,” so besede
misijonskega papeža Pija XI.

Skoda bi bilo, da bi mi za tako vazno
delo ničesar ali premalo storili. Misijon¬
ska nedelja naj bo merilo naše trajne
misijonske zavesti!

TO JE DAN, KI GA JE GOSPOD NAREDIL...

O zlatem jubileju Častite matere --- spisala Šolska sestra

Q J  AVGUSTOVI ŠTEVILKI smo čita-
teljem lista Ave Maria sporočile
o bližajočem se zlatem jubileju naše
dobre častite matere Terezije. Gotovo
bo mnoge njene in naše prijatelje širom
Amerike zanimalo, kako smo praznovale
ta velik in važen dan.

Naša mati je radi svoje neprisiljene
ljubeznivosti in družabnosti zelo priljub¬
ljena po vseh župnijah, kjer delujejo

njene duhovne hčerke kot učiteljice. Za¬
to se nismo Čudile, da so jo vabili na
razne kraje. Z veseljem se je odzvala
vabilu društev mater Župnij sv. Družine
in sv. Janeza Krstnika v K ansas City,
Kansas; sv. Cirila in Metoda v Sheboy-
ganu, Wis., in sv. Štefana v Chicagi.
Povsod so ji prirejali slavnostne večere
in jo po vrhu če obdarovali. Trudna, a
vesela se je vračala in večkrat vzklik-

10

AVE MARIA

nila: “Kako so vendar naši ljudje pri¬
jazni in dobri! Naj jim Bog vse stotero
povrne.’’

Ko je ni bilo doma, so pa miši plesale
— ni se bilo treba skrivati in šepetati,
lahko smo se prosto gibale, ko smo se
pripravljale, da jo za njen zlati dan pre¬
senetimo. To je bil vesel dirindaj tiste
dni v hiši, ko se je mudila na jugu. Ku¬
harice so brez skrbi pripravljale razne
dobrote. Sestre, ki so pletle zlate in ze¬
lene vence, da z njimi okrase obednico
so lahko v miru delale, brez bojazni da
bi se nenadoma prikazala med njimi.
Sestra umetnica je slikala kar brez pre-
stanka, da izgotovi lepo darilo. Pevke
so lahko brez strahu dale duŠka svojemu
veselju, ko so se vadile. In ptiči v naši
krasni “Rajski dolini’’ so tiste dni od¬
frčali na oddaljena drevesa, kei so jih
motile sestre, ki so se učile govorov...

Petnajstega avgusta je bila naša ka¬
pelica vsa v cvetju. Slavljenka je prišla
v svetišče v procesiji, ki so jo tvorili
frančiškanski kleriki, duhovščina in
mil. g. škof ljubljanski, dr. Gregorij Hof¬
man, ki je služil pontifikalno sv. mašo.
To je bilo prvič v zgodovini naše ame¬
riške provincije.

Pri vhodu prevzvišenega Škofa se je
pel F.X. Witt-ov “Ecce sacerdos”. Ko
se je pričela sv. maša pa dr. P. ttagner-
jev koralni “Introitus: Gaudeamus”. Koj
za tem pa “Missa in honorem S. Elisa-
beth’’, Josef Gruberjeva, op. 36. Gradu-
ale: recitiranje. Za “Offertorium’’ se je
pela Ignacij Hladnikova “Assumpta est
M aria’’.

Prevzvišeni je v lepi pridigi na kratko
opisal najvažnejše periode njenega Živ¬
ljenja in delovanja. Ona sama je brisala
solze, ko je omenil najtežji kriSf njenega
življenja, da je morala z lastnimi očmi
gledati razvaline prej tako cvetočega
zavoda. Petdeset deklic je tisto usode-
polno leto 1941. Čakalo, da dobi redovno
obleko, a vsi njihovi upi so se razbli¬
nili — morale so domov, sestre so morale "
obleči civilno obleko, zavode je zasedlo
vojaštvo, vse, vse je bilo izgubljeno.

To je težka preizkušnja in častita mati
jo je vdana v voljo božjo prenesla. Ker
je kriŽ znak božjega prijateljstva, je
prav umestno, da se na svoj jubilejni
dan zahvali Bogu tudi za trpljenje, ki
ga je bilo veliko v dobi 50 let.

Gotovo je častita mati užila tudi mnogo
duhovnega veselja, ko jo je Bog rabil
kot orodje v oblikovanju tolikih duš, ki
jih je zaupal njeni materinski skrbi. Za
vse, kar je storila v življenju dobrega,
v blagor mladine in zveličanje njej iz¬
ročenih duhovnih hčera, je danes na
mestu zahvala, iz srca prekipevajoč Te
Deum. To je bila glavna tema govora
Prevzvišenega.

Najbolj ginljiv je pa bil prizor, ko je
naša slavljenka, kleče na oltarski stop¬
nici, neposredno pred sv. obhajilom po¬
novila sv. obljube. Petdeset let je Živela
življenje po obljubah.

Malo se ji je tresel glas - saj ni Čuda,
ker je govorila živemu Kristusu, ki ga
je Prevzvišeni držal v roki — pa je le
srečno končala.

Nobeno oko njenih hčera ni ostalo su¬
ho, ker vse razumemo - več ali manj —
velik pomen obljub. Z njimi da redovnica
Bogu vse, kar ji je najdražje - sebe!

Blagor naši materi, ker je v obljubah
vztrajala - petdeset let. Kako lepa bo
nekoč nebeška krona! Vsako leto — nov
biser v kroni slave. Koliko jih bo še
lahko dodala? To je pa v božjih rokah.
Upamo, da jih bo še mnogo.

Za to slavnost smo dobile nove orgle.
Prej se je sestra organistinja mučila
s harmonijem, ki ni dal glasu od sebe,
če ni z vso močjo pritiskala z nogami.
Zdaj tega ni treba, ker vse opravi elek¬
trika. Kako so ta dan pele orgle! Sestra
organistinja jim je ,dala dušo. In naše
pridne pevke so tako iz srca prepevale
Bogu in tudi v veselje svoji materi.

Ko smo dale Bogu, kar je božjega, smo
pa spremile našo slavljenko v krasno
okinČano obednico. Mize so bile okra¬
šene in pokrite po pravilih ameriške eti¬
kete. Svečniki z gorečimi svečami -

A VE MARIA

11

okradenimi z zlatimi listi — nizke zlate
vaze z gladijolami.

Ena torta je imela na vrhu zlato krono
iz sladkorja, druga bela, okradena s 50
belimi svečami, tretja v obliki velike
knjige — sanctae regulae — okradena
z lilijami in vrtnicami iz sladkorja.

Vesele smo bile, da so se tudi Prev¬
zvišeni odzvali vabilu nade Mastite ma¬
tere in da so jo s svojo navzočnostjo
pri mizi počastili. Saj veste, da je otrok
vesel, Če vidi, da je njegova mati ‘ob-
rajtana’.

S svojo udeležbo so nas počastili tudi
Č. g. Butala iz Jolieta, 111., č. g.  Mirko
Godina, o.f.m.conv., iz Gary, Ind., vele-
častiti g. Benedikt Hoge, o.f.m., Č. g.
Andrevv Svete, o.f.m., č. g.  Sinskey, hr-
vatski župnik iz Jolieta, K. g. dr. Ivan
Pajk, ki je pričel s PrevzviŠenim iz
Kanade, č. g. Fortunat Zorman, o.f.m.,
in Č. g.  Julij Slapsak iz Clevelanda. Pri
mizi smo pogrešale Rev. Cyril Shircelna,
o.f.m., in Rev. Pelagija Majheniča,
o.f.m., pač pa smo jih videle pri oltarju.
Rekli so, da sta morala po poslu, ki se
ni dal odložiti.

Prevzvišeni je v kratkem govoru čes¬
tital slavljenki in omenil par dogodkov,
iz katerih lahko spoznamo, k ak značaj
je naša mati. Nekoč je v marijaniški ku¬
hinji poskušala hrano otrok. Omenila je:
“Otroci so prvi!” Sestre in zavod so
zaradi otrok. Otrok je središče.

K besedi se je oglasil tudi preč. g.
komisar. Rev. Benedikt Hoge.

Prevzvišenega je pozdravila v sloven¬
ščini s. Bernarda, clevelandčanka. Gos-
te-duhovnike je pozdravila s. Rose Ovca.

Ker je naša kongregacija raztresena
po Štirih zemljinah in morajo naše ses¬
tre znati občevalne jezike krajev, kjer
delujejo, so sestre čestitale slavljenki
v sedmih jezikih. S. Dolores Omerzel je
govorila tako lepo slovenščino, da so
njeni starši v Chicagi lahko ponosni na
njo. S. Dorothy Jurkovich je v blago¬
glasni hrvaščini izrazila jubilejne želje
vseh sester-Hrvatic naše kongregacije.

V krasnem angleškem govoru je S.'Siena
Trstenjak primerjala Življenje naše Č.
matere z življenjem Marije rožnovenške.
Naše sestre v Avstriji je zastopala S.
Josephine in zato je govorila nemško.

V imenu sester, ki delujejo v Afriki, je
govorila francosko S. Martha Trinko,
Njena sestrična, katere starši so beneški
Slovenci, je pa pozdravila č. mater v
italijanščini. Zadnja je nastopila S. To-
masine in kar lepo povedala svoje misli
v španščini. Zastopala je sestre, ki de¬
lujejo v Argentini, Uruguay in Paraguay
v Južni Ameriki.

Na programu je bilo tudi več sloven¬
skih in angleških pesmi. S. Maksimili¬
jana je kar dobro izveŽbala svoj zbor.

V obednici je Rev. B. Hoge prebral
brzojavko iz Vatikana, v kateri kardinal
Montini obvešča Č. mater Terezijo, da ji
sv. oče pošilja svoj blagoslov k njenemu
zlatemu jubileju. Vsi smo bili presene¬
čeni in ganjeni. Vemo, ker našo č. mater
dobro poznamo, da jo je, kot dobro hčer
sv. Cerkve, ta brzojav tako razveselil,
da ji bo v križih in težavah, ki jo Še
čakajo v bodočnosti, v veliko tolažbo.

Preden smo šli od mize, smo vsi sku¬
paj glasno molili molitve po obedu in,
ko smo pokleknili, so nas Prevzvišeni
blagoslovili.

Nasa slavnost se je zaključila ob treh
popoldne z litanijami, ki so jih peli
Prevzvišeni, p. Mirko Godina in dr. Pajk,
in z blagoslovom Naj svetejšega.

Gostje so se potem razšli, sestre so
pa pomivale in pospravljale. Naša jubi-
lantinja je pa po domače kramljala zdaj
s temi zdaj z onimi starši kake sestre.
Čudile smo se, da more zdržati vse to.
Pa ji je gotovo Bog pomagal.

Ker je Še tako trdna č. mati, se bo pa
mogoče le uresničila želja vseh, ki so
ji obetali šestdesetletnico... Bog daj!

Dodatek:

Ker gre Ave Maria tudi v Kanado, ka¬
mor prihaja zdaj mnogo slovenskih de-

(Dalje na strani 23.)

12

A VE MARIA

(Nadaljevanje)

AMERIŠKE BREZJE.

Lemont, središče slovenskega frančiš¬
kanskega komisarijata! Krasna lega, ne¬
kako trideset kilometrov jugozapadno od
Chicaga, sredi proste narave, kjer ne
moti več hrup velemesta. Ljubka cerkvi¬
ca, božja pot vseh ameriških Slovencev
in njih versko središče, prave Brezje.
Pred kopijo brezjanske milostne podobe,
ki jo je naslikal naš p. BlažFarČnik,
o.f.m., izlivajo tisoči rojakov svojo bol
in prejmejo tolažbo, kakor bi poromali
domov na Brezje. Vsako leto se zbirajo
cele skupine na shodih, kjer utrjujejo
svojo vero in z njo — narodnost...

Ob cerkvici pa stoji “St. Mary’sSemi-
nary’’, glavna hiša komisarijata s sede¬
žem predstojnika, redovnim novicijatom
in lastno teološko fakulteto. Tu se vzgaj¬
ajo mladi sinovi sv. Frančiška — otroci
slovenskih staršev — ki odhajajo potem
na misijone, štirideseturne pobožnosti,
ali pa v duŠnopastirstvo na slovenske
župnije. (Komisarijat oskrbuje šest Žup¬
nij v Ameriki: sv. Štefan, Chicago, 111.;
sv. Jurij, South Chicago; Sv. Ciril, New
York, N.Y.; sv. Janez Vianej, Detroit,
Mich.; sv. Družina, Willard, Wis., in sv.

