Enotedenske mladinske politične šole
Enotedenske mladinske politične šole so postale ustaljena oblika idejnopolitičnega izobraževanja v okviru mladinske organizacije v občini Ljubljana Center. Sredstva OK ZSMS in predavateljske »kapacitete« omogočajo organiziranje približno desetih političnih šol na leto. Koncept enotedenske politične šole, kakor si ga zamišljamo v naši občini, je preprost: v razmeroma kratkem času podati slušateljem čim več tem, ki naj bi zaokrožile neko osnovno znanje o razvoju in ciljih naše družbe in to vobliki, kije nekje medpravo šolo in seminarjem.
Mladinske politične šole v naši občini so se začele aprila 1974 kot eden od elementov reorganizacije mladinske or-ganizaciie po IX. kongresu ZSMS. Ze na prvih političnih šolah so se pojavile nekatere temeljne teme, ki so se v kon-ceptu MPŠ ohranile vse do da-nes: zgodovinski pogoji za na-stanek marksizma in njegov razvoj, idejnopolitična usme-ritev in vloga ZSMS, družbe-no bistvo delegatskih odno-sov, delitev dohodka znotraj TOZD in med TOZD ter druž-bo, svobodna menjava dela, vodenje sestankov itd. Na šoli so predavali mnogi vodilni družbenoDolitični aelavci iz naše občine, mesta in republike, nosilci odgovornih dolžnostiv mladinski organizaciji in tudi nekateri predavatelji, ki se s posameznimi temami ne samo praktično, ampak tudi teore-tično ukvarjajo.
Že prva šola je bila organizi-rana na samoupravni podlagi.
Vsaka šola izvoli svet šole kot njen najvišji organ, ki odloča o vseh bistvenih zadevah, ki se tičejo neoviranega poteka šo-le, vsak svoj predlog pa da v diskusijo vsem skušateljem. Na vsaki šoli se ustanovi aktiv ZK, ki ga sestavljajo mladi ko-munisti, slušatelji šole. Ob zaključku šole ta aktiv predla-ga tiste slušatelje, ki še niso člani ZK, pa bi to radi postali, za sprejem v ZK in ta predlog pošlje v njihove