Terezija, Johnstown, Pa.) Iz Lemonta
roma mesec za mesecem “Ave Maria’’,
verski list ameriških Slovencev, po šir¬
nem svetu. In prav tu zbirajo v zadnjih
letih glavno pomoč rojakom - beguncem,
ki iz Lemonta roma na vse strani. Ubogi
pater Alojzij! Cele dneve prebije med
velikimi paketi za Nemčijo, Italijo in
Avstrijo, ali pa sesklanja nad pismi be¬
guncev in odgovarja, tolaži, obljublja...

Da, ameriške Brezje so se mi takoj
priljubile. Lemont! Kmalu sem bil pov¬
sod doma. Vzljubil sem Marijin oltar,
zatišje pri lurŠki votlini na vrtu, vzlju¬
bil asiški griček... Zdaj zidajo sobratje
romarski dom. Vse delo, ki zdaj zaradi
zime seveda počiva, so prevzeli sami,
da ne bo nepotrebnih stroškov.

Lemontski sobratje so n as sprejeli kot
p. komisar. Po dolgem Času sem zopet
govoril z ustanoviteljem komisarijata,
p. Kazimirjem Zakrajškom, ki je kljub
sedemdesetim letom Še poln dela.

V Lemontu smo ostali misijonarji do
8. februarja. Kako hitro je minil Čas!

b  Bolj se nam ne bi moglo goditi. Uživali
smo vsaj nekaj dni pravo redovno živ¬
ljenje z lepim dnevnim redom. Dvakrat
na dan se je vsa družila zbrala v pol-

AVE MARIA

13

urnem premišljevanju, po kosilu in več¬
erji k molitvi v cerkvi itd....

Tudi v materialnem pogledu nam ni ni¬
česar manjkalo. Amerika pac ne strada.
In kljub mrazu, glede katerega 'je kraj
pravcata ameriška Sibirija, se nismo mo¬
gli kaj pritožiti. Zunaj več stopinj pod
ničlo, v sobici pa prijetno toplo. Vsak
dan smo porabili nekaj časa za pouk v
angleščini, v kateri nas je inštruiral
p. Martin, urednik ‘‘Ave .Marije”. Miru
smo bili že zelo potrebni in dobili smo
ga v polni meri v Leraontu.

No, pa samo počivali tudi nismo. So-
bratje so nas vodili okrog in nam vse
razkazali. Tudi smo nekaj nakupovali
za misijone in jaz sem dobil v dar kra¬
sen pisalni strojček, ki mi bo v misijon¬
ih dobro služil.

Nato pa sem pomagal tudi v pisarni.
Nekajkrat sem delal tu v noc in odgo¬
varjal na pisma iz trpeče Evrope v ime¬
nu p. Alojzija, tajnika slovenske katol¬
iške Lige, ki je ves v delu. Saj je prav
za prav sam za vse: nakupi potrebno,
sam zavija in razpošilja. Vedno dela do
polnoči, pa mu Še zmanjkuje Časa. Sele
tu sem dobil pravi vpogled v trpljenje
rojakov beguncev, dasi sem sam eden
izmed njih. Tako sem se z večjim vesel¬
jem pomagal.

V prostem Času pa nas je zvabila tudi
zimska narava iz samostana. Ko bi po¬
gledali na led samostanskega jezerca,pa
bi videli p. Rudolfa, kako se drsa. Edi¬
ni, ki sem se opogumil od misijonarjev.
Cnadva bi prišla rada s celimi nogami
v misijone. Kot bi jaz tega ne hotel,
kaj? Pa sem si le privoščil tudi ta uži¬
tek. Ko sem stal na drsalkah ob bregu,
pa res nisem vedel, kje in kako bi ugriz¬
nil v jabolko. Saj je že enajst let, kar
sem zadnjikrat plesal po ledu, pa še
takrat le z eno drsalko. Danes pa: kar
spustil sem se in....poskusil trdoto ledu.

Tudi avto sem se drznil voziti. Prvič
v življenju sem sedel za vozalom. No,
saj bo v misijonih vse prav prišlo.

Obiskal sem nekaj slovenskih družin,

Trije franlfiškani-misijonarji, kot jih je v
svoji sobi posnel Father Janez Trinko tukaj
v Lemontu. Na sredi je pater Rudolf, na nje¬
govi desni tirolski p. Valentin Gasser, na
njegovi levi pa p. Jožef Eccli, tudi Tirolec.

zlasti dobrotnike beguncev. Žal, du¬
hovne mamice naše preostale svačovske
družinice ni bilo doma. Duhovno mamico
fr. Inocenca pa sem dobil v Jolietu, kjer
sem posetil tudi športno igrišče. Kar ne
bi napravili nikjer v Evropi, sem videl
v Ameriki: v začetku so molili, pred ig¬
rami se vedno pokrižali. Ste že videli
kdaj kaj takega na kaki evropski nogo¬
metni tekmi?

Tako rad bi obiskal tudi svojega do¬
brotnika in dobrotnika beguncev, p. Ber¬
narda Ambrožiča, ki pase willardske ov¬
čice v ftisconsinu. Toda bali so se, da
zaradi snega ne bi mogel pravočasno
nazaj in me niso pustili.

Končno je prišlo slovo. Iz Schvvaza
sem odhajal z enim samim, malim kov-
Čegom, iz Bočna z dvema in ostalimi po¬
trebnimi stvarmi. Iz Lemonta pa sem bil
obložen s štirimi, da sem se skoraj sra¬
moval biti sin asiškega ubožca. Pa saj
nisem na nobeno stvar navezoval svoj¬
ega srca. In tu gre za misijone! Prazen
ne morem na pot...

Poleg tega mi je p. komisar, ki se je
ves čas izkazal najskrbnejši oce, za¬
trdno obljubil, da mi bo vedno pomagal

14

AVE MARIA

in naj se le nanj obrnem, Če bom kaj po¬
treboval.

Dne 8. februarja smo zapustili Lemont.
Z avtom smo se odpeljali proti Chicagu,
da....

S TRANSKONTINENTALNIM VLAKOM
odbrzimo proti San Franciscu in tako
premerimo ameriško celino po vsej njeni
širini.

Ob devetih zvečer istega dne smo za¬
pustili Chicago. Sobratje so nam pre¬
skrbeli prvi razred, ki ima na razpolago
spalni voz, jedilnico in druge udobnosti.
Ekspres je drvel s peklensko brzino.
Redko se je ustavil po deset minut. In
tako je šlo skozi tri dni.

Iz države v državo smo hiteli, da bi
skoraj ne verjel. Iz Illinoisa v Iowo, na¬
to v Nebrasko. Sama ravnina z ogromnimi
polji in pašniki. Vrstile so se tudi veli-

Fraritiškan, ki ga spodaj na sliki vidite, je
p. Jožef M. grof Meraviglia-Crivello, prvi
Evropejec, ki je napravil doktorat iz kitaj¬
skega prava. 0 njem je p. Rudolf pisal v
zadnji Številki tega lista. Slika je bila po¬
sneta v Washingtonu, D.C., pred cerkvijo
božjega groba, t.j. pri tako zvanem “Fran-
ciscan Monastery.”

ke tovarne, kar pa je bilo hiš, so bile
vse majhne in lesene. Pa saj v Ameriki
izven središč skoraj ne zidajo hiš. Le
počemu?

Nato smo hiteli dalje na visoko planoto
Uyominga. Vse pusto in prazno ter po¬
krito s snegom. V državi Ltah smo se
vozili šestdeset kilometrov preko veli¬
kega solnatega jezera (Great Salt Lake)
po brezkončnem mostu. Levo in desno
voda (z eno petino soli!), v ozadju pa s
snegom pokrite piramide gora. Nevada
je bila pusta in dolgočasna, da smo se
od samega dolgega časa morali malo po¬
zabavati s kartami. Poleg tega pa smo
seveda tudi pridno molili in študirali an¬
gleščino.

Dne 10. februarja smo dosegli Kalifor¬
nijo. Bili smo 1400 metrov visoko - saj
smo pasirali Sierro Nevado — v snegu in
ledu, pa vseeno prijetno na toplem. A na¬
slednji dan ob pol šestih zjutraj — kak¬
šna razlika! Sonce nad zelenimi polji,
v ozadju pa modra gladina Tihega oce¬
ana.

V treh urah smo padli na 25 metrov nad
morsko gladino in se bližali Oaklandu
pri San Franciscu. Tu je bilo konec nase
transkontinentalne vožnje. Z ladjo smo
bili prepeljani v....

MESTO VEČNE POMLADI,

San Francisco. Prevoz preko zaliva je
bil krasen. Nato pa v avto in v frančiš¬
kanski samostan sv. Bonifacij, kamor
smo se javili že iz Lemonta in so nas
že pričakovali. Tam smo se sešli z os¬
talimi tremi somisijonarji-Italijani. Od¬
slej bomo skupaj do cilja skupaj nadal¬
jevali pot.

Zopet sem našel rojaka-duhovnik a,
Rev. Vitala Voduška, ki je tu slovenski
župnik. Kupil je nekaj novih kovčegov
za našo karavano, ker so bili oni evro¬
pejski že skoraj na koncu. Pač vojno
blago — papir! Oskrbel nas je tudi s kal¬
ifornijskim mašnim vinom za vso pot
preko Tihega oceana.

Tudi San Francisco smo si temeljito

A VE MARIA

15

ogledali. Krasno mesto, mesto večne po¬
mladi! Naučili smo se tudi nočnih po¬
gledov nanj: ves v lučkah, kakor New
York ali Chicago.

Zvečer smo se peljali z avtomobilom
po najdaljšem mostu sveta, ki ima nič
manj kot 14 kilometrov . Pelje iz San
Francisca do otočka in dalje v Oakland.
Je pa v nadstropju: spodaj za cestno že¬
leznico, zgoraj pa za avtomobiliste. Des¬
no v eno smer, levo v drugo, a povsod
po trije tiri. Si morete predstavljati nje¬
govo mogočnost? Hiteli pa smo s 120
kilometri na uro, kajti vozil nas je mlad
frančiškan, ki je hotel vsakega prehiteti.
Kot puščica je švigal naš avto in hotel
priti na vsako vzpetino. Vožnja je bila
Čudovita, Čeprav sem med njo zmolil po¬
polno kesanje. Pa smo se le srečno vrni¬
li v samostan...

Vsa naša misijonska skupina je hotela
z lepo ostriženimi lasmi v misijone, da
ne bo takoj po prihodu tekanje po kitaj¬
skih brivnicah. Poiskali smo frizerski
salon. Končno sta bila v delu še dva,
p. Valentin in eden italijanskih patrov.
Frizer ju je vprašal v angleščini, Če jima
naj tudi glavo umije. Nista razumel a
vprašanja, pa v tri dni odgovorila z:
“Ali right!” A jima je bilo kmalu žal,
kajti za drag denar sta morala pol ure
dalj sedeti na stolu, medtem ko ju je
mož v belem pestil na vse pretege in
in jima zavijal glavo v bele krpe... Še
dolgo smo se na ta račun smejali. Jaz
pa sem bil vesel, da mene ni zadelo; saj
sem navadno pri vsaki neumnosti zraven.

V San Franciscu bi zelo rad obiskal
starše slovenskega kitajskega misijon¬
arja, p. Edgarja Severja, o.f.m. Pa žal
nisem imel naslova. Gotovo bi radi po¬
klepetali z rojakom iz starega kraja, ki
odhaja za njihovim sinom.

V San Franciscu sem - kakor v New
Yorku, kjer me je prvi človek zastonj
peljal v rezidenco — za slovo zopet do¬
živel nepozabno stvar: obisk delavske
maše, ki je tu vsak dan med opoldanskim
počitkom. Pa mislite, da je bila cerkev
prazna? Polna do zadnjega kotička in to

na delavnik. Radoveden sem, koliko ljudi
bi se zbralo pri nas v Evropi k sveti
maši ob četrt Čez dvanajsto, ko so do
dvanajstih stali pri strojih...

Dne 14. februarja, ravno na god p. Va¬
lentina, smo se ob desetih dopoldne v-
krcali na naŠ parnik....

“GENERAL W. H. GORDON”

(Dalje prihodnjič)

Z rožnim vencem

Z rožnin; venčen; v njladi dan!

Zrci najini naj tesno strne
rožni venec, ta nebeška vez:
naj kot nepropusten jez
celo njo jo dušo v Te obrne,
njo ja ljuba Mati!

Z roŽnin; venčen; v n;oj poklic!

Jasna luč naj bo za ipisli n;oje,
v rožnen? vencu vate naj struje,
s Tabo rade se vtope
v slavo, žalost in veselje Tvoje,
njo j a ljuba Mati!

Z rožnin; venčen; v križ in boj!

V težkih dneh, ko duša bo klonila,
rožni venec dal nji bo njoči;

v najtenjnejŠi vseh noči
križe njoje z njano bo nosila
njoja ljuba Mati.

Z rožnin? venčen; tudi v snjrt I
Mrzla roka bo takrat držala
rožni venec, njo j rešilni trak,
qoje duše častni znak,
bo po njen; tan; gori r?e spoznala
njo ja ljuba Mati.

M. Elizabeta, o. s. urs.

Ml

FILIPINSKI PREDSEDNIK, Elpidio Quirino, kle¬
ji pred oltarjem v katedrali mesta Honolulu na
Havajskem otočju, kjer je bil oče Damijan,
"Apostol gobavcev’’, posvečen v mašnika.

AMERIŠKI KARDINALI in škofje so bili tako posneti, ko
so poleti obiskali sv. očeta papeža na njegovem poses¬
tvu v Castel Gandolfo. Od leve na desno: kardinal Stritch,
Chicago, kardinal Mooney, Detroit; Škof O’Brien, Chi¬
cago; in škof 0’Connor, rektor severno-ameriškega koleg¬
ija v Rimu.

KAPELICA NA KOLESIH je to, kar na tej sliki
vidite. Kapelica potuje po južnih državah Caro-
linas, Georgia in Florida, da se daruje sv. masa
tam, kjer ni mnogo katoličanov in ni cerkva.

KRST 200 NOVIH KATOLIČANOV se izvršuje v kmeč¬
ki vasi Sagamura na Japonskem. Cela vas, ki šteje 2,800
prebivalcev, je januarja meseca poprosila za vstop v ka¬
toliško Cerkev. Doslej jih je bilo ?e 800 krščenih.

KATOLIŠKO RESNICO oznanuje Rev. Dr. John
O’Brien, profesor iz Notre Dame univerze, v
državi North Carolina, kjer je primeroma manj
katoličanov kot pa na Kitajskem.


Skega koleg*

• posneti, ko
lovem poses-
linal Stritch,

jro-

□sa

MONŠTRANCA iz pal move-
ga lesa in v podobi palmo'
vega drevesa je bila izdela¬
na po nekem umetniku na
otoku Novi Gvineji.

PODOBO FATIMSKE GOSPE je na javorjevem
listu izdelal neki redovni brat na Manhattan
Col lege v New Yorku.

MARIJA, SREDNICA VSEH MILOSTI (na desni),
je bila v New York po letalu pripeljana iz Fili¬
pinskih otokov. Pod to podobo se je Marija baje
lansko leto prikazala neki redovnici na Filipin¬
skih otokih v mestu Lipa. 0 tem lahko več berete
na strani 18 tega lista.

) oznanuje Rev. Dr. John
Notre Dame univerze, v
, kjer je primeroma manj
Citajskem.

>r :  : - flRMMMllM
‘‘APOSTOL LJUBEZNI”, Father Riccardo Lom¬
bardi (na desni), jezuit, svetovno znan pridigar,
je bit takole posnet, ko je v Ameriko pričel, da
tudi tukaj oznanja Kristusov evangelij ljubezni,
s katerim edinim se lahko premaga komunizem.

18

AVE MARIA

j yati božja na Filipin-
skih otokih. — Dva-
najstega septembra
je poteklo eno leto, odkar
je Marija, Mati božja, prvič
govorila mladi karmeličanki
na Filipinskih otokih v me¬
stu, ki se imenuje Lipa, v
provinciji Batangas.

Ime te redovnice je bilo
Teresita (Terezika) Cas-
tillo. Prav za prav še ni
bila sprejeta v karmeličan-
ski red, ampak je bila le
postulantinja, kakor jih i-
menujejo pred preobleko.

Milostna podoba Lipovske
Matere božje, Srednice
vseh milosti, kakor se je
prikazala Tereziki Čas¬
tili©.

Štirinajst dni zaporedoma
se je Marija potem prikaza¬
la Tereziki. Vselej je stala
na trti v nekem zapuščenem
in zanemarjenem kotu samo¬
stanskega vrta in je prosi¬
la, da se naj tisti kraj po¬
sveti le molitvi, naj bo le
kraj molitve. Po teh prikaz¬
ovanjih je Čakala do 12. no¬
vembra, ko se je zopet pri¬
kazala in naročila, da se

naj vest o njenih prikazo¬
vanjih oznani celemu svetu.
Medtem so večkrat padali
cvetlični listki v samo¬
stanu na čudežen način.

V preteklem letu se je
že veliko zgodilo v onem
kraju. Sezidana je bila
krasna nova bazilika na
čast Mariji kot srednici
vseh milosti. Marija se je
namreč kot srednica vseh
milosti Tereziki prikazala.
Ta bazilika je bila posve¬
čena 12. septembra na pra¬
znik presvetega Marijinega
Imena.

Doslej še ni sv. stolica
potrdila omenjenih Mariji¬
nih prikazni. Potrdilo pa je
že prišlo od škofa dotične-
ga kraja in od bivšega tam¬
kajšnjega apostolskega de¬
legata. To se je zgodilo
pred vsem po posredovanju
škofa-predstojnika ondotne-
ga karmelskega samostana,
ki je z lastnimi očmi videl
rožne listke padati z nebes,
in to ko je ravno misli re¬
dovnicam zaukazati, naj po¬
zabijo na prikazni in na ce¬
lo stvar ter se z novo go¬
rečnostjo posvetijo svojim
molitvam.

Odpustki med svetim le¬
tom. — Verniki izven Birna
ne bodo mogli med svetim
letom dobivati vse odpust¬
ke, ki jih lahko drugače do¬
bijo.

Da kdo seveda dobi od¬
pustke, ki se dajo samo za
sveto leto, mora obiskati
Rim in izpolniti določene
pogoje.

Oni, ki pa ne morejo obis¬
kati Rim med svetim letom,
ne morejo dobiti odpustke
za sveto leto, razen onih,
ki bodo izrecno omenjeni
od sv. stolice.

Izven Rima bodo mogli
verniki za sebe pridobiti le
te odpustke: popolni odpus¬
tek ob smrtni uri; odpustke
za molitev angelskega čes-
čenja zjutraj, opoldne in
zvečer vsaki dan; odpustke
za obisk N ajsvetejšega med
40-urno pobožnostjo; od¬
pustke za one, ki sprem¬
ljajo Najsvetejše, ko se
nese bolniku; odpustke za
ono molitev, ki jo je sv.
oče sam sestavil za sveto
leto.

Druge odpustke ne more
vernik izven Rima za sebe
pridobiti med svetim letom,
ampak jih lahko dobi samo
za verne duše v vicah. Ta¬
ko n. pr. bo mogel odpust¬
ke rožnega venca dobiti le
za duše v vicah, ne pa za
sebe. Pa saj ni nič napač¬
nega, če dobivamo odpust¬
ke za duše v vicah. To jim
rade volje privoščimo.

Pridigar evangelija. -Je¬
zuit Rev. Riccardo Lom¬
bardi, slavni italijanski pri¬
digar, je pred kratkim pri-

A V E MARIA

šel v Ameriko, da tudi ame-
rikancem oznanja Kristus¬
ov evangelij, kakor ga je
oznanjal v svoji domovini.
Znan je kot največji na¬
sprotnik komunizma v Ital¬
iji.

Glede komunizma pa ima
on tole povedati: “Jaz ne
pridigam zoper komunizem.
Jaz pridigam evangelij. Ev¬
angelij božji je edino, kar
spozna svobodo človeka in
obenem izpolnjuje glavne
človeške potrebe. Mi, ki
imamo Kristusov evangelij,
se ne smemo bati oznanjati
Jezusove besede,ko je svet
pa doživel toliko žalosti.
Rešitev sveta je v evange¬
liju; svoboda in pravica se
najde v njem.’’

On se torej bori zoper
komunizem s tem, da oznan¬
ja človeštvu resnice, ki se
najdejo le v evangeliju. Ce
bodo ljudje sprejeli te res¬
nice, bodo kar sami od se¬
be zavrgli komunizem.

“Samo Jezus lahko resi
svet,’’ je dalje rekel oče
Lombardi. “In Jezus hoče
rešiti svet s sodelovanjem
ljudi, ki so dobre volje...
Evangelij ni zoper nikogar.
Pa je za vse ljudi. Je oz¬
nanilo veselja, dobrote in
pravice.’’

Doslej govori oče Lom¬
bardi le v italijanščini, am¬
pak se uči angleščine, da
bo mogel kmalu tudi po an¬
gleško pridigati.

Spreobrnenje radi samo-
umora, - Iz Japonske pride
poročilo, da je 35 ljudi že
prosilo za vstop v katoliško
Cerkev, ko so videli ali
slišali, kako so katoliški

19

misijonarji skušali rešiti
življenje nekega fanta, ki
je storil samoumor.

Misijonarji družbe Mary-
knoll so marca meseca za¬
gledali tega fanta, ko je
stal blizu njihove hiše in
zaužil strup. Očetje misi¬
jonarji so brž fanta odpel¬
jali v bližnjo bolnico, toda
zdravniki niso mogli fantu
rešiti življenje.

Fantova mati, sestra, sta¬
ra mati in brat so bili zelo
ginjeni nad krščansko lju¬
beznijo, ki so jo misijon¬
arji izkazali proti njihove¬
mu sinu in bratu. Po po¬
grebu so torej prišli k mi¬
sijonarjem in izrazili željo,
da bi radi več vedeli o veri
“Gospoda nebes”, ki jih je
napeljala k temu, da so
skušali fantu pomagati.

Pozneje so se še drugi
priglasili za pouk v katol¬
iški veri.

Na čast Materi usmiljen¬
ja. — V mestu Poitiers na
Francoskem je bila pred
kratkim posvečena bazilika
v Čast Mariji kot “Materi
usmiljenja’ ’.

V tej baziliki je več sto¬
letij star kip Matere usmil¬
jenja, ki ga je v štirinajst-
tem ali petnajstem stoletju
na polju našel neki kmet.
Nesel je najdeni kip v bliž¬
njo župnijsko cerkev, toda
našel ga je zopet na pol¬
ju drugi dan. To se je tri¬
krat zgodilo. Ljudje, ki so
iz radovednosti prišli na
oni kraj, so zaslišali ihteči
glas, ki je klical: “Usmil¬
jenje! Usmiljenje!”

Kmalu zatem je bila na
tistem kraju postavljena

kapelica, v kateri se je o-
menjeni kip spravil. Bazi¬
lika, ki je bila letos dokon¬
čana, je bila začeta že leta
1891.

Po Mariji v Cerkev. —
V Japonski, kjer se ljudje
kar na stotere spreobračajo
h katoliški veri, deluje tudi
Marija, Mati božja, da bo
on poganski narod nekoč
postal krščanski.

Tako na primer je neka
japonska ženska vstopila
v katoliško Cerkev zato,
ker je ljubila Marijo. Ko je
Še v šolo hodila, se je pri¬
družila neki protestantski
sekti. Pozneje je živela
blizu Nagasaki, kjer je med
vojno padla atomska bomba
in kjer je veliko katoličan¬
ov. Videla je, kako so ka¬
toličani živeli, posebno ka¬
kšno je bilo njihovo dru¬
žinsko življenje, in jih je
občudovala.

Cez nekaj časa je sla na¬
zaj v svoje domače mesto
Sagamura, kjer se je omo¬
žila. Iz Nagasaki pa si je
bila prinesla podobo Mate¬
re božje, katero je zelo lju¬
bila. Svojemu možu in dru¬
gim sorodnikom pa je več¬
krat govorila o katoliški
veri. Njen mož in sorodniki
so se zanimali za katoliško
Cerkev in poslali delega¬
cijo k škofu tistega kraja
s prošnjo za sprejem v Cer¬
kev. To je bilo februarja
meseca letos.

Od onega časa je bilo že
800 prebivalcev mesta kr¬
ščenih, med njimi seveda
tudi ta ženska, o kateri go¬
vorimo.

20

AVE MARIA

S križem

in sidrom

ZGODBA FRIDERIKA BARAGE
OB GORNJEM JEZERU

□

Spisal James K. Jamison

□

Prestavil p. Bernard, o.f.m.

DEVETINDVAJSETO POGLAVJE

O 1DDIH NA SLADKORNEM OTOKU
! je hitro potekel. Škof Baraga je
I bil brž spet v hrušču in trušču
časov. Star in bolan kot je bil, je hitel
naproti usodni uri.

Vojna je prinesla s seboj nravstveno
razrahljanost, obenem pa poostritev po¬
stavnih predpisov. Trgovina z žganjem
je v takih okoliščinah od konca do kraja
Baragove Škofije rodila več in več zla.
Napetost med belimi in rdečimi se je za¬
ostrila, da se je bilo resno bati izbruha.
Odgovorni krogi, ki jih je skrbelo, kaj
utegne nastati iz tega, so se obračali
na Barago, naj bi vplival na Indijance
in jih pomiril. Škof je rad obljubil, koli¬
kor se je zdelo v mejah možnosti, pa je
onim ljudem tudi naravnost v obraz po¬
vedal, kaj je njihova dolžnost. Saj je
njihova dolžnost. Saj je dobro vedel, da
so Indijanci samo zapeljani po slabih
zgledih belih in po izkoriščanju onih,

ki so bili poklicani, da vzdržujejo red in
Čuvajo postave. Indijance je zmerom za¬
govarjal pred belimi, le kadar je bil sam
med njimi, je tudi te svoje otroke pri¬
merno pokaral.

V L’Ansu je zvedel za reči, ki so ga
globoko pretresle in mu ranile blago srce.
L’Anse je bil tisti kraj, kjer je Baraga
zastavil v svoje Indijance največ lju¬
bezni in dela. V misijonski hiSi so bili
Še zmerom lepo zloženi listki, na kate¬
rih so stale podpisane zaobljube Indijan¬
cev, da se ne bodo nikoli več dotaknili
Žgane pijače. Videti je bilo, da so vse
lepe zaobljube davno pozabi jene. Baraga
je sklical sejo in imel na Indijance pri¬
meren nagovor. Poklical jim je v spomin
svoje delo vseh teh let za njihov blagor.
Spet jih je opomnil, da je o d njihovega
razmerja do žganja odvisno, da bodo kot
h  narod živeli ali pa si izkopali grob.

Pa je vstal Indijanec in zabrusil Bara¬
gu:

“Po Vaši krivdi smo, kar smo. Vi ste

A VE MARIA

21

nas samo pokvarili. Hoteli ste za nas
napraviti reči, ki so nemogoče. In tako
ste nas pokvarili. ”

Vsi navzočni so prikimavali, da moža¬
kar prav govori.

Za hip je bil Baraga kakor izgubljen.
Kakor da ga je dvignil silen val in ga
odnaša s seboj. Tema se mu je delala
pred očmi. Vse zlo, ki se je boril ž njim
vse svoje življenje, se je na novo zgru¬
dilo nanj. Ni našel besede, ni našel niti
misli, da bi se branil z njo pred temi
očitki. In tako je stal popolnoma razoro-
žen prav na tistem kraju, sredi svoje
misijonske naselbine, o kateri je mislil,
da bo rodila Čudovite sadove. Moj Bog,
ali naj bo to plačilo za toliko trudov in
znojev?

Le njegova junaška ponižnost mu je
prihitela na pomoč. Oči so se mu porosi-
le. Dvignil je roko nad Indijance kakor
v blagoslov, pa je pomenilo, da ej seja
zaključena. Odslovil jih je z edino be¬
sedo: Gospod z vami! Zmerom in povsod!

Popoldne je poklical k sebi vsakega
posebej in to se je ponavljalo dolgo v
noč. To jih je omehčalo. Najbolj je pro¬
sil za odpuščenje oni, ki je dopoldne
tako nepremišljeno govoril. Baraga je
tolažil njega in druge, svetil z lučjo
božje besede v njihovo temo in kazal
spet in spet na Križ.

“Ljubo dete moje, pojdi in ne greši
več!’’ Drug za drugim so odhajali pod
silnim vtisom teh škofovih besed.

***

Potovanje po škofiji je bilo od meseca
do meseca težje. Začelo je kazati, da
bo spodnji del njegove Škofije kmalu
pripadel Detroitu. Potem bi Sault Ste.
Marie ne bilo več središče nove škofije.
Treba bo misliti na selitev.Kam? Seveda
proti zapadu, toda katero mesto naj
sprejme Škofa in sedež škofije? Slo je
med Hancockom in Marquettom. Rim je
odločil in nova škofija je dobila novo
ime: “Sault Ste. Marie in Marquette.’’

Marquette je bilo že takrat neuradno

“Po Vaši krivdi smo, kar smo. Vi ste
nas samo pokvarili...’’

mesto severnega michiganskega polo¬
toka. Tako je ostalo vsa ta leta. Bilo je
čedno mestece. Rudniki so bili precej
oddaljeni in nisu mazali mestnega lica.
Ležalo je in leži tik ob obrežju Širokega
pristanišča. V ozadju se dvigajo sliko¬
viti griči. V Marquette se je torej pre¬
selil Baraga v letu 1866. Tu si je posta¬
vil sedež Škofije, tu je bilo odločeno,
da sklene svoje misijonsko delovanje.

Konec se je bližal s hitrimi koraki,
o tem ni moglo biti dvoma. Roke so se
mu tako tresle, da je komaj podpisoval
uradne stvari. Pa tak mož ni mogel mis¬
liti na počitek, na oddih za svoja stara
leta. Selitev mu ni prinesla kakih ugid-
nosti, katedrala in “palača” sta bili
kakor prej. Drugače so se pa razmere
nekaj zboljšale. Vojna je minila in Zdru¬
žene države so ostale. Ljudje so se za¬
čeli ustanavljati in si staviti domove,

22

AVE MARIA

kjer naj bi živeli do konca svojih dni.
Le boljši so ostajali, p otepuhi, prete¬
pači in špekulantje so se večinoma spra¬
vili drugam. Župnije so se zaokroževale
in dobri duhovniki so jih imeli v rokah.
V teh rečeh so tiste mesece odjenjevale
Baragove bridkosti in težave.

Tisto jesen se je imel vršiti v mestu
Baltimore drugi plenarni cerkveni zbor.
Baraga je mnogo mislil na Baltimore.
Poznal ga je že iz prvih časov svojega
prihoda v Ameriko. V spomin mu je pri¬
hajalo, kako sta se takrat posvetovala
s tedanjim baltimorskim nadškofom in
delala načrte za prihodnost. Res, Bara¬
ga je takrat odločno želel, da postane
indijanski misijonar. Hvala Bogu, to se
mu je izpolnilo, zdaj je pa na tem, da
svoje poslanstvo zaključi. Treba bo iti
na cerkveni zbor. Morda bi s svojo nav¬
zočnostjo tam živo opozoril ameriške
cerkvene kroge na potrebe indijanskih
misijonov. Morda ne bi mogel noben drug
škof na to tako Živo opozoriti. Da, pojde
v Baltimore, pa četudi ima ta pot po¬
spešiti njegov konec. Saj bo to potovan¬
je tudi neke vrste - misijonsko potovan¬
je. Ali bo pa zmogel naporno pot? Do
Chicage z ladjo, od tam naprej z vlakom.
Morda ne bo tako težko. Vsaj poskusiti
je treba na vsak način.

* * *

Škof Baraga je miŽe razmišljal. Skušal
se je domisliti, kje je in kaj se dogaja.
Razločil je Šepetajoče besede okoli se¬
be. Morale so biti govorjene prav ob nje¬
govi postelji, ki je bila tako snažna in
mehka. Dobro se je prilagala slabotnemu
telesu. Kaj če bi kar naprej mižal in nič
ne pogledal okoli sebe? Ko bi kar takole
čakal in Čakal?

Nekaj se je moralo zgoditi Ž njitn, je
razmišljal. Kaj naj pomenijo te šepetaj-
joče besede, to pridušeno mrmranje? Se¬
veda, to mora biti Baltimore! Ali ni pri¬
šel v to mesto nedavno tega? Toda mor¬
da se moti. V tej negotovosti je odprl
oči, da se razgleda.

Začutil je prste na zapestju in je za¬

sukal glavo na blazini, da bi opazoval.
Videl je ob sebi zdravnika. Sedi ob
vzglavju in nekaj pripoveduje. Treba
poslušati. Poslušati pazljivo, da kaka
beseda ne uide. Vsega tega se je škof
hipoma zavedel. Ali pa morda ni važno
da pazi? Vendar je zbral misli in se na
vso moč potrudil:

“Zelo Vam je odleglo, Škof Baraga!
Danes ste mnogo boljši.” Te besede je
razumel, kako so prišle iz zdravnikovih
ust vse blage in dobrohotne.

“Tako? Kaj pa je? Kaj se je zgodilo?”

Škof ni mogel razumeti, zakaj je bilo
treba toliko napora, da je spravil iz sebe
teh par kratkih stavkov.

Zdravnikovi prsti so bili Še na bol¬
nikovem zapestju in tipali žilo.

“Nikar ne govorite. Ni potrebno. Mo¬
rate biti Čisto pri miru še nekaj Časa.’’

Nastal je dolg premor in bilo je videti,
da zdravnik premišlja. Prsti so mu kar
naprej pritiskali na Škofovo žilo.

“Tako, no. Bom pa povedal, kaj jez
Vami in kaj se je zgodilo. Dobili ste
udarec kapi. Nesreča je hotela, da ste
bili ravno vrhu stopnic tisti hip in se
pripravljali, da se spustite navzdol. Bilo
je v Škofovi palači. Niste bili sami, z
Vami so stopali drugi, pa je že tako, da
Vas niso mogli obvarovati padca. Zdr-
čali ste navzdol od vrha stopnic do dna.

“In zdaj sem v bolnici?” je vprašal
Škof.

Zdravnik je pritisnil na žilo.

“Da, bolnica. Ali bi se Vam čudno
zdelo, gospod škof, Če ni Vam povedal,
da Vam je naprsni križ rešil življenje?
Pa je gola resnica. Križ Vam je rešil
življenje s tem, da Vas je ranil do krvi..
Precej Vam je je odteklo. Da se to ni
zgodilo, bi se Vam kri strdila znotraj in
zavirala delovanje srca. In Vaše srce,
Škof, ni v takem stanju, da bi preneslo
kaj takega. Rana sama je neznatna in
" se bo kmalu zacelila. Kako stari ste,

Škof Baraga?’’

“Škof je pomislil: “Blizu sedemde¬
set.”

A VE MARIA

“Sedemdeset — navadna doba Človeš¬
kega Življenja/’ je pripomnil zdravnik.
Nadškof je uredil za Vas, da smo Vas
spravili sem in Vam pripravili nekaj la¬
godja. Vse kaže, da boste na nogah v
nekaj dneh. Ampak naj Vas takoj posva¬
rim. Počutite se Še tako dobro, nadalje
mora biti konec tistih naporov in pod¬
jetnosti, ki mi Vasi prijatelji o njih pri¬
povedujejo. To svarilo ni moje, daje
Vam ga Vaše lastno srce.’’

“Iz srca sem Vam hvaležen, doktor,
toda čaka me delo. Star sem in moje živ¬
ljenje je drugače brez pomena, razen za
ljudi tam...”

Zdravnik ga je prekinil,
ne boste vrnili. To ni vec
ostro in predivje. In sedaj
Počivajte in premislite te
Vam jih povedal. Še par
takole mirni. ”

Prijaznejše podnebje za škofa Barago
kraj, kjer ni vseh tistih trdin kot tam
gori — samo o tem se je pogovarjal okoli
Baragove bolniške postelje. Pa? niso
vedeli vsega, razumeli niso. Baraga pa
ni mogel govoriti in razložiti. V prsih
ga je bolelo, Če je poskusil govoriti.
Kako naj bi tudi opisal svet svojih sanj,
ga je videl tiste oktoberske dni na Slad¬
kornem otoku? Kako naj tem ljudem na¬
slika vso lepoto Čistega, mrzlega zim¬
skega gozda? Ali bi mogli razumeti, Če
bi začel praviti, da Življenje tam gori
zanj prav za prav ni nič težko, da je tež¬
ko le za Indijance? Da, njegovi prijatelji
so bili do skrajnosti blagi in dobri, toda
razumevanja za take reci niso imeli.

Baraga je postajal nemiren. Lotevalo
se ga je domotožje. Jesen se pomika
proti zimi. Jezero je zamrznilo, potovan¬
je ustavljeno. Zdaj je čas, da se odpravi
na pot. In tako je povedal kmalu po tis¬
tih dneh gospodu Bourionu, ki ga je bil
spremil na cerkveni zbor: Danes odideva
proti domu!

Bes! Škof Baraga se je vrnil k Gor¬
njemu jezeru. Vrnil se je skoraj dobe¬
sedno na rokah Fathra Bouriona.Kolikor-
krat je potegnil sapo, vselej je zabolelo.

23

Ujela sta enega zadnjih parnikov, ki so
pluli navzgor tisto leto. Jezero je bilo po
večini viharno, viharna je bila vsa pot
do Marquet ta.

Potreba misijonarjev

Duhovnike potrebujemo sami, zakaj bi
jih pošiljali iz domovine?

“Vaši kristjani drže sredstva za zve¬
ličanje tako rekoč v rokah in so mnogo
bliže zveličanju kakor pa pogani.” —
Pij XI.

“Naj vas ne vara videz dobrega, kakor
da bi lastni Škofiji odvzeli, kar daste za
zunanje misijone. Za enega, katerega
pustite v daljne dežele, bo Gospod obu¬
dil v domovini mnogo pripravnih duhov¬
nikov.” — Benedikt XV.

“Kjer izgubite enega sodelavca, vam
ga bo božji Ustanovitelj Cerkve gotovo
nadomestil. On bo na vaše Škofije razlil
bogatejše milosti in obudil nove poklice
k sveti službi.” - Pii XI.

To je dan, ki ga je Gospod
naredil...

(Dalje od strani 11.)

klet iz domovine, smo mislile jih s temi
vrsticami opozoriti na naš zavod. Mo¬
goče bi katera hotela postati šolska
sestra, pa ne ve našega naslova. Slišale
smo o dveh Slovenkah iz Velikovca, ki
so hotele tam vstopiti v naš samostan,
pa so morale z družino v Ameriko.

Slovenska dekleta bi morale v sloven¬
ski zavod! Delamo med Slovenci in Hr¬
vati, torej pričakujemo naraščaja od na¬
šega naroda. Vse premalo nas je, dela
pa toliko. Dekleta, ki vas snubi Bog,
pišite na:

Ven. Sister Provincial
Mt. Assisi Convent
Lemont, Illinois (U.S.A.)

Tja gor se
za Vas. Pre-
nič govoriti,
reci, ki sem
dni ostanite

24

A VE MARIA

NA MEDENEM PIKNIKU so sledeči dobili nagrade medu:

1. MR. MRS. V..KREMESEC, Chicago, lil.

2. MARY KRETSCHKA, Cleveland, 0.

3. ANNA SVIGEL, Cleveland, 0.

4. STANKO GREGORČIČ, Berwyn, III.

5. FRANK LEA, Ottavva, III.

6. MATH TURSICH, Cicero, lil.

7. FRANCES TURK, Indianapolis, Ind.

8. MRS. ROITZ, Pueblo, Colo.

9. FELIX ERLACH, Sheboygan, Wis.

10. KATE NOVAK, Calumet, Mich.

11. BARBARA STRAHEN, Eveleth, Minn.

12. RUDY FURLAN, Chicago, III.

13. GABRIEL PUHEK, Chicago, III.

14. AGNES JERINA, Barberton, 0.

15. ANNA BRUNETTE, Sheboygan, Wis.

16. LOUISE ZUPANČIČ, Cleveland, O.

17. CAROLINE BOYCE, Cleveland, 0.

18. MARY HOFFNER, Rock Springs, Wyo.

19. MARY GERBECK, Lorain, 0.

20. P. STEFANICH, Joliet, III.

21. ANDREJ ZDEŠAR, Euclid, 0.

22. J. ADAMIČ, Cleveland, 0.

23. KATE POZEK, Joliet, III.

24. MRS. FRANK GRACER, Johnstown, Pa.

25. REGINA SKIFF, Denver, Colo.

26. URŠULA TRATNIK, Ely, Minn.

27. LESTER METALLE, Ottavva, lil.

28. F. PONIKVAR, Cleveland, 0.

29. ROSE KRAL, Cleveland, 0.

30. F. MALECHAR, Cleveland, 0.

31. FRANK KOZELE, Homer City, Pa.

32. JENNIE STEIBLY, Farrell, Pa.

33. JOHANA SWEGEL, Ambridge, Pa.

34. PETE STIMACH, Crested Butte, Colo.

35. JOHN GOLOBIČ, Pittsburgh, Pa.

36. ROSE KORN, Butte, Mont.

37. K. TRILLER, Whiting, Ind.

38. ANNA KNAUS, Pittsburgh, Pa.

39. MRS. PAUL STEFANIAK, Milwaukee, Wis.

40. ANNA ZUPANCICH, Sheboygan, Wis.

41. JOHN ZAKRAJŠEK, Painesville, 0.

42. ANTON ŽITNIK, San Francisco, Calif.

43. FRANCES GOVEKAR, Waukegan, lil.

44. MARY ZIDAN, Cleveland, O.

45. JOHN KOSMACH, Chicago, lil,

46. MRS. JOHN GLATZ, Chesterton, Ind.

47. MRS. J. HABIJAN, Brooklyn, N.Y.

48. ANGELA MAČEK, Cleveland, 0.

49. TOMMY NASENBENY, Joliet, lil.

50. MARY POTOCHNIK, Cleveland, O.

51. FRANCES HORVAT, Joliet, III.

52. A. BAVETZ, Chicago, III.

53. JOHN DANSA, Chicago, lil.

54. FRANK LUSKOVIČ, Oglesby, lil.

55. FRANCES KLANSAR, Cleveland, 0.

56. MRS. A. LUIN, Farrell, Pa.

57. MARY KASTE LC, Murray, Utah

58. MRS. FRANK ZDEŠAR, Cleveland, O.

59. MARTIN GOLOBIČ, Chicago, III.

60. FRANK KNEZ, Cleveland, O.

61. MARY KOFOL, Cleveland, 0.

62. JOANNE CECCHINI, Richmond, Va.

63. MARY ZIDAN, Cleveland, 0.

64. FRANCES ZORE, Indianapolis, Ind.

65. MARGARET RITOMIA, Milvvaukee, Wis.

66. MARY KOPAČ, Bridgeville, Pa.

67. THERESA BABICH, Gilbert, Minn.

68. KATE FERK, Brooklyn, N.Y.

69. FRANK K00S,_Kenosha, Wis.

70. MR. A. STANIČ, Cleveland, O.

71. MRS. JERRY RIBICH, Hibbing, Minn.

72. JOS. BELJAN, West View, Pa.

73. VALENTINE KALAN, Sheboygan, Wis.

74. ANNA DOLES, Cleveland, O.

75. GEORGE PAVLESIČ, Ambridge, Pa.

76. FRANK ULČAR, Gilbert, Minn.

77. MARY PRISTOW, Cleveland, 0.

78. M. JEREB, Cleveland, O.

79. MARY STRUHEL, Cleveland, O.

80. MARY MELJAČ, Cleveland, O.

81. URŠULA BUDIČ, Cleveland, O.

82. MARY MARIUHO, Cleveland, 0.

83. BLAŽ ŽAGAR, Kansas City, Kans.

84. F. JALOVEC, Argo, lil.

85. FRANCES PUST, Cleveland, 0.

86. MRS. A. MARK0YA, Bridgeport, Conn.

87. ROSE MIVŠEK, Little Falls, N.Y.

88. LOUIS HOSTA, Cleveland, 0.

89. CHARLENE BOKAL, Milwaukee, Wis.

90. MRS. JOHN HORVAT, Joliet, lil.

91. F. VOLK, Pueblo, Colo.

92. G. WESELICH, Cicero, III.

93. TERESA HORVATH, Joliet, III.; 94.

RUDY ŠKUL, Joliet; 95. J. ŽUGEL, Joliet;

/, 96. MRS. J. KOMIDAR, Chisholm, Minn.;

97. J. ŠIMEC, Chicago; 98. F. PRIMOZICH,

99. JOSEPHINE STEVENS,Leadville, Colo.;

100. JOHN MIVEC, Lemont, lil.

AVE MARIA

25

1  Q|mENA  ONIH, ki so do-
v/ i bili nagrade medu pri
letošnjem medenem pikni¬
ku, se najdejo na strani 24.
Le dobro poglejte, če ni
bilo mogoče tudi Vaše ime
dvignjeno pri reflanju na
dan medenega piknika.

Prva nagrada dobi 24
funtov medu, drugi pa se¬
veda manj, kakor še pride¬
jo na vrsto.

Med bo odposlan na te
srečne osebe, ko bo že
oče  gvardijan prišel do te¬
ga. Ker ima toliko drugih
opravkov, mu ni bilo mo¬
goče kar vse takoj storiti,
ampak svoj med boste že
dobili.

Oni, ki pa niso imeli to¬
liko sreče, da bi dobili na¬
grado pri medenem pikniku,
bodo kakor prejšnja leta
tudi letos dobili dve kang¬
lici medu, če so kupili ti-
ket ali tikete iz onih knji¬
žic, ki smo jih razposlali
pred medenim piknikom. Ta
med bo seveda samo “za
pokusit’’ in nekako v pla¬
čilo za sodelovanje pri me¬
denem pikniku.

Ce bi mogoče na katerega
pozabili, le pišite in po¬
vejte nam. Pomota se rada
naredi, ko je tako veliko
Število imen.

***

Ko ravno o medenem pik¬
niku govorimo, dajmo pa
kar naprej s tem in povej¬
mo, kako je vse bilo na
tisti zgodovinski dan, ko
smo obhajali srebrni jubi¬
lej slovenskega Lemonta.

Višek cele proslave je
bil dosežen seveda s slo¬
vesno pontifikalno sveto
mašo, ki jo je pri groti da¬
roval prevzv. g. škof Gre¬
gorij Rožman. H groti se
je šlo v dolgi procesiji,
med katero je bilo petje
Marijinih litanij.

Med sv. mašo je škofu
kot arhidijakon služil pre?.
p. Benedikt Hoge, o.f.m.
Dijakon sv. maže je bil
Father M. Jager iz Barber-
tona, subdijakon pa Father
Lenz od fare sv. Jožefa,
Joliet, Častna dijakona sta
bila Fr. Aleksander Uran¬
kar, o.f.m., župnik sv. Ju¬
rija, So. Chicago, in Fr.
Augustine Svete, o.f.m.,
župnik svete Terezije v
Johnstownu, Pa.

26

A VE MARIA

Za ceremoniarja sta bila
Rev. Julij Slapšak iz Cle¬
velanda in Fr. Fortunat
Zorman, o.f.m. Škofovsko
masno knjigo je držal Fr.
Pelagij Majhenič, o.f.m.,
kaplan pri sv. Štefanu, Chi¬
cago.

Škofovsko mitro je nesel
Fr. Mark Hochevar, o.f.m.,
škofovsko palico Fr. Blase
Cemažar, o.f.m., kadilnico
pa Fr. Lavvrence Grom,
o.f.m. Križ je nesel Rich¬
ard Sedlak iz Johnstowna,
ki je drugi dan potem vsto¬
pil v na? novicijat in dobil
ime Fr. Christopher. Ako-
lita sta bila Richard Kozek
in Charles Kahover, oba iz
Chicage.

Med sv. mašo je gospod
škof imel govor, v katerem
je lepo razložil, kako je
božja previdnost uredila,
da je Lemont to, kar je da¬
nes. Po neskončni previd¬
nosti božji je Lemont po¬
stal dom za slovenske fran¬
čiškane, ki so bili izgnani

V BLAG SPOMIN

*

Mrs. Elizabeta Gabrenya,

mati našega Fathra Edwara'a Ga-
brenya, župnika pri sv. Janezu
Vianeju v Detroitu, je umrla dne
14. septembra v Clevelandu. Ma¬
teri duhovnika naj bo preobilen
plačnik večni Duhovnik Jezus
Kristus sam.

iz svoje domovine.

Škofov govor najdete na
strani 6. te številke.

Petje je med sv. mašo
podajal pevski zbor iz cer¬
kve sv. Stefana, Chicago.

Število ljudstva pri sveti
maši je bilo res veliko, po¬
poldne jih je bilo pa še
več. Nekateri so prišli
na najetih busih, kakor na
primer iz Chicage in West
Allis, Wis. Marie Florijan,
zastopnica lista Ave Maria
v West Allisu, ima to za¬

Gospod škof Rožman se pogovarja z neko romarico tukaj v
Lemontu, ko je bila pri nas Zveza oltarnih društev iz Cleve¬
landa.

slugo, da je tamkajšnje lju¬
di organizirala in jih je pri¬
šlo za tri buse.

Popoldne je bila seveda
prosta zabava na gričku pri
romarskem domu. Pa sredi
popoldne, ko so se vsi do¬
bro imeli in so bili dobre
volje, je prišel dež malo
nagajat. Treskalo in pokalo
je, da strah, dežja pa ni
bilo veliko. No, saj bi bili
dežju že privoščili to ve¬
selje, da nam pošteno na¬
moči ta naš suh kraj, am¬
pak so mu bili drugi, bolj
primerni dnevi na izbiro.
Ljudje so bežali na vse
strani in mnogi so našli za¬
vetje v romarskem domu,
kjer je veliko prostora za
tak slučaj.

Reflanje za nagrade medu
je bilo šele pozno popol¬
dne zaradi dežja. Bilo je
reflanje tudi za tri potice,
ki so jih dobili sledeči:
Sophie Zalokar, Anna Kos-
mach — obe iz Chicage —
in Frank Jalovec, Summit,
111.

Vse potice, ki so bile na
razpolago za medeni pik¬
nik, so spekle Mrs. Mlakar
in Mrs. Nasenbeny iz Joli-
eta.

Pomočnikov in pomočnic
je bilo toliko, da bi si jih
človek zelo težko zapomnil.
Vsem naj milostljivi Bog
stotero povrne. Posebna
zahvala gre pa ženskam in
možem in fantom in dekle¬
tom iz Chicage, ki zmerom
nam pridejo na pomoč.

Zvečer smo mislili imeti
procesijo z gorečimi sve¬
čami okoli jezerca pri gro-
ti, toda vreme ni obetalo

AVE MARIA

27

nič dobrega, pa smo morali
popustiti s to mislijo. Za
ljudi, ki jih je še ostalo
smo potem imeli blagoslov
z Najsvetejšim v kapelici.

***

Zdaj pa naj malo povemo
še o romanju združenih ol¬
tarnih društev iz Clevelan¬
da za 20. in 21. avgusta.

Dobre ženske so zopet
prišle v večjem številu, saj
jih je bilo Čez sto. Preno¬
čišče so dobile v romar¬
skem domu, ki seveda ni
še dokončan in Še dolgo ne
bo, pa vendar smo mogli s
pomočjo dobrih ljudi iz Chi-
cage vse v toliko pripravi¬
ti, da so mogle žene notri
spati. Tudi hrano so dobile
v romarskem domu.

Ko so romarice prispele
na busih iz Chicage, so
začele skoraj takoj moliti
rožni venec in s to molitvi¬
jo na ustnicah so šle na¬
ravnost v cerkev. Kmalu na¬
to je sledila sveta maša,
ki jo je daroval Father An¬
drej. Med mašo so romarice
prepevale Marijine pesmi.

Popoldne je bilo zanje
spovedovanje in potem kri¬
žev pot pri sestrskih križe¬
vih postajah.

Zvečer je imel govor v
cerkvi Father Pius in nato
je bil blagoslov z Najsvet¬
ejšim, ki ga je dal Father
Andrej.

Potem je bila krasna pro¬
cesija z gorečimi svečkami
okoli našega blejskega je-
zerca pri groti. Tudi na
Bledu so gorele lučke in
lurska Mati božja je bila
lepo razsvetljena. Proce¬
sije, med katero je bilo

VEČNI POPOTNIK

Brat Antonin bo ta mesec
obiskal mesta JOLIET in
VVAUKEGAN tukaj v Illi¬
noisu. Vsem naročnikom
bomo hvaležni za vsako
prijaznost njemu izkazano.
In Bog vsem stotero povrni!

petje Marijinih litanij, se
je udeležil tudi prevzv. g.
škof Rozman, ki so ga že¬
ne povabile sem na božjo
pot.

Drugi dan, v nedeljo, je
gospod škof daroval sveto
mašo ob sedmih in drugo
mašo je imel Father John
ob desetih. Škof Rožman je
imel lepo pridigo za roma¬
rice pri tej drugi maši.

Popoldne je Prevzvišeni
vodil sveto uro. Zvečer pa
je bilo slovo v cerkvi in
takrat je nekaj poslovilnih
besed spregovoril Father
Andrej. Bila je tudi posve¬
titev brezmadežnemu Srcu
Marijinemu.

Zopet se hočemo zahva¬

liti vsem dobrim ljudem iz
Chicage, ki so pomagali
pri pripravljanju in pri po¬
strežbi, ko so bile Cleve-
landčanke tukaj.

Škofa je nazaj v Cleve¬
land peljal komisar Father
Benedikt, ki je tudi svojo
mater domov peljal. Mrs.
Hoge ni bila pri dobrem
zdravju, pa je zato letos
bolj zgodaj šla domov. Bog
ji daj ljubo zdravje.

***

Na “Labor Day“, dne 5.
septembra, je bila preoble¬
ka za Richarda Sedlak iz
Johnstovvna, Pa., ki je v-
stopil v novicijat in bo po
enem letu -poizkušnje za¬
čel študirati za duhovnika.
Zdaj je znan kot frater
Christopher.

Obenem so bili v novici¬
jat sprejeti naši trije brat¬
je tretjeredniki, namreč:
brat Timotej Daničič, brat
Paskal Tomazin in brat
Ignacij Gracer.

Slovesno sv. mašo ob
sprejemu teh štirih v novi-

škof Rožman bere iz mašne knjige med slovesno pontifikalno
sv. mašo pri naši groti dne 4. septembra.

28

A VE MARIA

cijat je daroval preč. p.
Benedikt. Dijakon je bil Fr.
Avguštin iz Johnstowna,
subdijakon pa Fr. Kalist.
Stregli so pri tej maši Fr.
Andrej, Fr. Rafael in brat
Robert.

Voditelj novincev je Fr.
Rafael, ki je nazaj v Le-
mont prišel iz Johnstowna,
da zopet prevzame svojo
prejšnjo službo.

***

Dne 12. septembra smo
zopet po nekaj letih tukaj
v Lemontu začeli šolo. Ima¬
mo tri klerike-bogoslovce,
ki so lačni in žejni po zna¬
nosti, učenosti in modro¬
sti. Ti trije so: Fr. Mark
Hochevar, Fr. Blase Che-
mažar in Fr. Lawrence
Grom. Po štirih letih, če
Bog da, bodo posvečeni v
mašnike.

Precej skromno število

Skupina naših novincev na dan sprejema v novici jat, dne 5.
septembra. Od leve na desno: brat Timotej, Father Rafael,
voditelj novincev, brat Paškal, fr. Christopher, ki bo za du¬
hovnika študiral, in brat Ignacij. Lepi so, kajneda.

5kof Rožman daje svoj škofovski blagoslov ob koncu slovesne
pontifikalne maše pri groti na dan našega srebrnega jubileja.

študentov je to, ampak jih
bo več, ko pridejo frančiš¬
kanski bogoslovci iz sta¬
rega kraja.

***

Med našimi obiskovalci,
ki so več časa ostali pri
nas, so bili sledeči: Mr. &
Mrs. Mike Sedlak, starši
novinca fr. Christopherja —
Johnstown, Pa.; Mr. Mrs.
Valentin Mole in sin Ernie
z ženo in hčerko Joanna —
Cleveland; Mrs. Karolina
Hočevar in prijateljica Ma-
ry — Cleveland; Mrs. Mla¬
kar in Mrs. Bačnik — Hib-
bing, Minn.; Mrs. Alojzija
Jalovec — Pueblo, Colo.;
Tommy Stepanich — Chi¬
cago; Mrs. Lebar in sin
Jimmie — Rock Springs,
Wyo.; Anton Orehek druži¬
na — Cleveland; Katherine
Butala in sin Benedict —
Detroit; Rose Cimperman,
Rose Champar, Anna Ko¬
želj in Mrs. Bokalj — Cle¬
veland; Marie Vihtelic, Ka¬
therine Marintette in Vic-
toria Svvetter, svakinja Fa-
thra Andreja in Fathra Av¬
guština — Detroit; Ludwig
Perovšek in F. PerovŠek,
ki sta iz Willarda prišla s
Fathrom Odilom; Anton Za¬
lar, Mr. & Mrs. John Zalar
in sin John, Jr. - Cleve¬
land; Jennie Hiti, Frances
Perhne in Mrs. Beg, ki so
prišle na medeni piknik s
Fathrom Jagrom — Barber-
ton, 0.

— Samostanski firbec

A VE MARIA

29.

■RICHFIELD SPRINGS, N.Y. - Piše
Frances Hribar: Častiti očetje frančiš¬
kani' Sprejela sem Ave Maria 1 ist bolj
zgodaj. Brala sem dopis od patra Brena,
kako lepo pišejo, kako se je Vam v za¬
četku godilo. Tako se je nam tudi, pa
z božjo pomočjo smo si pomagali naprej.
Tako pišejo tudi od Fatra Ferlina, da so
tudi takrat začeli.

Bog Vam daj še ljubo zdravje mnogo
let.

_PUEBLO, CCLO. - Piše Mary Rasel:
Častiti očetje frančiškani! Zopet bo me¬
deni piknik. Rada bi več pomagala, pa
ne morem. Želim Vam obilo uspeha v tem
trudu. Pa se tudi mene spomnite v mol¬
itvi v tem srebrnem jubileju. Tudi jaz
bom molila za Vas.

VVINDSOR, CNT., CANADA. - Piše
Stanislava Pušenjak: Dragi očetje fran¬
čiškani! Oprostite, da se Vam zopet o-
glašam in nadlegujem. Sprejela sem Vaše
pismo s pridejanim zvezkom s tiketi za
Vaš medeni piknik. Sem jih že nekaj pro¬
dala in upam, da bi še lahko veČ kot jih
imam tukaj. Vas prosim, ako mi blago¬
volite poslati še eno ali dve knjižici s
tiketi.

Ne gre se mi namreč za nagrado, jaz
hočem samo kaj več pomagati, k er sem
ravno lansko leto začela dobivati meseč¬
nik Ave Maria in sem tam Čitala, kako
ste se imeli na Vašem pikniku.

Tukaj v \\indsoru ni dosti Slovencev.
Med njimi so pa že bili nekdaj nekateri

na tem Vašem pikniku in so razlagali,
kako je tam pri Vas lepo. Tudi letos mo¬
goče pridejo, če ne bodo preveč zmučeni,
ker delajo vsi zelo težko. Na žalost jaz
še ne bom mogla priti, ker Še nas novih
ne pustijo čez. Pač pa se Vas spomin¬
jam v molitvah in prosim Marijo, da Vam
Čim vec da podpore in potfbude, da bi
lahko s Čim večjim ciljem dosegli kmalu
ves svet.

CLEVELAND, 0. - Piše Mary Krajc:
Dragi očetje frančiškani! Pošiljam tike-
te za medeni piknik. Da bi vsaj Marija
zame numare zbirala, da bi vsaj nekaj
vinala, ko Vam vsako leto pošljem pla¬
čane tikete. Ce sama ne morem, pa pro¬
dam. Me veseli zmiraj kaj narediti za
Vas.

Ob žulaju sem bila pri Vas za dva dni,
pa je vse prehitro minilo. Kako je kratek
Čas pri Mariji Pomagaj v Lemontu!

CALUMET, MICH. - Piše J. Šuštar-
sich: Č astiti! Tukaj na Calumetu so vse
jame, rudniki zaprti že 4 mesece. Zdaj
varčujemo z denarji. Kadar dobimo med
od lemontskih Čebelic, vedno se spomin¬
jam tiste pesmi, ki se glasi: “Popotnik
pridem Čez goro’’. Ta zadnja kitica se
glasi: “Naših rož je lepši cvet, Čebelic
naših slajši med.”

EDCLID, 0. — Piše Katherine Roberts:
Prečastiti gvardijan Father Andrej! Spo¬
ročam Vam, da smo romarice srečne in
vesele prišle domov. Vse so bile zelo
zelo zadovoljne in hvaležne Vam in vsem

50

A VE MARIA

drugim, ki ste se tako zelo potrudili in
nam na duhovni in telesni način postreg¬
li. Ljubi Jezus in Marija Vam naj sto¬
tero povrne za vse in vsem.

V imenu Zveze oltarnega društva se

PET-DOLARSKI KLUB

za one, ki darujejo pet dolarjev,
ali več za

Baragov Romarski Dom

Pretekli mesec so se pridružili temu
klubu sledeči:

MARY PERUŠEK, Cleveland, 0.
JENNIE LUŽAR, Cleveland, 0.
FRANCES JALOVEC, Argo, III.
FRANCES CERK, Wauk®gan, III.
MR. MRS. JOSEPH YAKIČ, Cleveland, 0.
APOLONIJA CULUM, Butte, Mont.
MRS. JOHN PETROVIČ, Chicago, III.
JOHN SlMEC, Chicago, III.

ZVEZA OLT. DRUŠTEV, Cleveland, 0.
AGNES SCHMUK, Cleveland, 0.
JOHN BRADACH, Euclid, 0.
ANDREW ZDEŠAR, Euclid, 0.
MARY MUNIZA, Cleveland, 0.

MARY FILIPOVIČ, Cleveland, 0.
MARY STRAUSS, Cleveland, 0.
MARY LAVRIČ, Cleveland, 0.
ANGELA MOŽINA, Cleveland, 0.
AGNES ZURA, Cleveland, 0.
MARY NODA, Euclid, 0.

JOSEPHINE FEMEC, Euclid, 0.
MARY MELJAC, Cleveland, 0.
ANTON UDOVICH, Mi lwaukee, Wis
THERESA MOŽIC, Cleveland, 0.
ANNA FORTUNA, Bedford, 0.
TEREZIJA POTOKAR, Euclid, 0.
ANTONIJA NEMEC, Euclid, 0.

MARY STRUNA, Euclid, 0.

JOSEPHINE CIMPERMAN, Cleveland, 0.
EDWARD J. STEPANICH, Neodesha, Kans.
ANTONIJA YERAK, Cleveland, 0.
MARY GERL, Euclid, 0.
OLGA ZAKRAJŠEK, Euclid, 0.
KATHERINE ROBERTS, Euclid, 0.
LOUIS TRONTEL, Pittsburgh, Pa.

Vam pa Se posebno zahvalim, da ste nas
tako počastili s tem, da ste nam dali
čast, da smo Zveza olt. dr. ta prve obed¬
ovale v veliki novi dvorani in počivale
pod novo streho. Pozdravljeni, novi Ba¬
ragov romarski dom! Želim Vam še na¬
dalje veliko uspeha in želim, da bi veliko
Marijinih častilcev prišlo k Vam i n se
spočili pri Mariji na duši in telesu.

Prosim, sprejmite tale dar $25.00. To
so pa romarice darovale V priznanje za
delo in petje, ki smo ga oskrbovale. Mrs.
Mary Gerl: $5; Miss Olga Zakrajšek: $5;
Katherine Roberts: $15. Ker me smo de¬
lale le Mariji na čast in našim dušam v
zveličanje, zato pa to svotico darujemo
za Baragov dom, da bo prej gotov. Le
pridni bodite.

Ce nam Bog da, nas bo drugo leto pri¬
šlo še več.

EUCLID, 0. — Piše Mary Gombach:
0 romanju Zveze oltarnih društev v Le-
mont na ameriške Brezje. Na 19. avgusta
smo se zbrale Članice oltarnih društev iz
štirih slovenskih župnij v Clevelandu in
smo pod dobrim vodstvom požrtvovalne
in dobro znane Mrs. Kati Roberts poro¬
male na ameriške Brezje v Lemont. Za
vse je bilo dobro preskrbljeno. V vlaku
na udobnih sedežih smo lahko tudi malo
zadremale. Pa kdo bi vendar spal, ko je
odmevalo čez vse krasno Marijino petje,
katero je vodila dobro znana in zmožna
organistinja Mrs. Mary Gerl in z njo pfi-
jazna Miss Olga Zakrajšek, ki nas je
z njenim čistim sopranom naravnost oča¬
rala.

Ko smo pred cerkvijo na prijaznem
gričku stopile iz busa, nam pride naproti
priletna prijazno se smehljajoča ženica,
Mrs. Mary Hoge, mati lemontskega komi¬
sarja. Prisrčno mi stisne roko rekoč:
Pozdravljeni na ameriških Brezjah (kakor
da ji je znano, da sem prvikrat tukaj.)

Draga Mrs. Hoge! Daj Bog, da bi še
dolgo vrsto let tako vljudno pozdravljala
slovenske romarje, ki pridejo iskat to¬
lažbe k naši Materi Mariji.

Tako domača in prijazna postrežba v

A VE MARIA

31

vseh ozirih. Čutile smo, kakor da smo
nekje v naši stari domovini, sedaj tako
žalostno zasužnjeni Sloveniji.

Vljudno in požrtvovalno so nam po¬
stregli v novem romarskem domu. Krasna
stavba, ki pa ni še končana. Pa vendar
so se na vso moč trudili, da je bilo za
silo vse lepo urejeno, in bile smo prve
romarice, ki smo prenočevale in dobile
vso postrežbo v tem za nas Slovence
obilno obetajočem romarskem domu. Neka
prijazna Slovenka mi je povedala, da so
prišle ženske iz Chicage tri dni poprej,
da so vse pripravile za sprejem tako ve¬
likega števila romaric.

Ne bom opisovala vse polno srečanja
znancev in prijateljev. Srečale so se
znanke, ki so v stari domovini v šolo
hodile. Obujale so stare spomine, kako
so tudi tam romale še kot mlade deklice
s svojimi mamicami na Brezje k Mariji
Pomagaj. In ta lepa podoba Tolažnice ža¬
lostnih je tukaj pred nami. Iz naših src
so prihajale mile prošnje: Marija, poma¬
gaj nam! Marija, daj nam moc, da bomo
voljno prenašale vse križe in težave tega
tako kratkega zemeljskega Življenja, in
daj nam svetovni mir, ki ga svet ne more
dati!

Pred odhodom je zadonila mila pesem:
Zdaj pa z Bogom, o Marija! (katero sem
večkrat slišala na Sv. Gori pri Gorici.)
Šle smo proti domu duševno potolažene,
z obljubo da se drugo leto, ako bo božja
volja, spet srečamo tukaj na ameriških
Brezjah. Bodite vse srčno pozdravljene!

Pozdrav in zahvalo naj sprejme prev-
zvišeni škof Rožman, ki nas je počastil
s svojo navzočnostjo. Njegove iskrene
besede nam bodo ostale za vedno v spo¬
minu.

Bog Vas živi, očetje frančiškani, in
celo lemontsko družino!

CLEVELAND, 0. - Piše Alojzija Kuž¬
nik: Častiti očetje frančiškani! Prejela
sem obširno pismo od 78 let starega du¬
hovnika, iz katerega sem povzela samo
naslednje važne vrstice, katere prosim,
da bi priobčili v listu Ave Maria:

“Včeraj pri procesiji sv. Rešnjega Te¬
lesa, ko je moralo biti več sto faranov
gozdovih zaradi sekanja in spravljanja
lesa in več naših vzglednih deklet delati
ceste na madžarski meji, je bila tu raz¬
prava jezuitov. Sest patrov je v ječi,
ostali so izgubili v Ljubljani vse. Po¬
slali so jih v grad V.agensperk, pa naj se
imajo kakor hočejo. Karte živilske ima¬
ta le dva, drugi ničesar. Hodijo maševat
tri ure daleč tja — tri nazaj, peš.

Ali bi revežem mogla kaj preskrbeti,
posebno usnja, podplate in mogoče tudi
notranjike. To bi bilo res dobro, krščan¬
sko delo.

Sedaj živimo duhovniki samo od milo-
darov. Naši ljudje so silno dobri. Radi
bi nam pomagali, pa kaj, ko nimajo. Po-

MOLITE

za naže pokojne naročnike:

MARY SKRABEC, Cleveland, 0.
LOUIS BARAGA, Lorain, 0.
ANNA ZGONC, Lorain, 0.
MARY ADLER, Cleveland, 0.
FRANCES GRIČAR, Bridgeport, 0.
JOSEPHINE KONCHAN, Cleveland, 0.
JOHN ZUPANČIČ, Oglesby, lil.
MRS. JOHN ZUPANČIČ, Oglesby, III.
REGINA MARKACH, Lorain, 0.
MARY PAZDERTZ, Milwaukee, Wis.
FRANCES STIBLER, Milwaukee, Wis.
AGNES FALETIČ, Cleveland, 0.

LOUIS TURK, Cleveland, 0.

LOUIS DERCHER, Kansas City„Kans.
PETER KODRIČ, Cleveland, 0.

MATH. SCHWAB, Kansas City, Kans. s.
AMALIJA HORVAT, Bedford, 0. s.

ANTON SLANTZ, Terrace, Pa.

*

Naj počivajo v miru!

32

A VE MARIA

trti so in v velikih skrbeh za prihodnost.

V Ljubljani imamo podporno društvo
za stare in onemogle duhovnike. V veliki
revščini preživljajo.

Ali bi mogla tudi za te reveže kaj pre¬
skrbeti? Denar pri nas nič ne pomeni,
ker ne moremo nič kupiti. Velika vreča
moke, ki sta jo poslala sivolasemu zla-
tomašniku, pa je bila v njegovi smrtno-
nevarni bolezni gotovo njegova rešitev.

Prav radi bi sprejeli naročila za svete
maše. Vsi dobrotniki bi bili deležni še
posebnih molitev za njihovo krščansko
delo.”

Predragi čitatelji(ce) lista Ave Maria!
Kje drugje naj bi našla tako usmiljena
srca, kakor ravno v objemu Ave Marije.
Vojščaki Kristusovi zaupno kličejo: “C
sveta božja Porodnica, ne zavrzi naših
prošenj v naših potrebah! Pomagaj nam,
usliši nas!

Z njeno pomočjo se upam Vas prositi
za vse te reveže. Pomagajmo jim v boju
za sveto vero. V globokem umevanju
krščanske dobrodelnosti, kateri je ob¬
ljubljeno bogato plačilo v nebesih, pri¬
spevajmo takoj, vsaj svoj mali dar za
mučenike v ječi, doma in na svetu.

Ako je kdo izmed vas pri volji, da bi
poslal zaboj z vsebino jedil, na primer:
moka, sladkor, kava, cikorija, riž, mast,
olje (v pločevinasti posodi), testenine,
sir, čaj, tudi poper, cimet in tako dalje,
ali blago za vrhnje obleke, spodnje ob¬
leke, nogavice, brisače, robce, sukanec,
potem usnje, podplate, notranjike in tako
dalje, naj naslovi za jezuite na:

C. g. Venceslav_Vrtovec, s.j.

Magensperk 13, Šmartno pri Litiji
Slovenija, Jugoslavija.

Za podporno društvo starih in onemog¬
lih duhovnikov pa naslovite na:

Č. g. Anton Čadež, katehet v pokoju,

Ljubljana pred Škofijo 7,
Slovenija, Jugoslavija.

Jaz pa sem z vso svojo vestnostjo in
poštenostjo na razpolago, da bom spre¬
jemala vsak prispevek v denarju, naj si

bo za dar ali za sv. maše za obe imeno¬
vani skupini. Po njihovem naročilu bom
skrbno nakupila vse potrebne stvari, jih
spravila v zaboje in odposlala. Pripom¬
niti moram, da do sedaj pri velikem Šte¬
vilu odposlanih zabojev, na različne gg.
duhovnike se ni še niti eden izgubil.

Ime in znesek vsakega dobrotnika(ce)
bom takoj objavila v tem listu. Ko pa
bom prejela od čč. gg.  tozadevno potrdi¬
lo, ki se bo strinjalo znesku priobčenih
darov, bom tudi istega takoj odposlala
na Vaše uredništvo za priobčitev.

Upam in srčno Želim, da bo ta prošnja
uspešna. Vsem darovalcem se v njiho¬
vem imenu in imenu Ave Marije že vna¬
prej prisrčno zahvalim in želim, da bi že
na tem svetu občutili blagoslov usmil¬
jenja in po smrti blagor večnega življen¬
ja.

Moj naslov je:

Alojzija Kužnik,

754 E. 9Oth St., Apt. 8

Cleveland 8, Ohio

Prilagam tudi mali dar $5.00 za dober
uspeh medenega piknika in Vaše oblet¬
nice. Odrezkov nisem priložila, saj dam
drugim priliko do sreče. Bog blagoslovi
srebrni jubilej in za tem Še obilo zlatih!

PITTSBUBGH, PA. - Piše Johana
Pavlesič: Častiti duhovniki in redovniki!
Ni mi mogoče priti k Vam na medeni pik¬
nik, ker sem bila tukaj z oltarnim druš¬
tvom iz Clevelanda. Zelo sem vesela,
da sem se udeležila te lepe pobožnosti.
Želim, da Marija uslisi vse nase prošnje
in molitve. Naj se nas vseh usmili, pos¬
ebno pa se naj usmili siromakov v naši
stari domovini. Priporočam se Vam v mo¬
litev. Bodite pozdravljeni v imenu Jezu¬
sovem in Marijinem.

ZAHVALE

Zahvaljujejo se Bogu Praškemu Detetu
Mariji Pomagaj in Škofu Baragu za pridobljene
milosti:

Zveza Oltarnih Društev iz Clevelanda M
Simonisek A Košir M Renko M N oda A
Zagorc J Zrnič M Krall A Jalovec T
Potokar M Hochevar M Pristow

bog plačaj, dobrotniki


ZA DAR LISTU Po $10: Rev, G. Kuzma
Rev. J. Ferkulj; po $2: I Strumbly; po $1: M
Bitala. D. Hudolin: po .75$: A. Kobal.

ZA SEMENIŠČE IN DRUGO Po $40:
J. Potokar; po $10: A Jalovec, M. Hoge, J
Stepanich 9. ,po $7: J Snrdel; po $5: T Narobe,
D. Hudolin, M, Hochevar, M Zakrajšek, L.
Trortel Grili & Salmich Fam., A. Braeger A
Schmuck; po $2 50: F Hren J. Gruden; po $Z
T. Grum; po $1: A. Susman, Mrs R. Morgan F
Judnich, N. N , J. Gustinčič; po 50$: R. Cie;
po .25$: F Peterich; po .15$: M Madic

ZA ROMARSKI DOM: Po $120.46: Zveza
Oltarnih Društev iz Clevelanda; po $20: Mrs. J.
Petrovčič; po $15: C.  Roberts; po $10: J. Luzar;
po $7.50: M. Gerl; po $7: L Trontel; po $5:
M. Perusek F Jalovec, F. Cerk, Mr. Mis. J
Yakic, A. Culum J Simec. A. S chmuk, J.
Bradach, A. Zdešar, M. Muniza, M Filipovič,
M. Strauss M Lavrič A. Možina A. Zura, M
Noda J. Femec, M. Meljac T. Možic A Fort
una, T. Potokar A. Nemec, M. Struna, J. Clmper
man, E. J. Stepanich, A. Yerak O Zakrajšek;
po $3: F. Snrke J Habjan; po $2: A. Kobal,
T Troha, hts. Žiberna, J. Kolence; po $1 50:
M. Žiberna; po $1: A, Košir, S. Shelly M Prij
atelj, J. Urbančič

ZA LU^KE; Po  $5: A. Hochevar, M.
Polajnar, Zveza Oltarnih Društev iz Clevelanda,
J, Cimperman; po $3: A. Krall, A Kozar; po
$2.50: M. Lavrič, M, Osterman; po $2: M, Greg
orich F Kastigar, J. Stevens, A. Kobal, T
Kozar, I. Sever, Ws. Kolence M Vretschko,
M. Fink A Hribar A Tomsa; po $1,50: M.
Hlad; po $1 25: E. Loncarich; po $1: M Golic,
J. Pianecki, A Yerak J Persin, V. Mavko,
M, Kalcich M, Mule, M, Marino, A. Schmuk
M. Muniza, M, Gerdovich, Mrs Najniger, J.
Godec I. Verbeck T. Potokar, A. Nemec M.
Pekol J. Stampfel, Druz. Amzic J Brodnik
M Brickner M Grainer Sr., M. K astigar, M
Streli, J Zakrajšek, A. Jalovec J Luzar, F.
Jalovec K Facara J. Strubel, W. Butler Fam
A. Krznarich. K. Brunecy Mrs F Tomsich
F. Smrke T Pizm K. Roberts J . Roberts,
M Panchur, J Prišel A. Stuber, I. Nakrst,
M Cercek. C. Bartel, J Korencich M Kolenc,
A. Pešec, V. Kunz A Zorman, R. Birk. H.
Milhavcic U. Smrke, F Klančar, A. Dolinar
U. Lovšin, M Lipoglavsek. L TTontel; po .75$:
A Milautz; po 50$: M. Renko, J. Cankar Ws,
Drobnič F. Krasevic F. ntz, K. Mihelich,
K Pristopec, M Marinčič, J. Knaus M Pet
schauer. M Marosh A Plemel, A. Peterlin,
M Rakun

ZA APOSTOLAT SV FRANČIŠKA
Po $20: T Rolich M. Pirc, M. Intihar Mrs
Pristow; po $10: M Renko A K aplan M
Brozinic, R. Turk M Cekada J J anes, M
Prebil

ZA BARAGOVO ZVEZO Po $5: M.
Šebenik, Rev G Kuana; po $3: M. Jelarclc;
po $2: M Chechak J. Gustinčič.

ZA SVETE MAŠEJ Po $25: A ftaeger;
po $20: M Krall; po $15: Zveza Oltarnih Društev
iz Clevelanda, F. Dolšak; po $12: U Smrke,
M. Sajovec; po $11: J Tersina, F. Kovačič F
Bucher, po $10: J, Hren J Shircel, F. Slapničar
A. Nancar, J. Kolence. Nfrs Rodič M Skoflanc
M. Marul; po $10 50: K Roberts; po $9: A.
Zdešar J, trbancic. J. Gustinčič; po $8: I
Sever, U. Lovšin, J. Roberts & M Panchur;
po $7: F. Soklič M. Cekada J. Zrnič A.
Božeglav M Prijatelj; po $6: L. Nasenbenny
T. Troha, M Žiberna M Potočnik; p o $5:
M. Rakun, R Slipcea N N A. Bogolln, M,
Draz L sebelar Mrs. Gustinčič M Mule A
Fortuna M Gubane M Struna M N lemi, M-
Kraševec M, Najniger, A. Schmuk Mrs Kost
Druz. Bencin, V Saka A Smrke P. Petecki

L CBrnazar, M. Grainer S’., J. Brodnik A
Krznarich. K. Mihelich M Koncilla R. FTitz,

J Pazdertz M. Filipovič M Strojip F »Korošec,

M Pirc A Zagorc L Poje S. Jakopič, M
Jersan, A Krall. J Cimperman L Cinperman;
po $4: M Vellkonija, M. Bratkovič, T Umek

L. Trontel, F. Fink A Dolinar Mrs Žiberna,

M. Fink M Petan, A. Kaplan, S Kamnikar
A. Zorman; po $3: B. Sedmak A Casl Mr. Nts
F. Kosmerl F Birk Mrs Steblay J. Femec
M Pirnat, Mr. Mrs. M Vellkonija M, Vretschko.

L Zupančič M. Pirc, M, Martič Mrs Golinar

M Nose J Tersinar Mrs Pristow R Gregorčič;
po $2.50: M Perusek F Jesenovic J Strah;
po $2: T Balažič A Peters J Hočevar F
Muren. M. Hochevar A Hochevar Mrs Bajuk
M Žiberna A Roslch P. Podgornik C Turk

T Potokar A. Nemec A Hribar M Feuce
M Stefanich A G-uden J Godec C Traynar

U Pozarelli M Peca M Planinšek M Velik

onija F Klančar A Možina M Noda. M

Meljac F Judnich J & J Martinčič J Bradach
M Muniza A Stuber H Milhavcic Mr Mrs J

Horgan J Menart Mr. Mulec J. Prišel B

Geržin F Tomsich. M Loush M Bizjak J

Hochevar A Sushman F Jalovec. J Nasenb
enny R Cie M Gregorlch J Tushar J
Kushman M Renko F Gradel Mr Majrose
Mrs Zelko. G. Gregorlch; po $1 50: Mrs Jeršin

K Jekovich F Peterich; po $1: E. Bottari
A Krištofi J Pianecki J Hočevar M Marino
A Rogel V Marvic M Ckegorich A Plemel
F Perme M Susha A Peterlin J. Pajk U
Ponikvar J Augustincic N N Mrs Pite A
Gorkos L. Romih J Fink Posch Fam J
Pajk Mrs Zmarzly Mrs Prost Boich Fam
Zupančič Fam Hanjak Fam Grdina Fam
Kepec Fam Hraster Fam M Fabjan U
Bradač R Verbič A Zura U Lovko F Iltz
J Seric M Shiltz M Chechak R Nasenbenny
E Vidic M Ruth R Morgan Mrs Roitz M
Rego J Strubel M Brickner R Korn M
Kastigar M Streli A. Hiti H. ZOre M Simon
isek D Hudolin M Hočevar.

NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA

DS

H 48 132i949

Cenik mo-lituenik&u in A

996530223,10


YOUNG MEN&BOYS

SLOVENSKI  STARŠI!

i!

i!

Ako želi Vaš sin služiti
Bogu kot DUHOVNIK ali
SAMOSTANSKI BRAT v
redu sv. Frančiška asiške¬
ga, povejte mu, da lahko
izpolni svojo željo pri slo¬
venskih frančiškanih v Le-
montu. Pokažite mu to
oznanilo, ki je tudi v ang¬
leškem jeziku napisano,
da ga bo lahko sam bral.
Najlepša Vam hvala.

2. Imamo v zalogi tudi rožne vence različne vrste in barve. Cena od 50£
(za otroke) do $3.50.

3. Pri nas lahko dobite tudi pripravo za duhovnika, ko pride bolnika pre-

videt. Ta priprava je v obliki križa, ki se lahko na steno obesi, ko
ni v rabi. Znotraj tega križa so spravljene svečke, steklenica za
blagoslovljeno vodo in bombaž. Dvojna cena: $2.50 in $5.00.

4. Nadalje imamo druge raznovrstne devocijonalije, kot na pr. kipe, svetinj-

ce, verižice, posodice za blagoslovljeno vodo, itd.

of Slovene nationality,
who feel the c*U to serve
God as PRIESTS or LAY
BROTHERS in the Fran-
ciscan Order, founded by
St. Francis of Asaisi, are
invited to make their de-
sires known to the Slovene
Franciscans in Lemont.
For full particulars, write
to

Very Rev. Commissary-
Provincial

St. Mary’s Seminary
Lemont, Illinois

i!

ii

i!
i'
i!

i!
i!
i'
i!
i!
i!
i!

1. Slovenske molitvenike imamo dvojne vrste:

MARIJA POMAGAJ, tiskan z debelimi črkami in zato zelo priporoč¬
ljiv za starejše ljudi, z zlato obrezo in usnjatimi platnicami....$1.75
DRUŽINSKI MOLITVENIK, z manjšimi črkami, mehkimi platnicami
in navadno obrezo - za take, ki imajo dobre oči.$1.00

5. Če slučajno nimamo, kar želite, lahko naročimo za vas, kakor na pr.
angleške molitvenike, itd.

AVE MARIA, Box 608, Lemont, Illinois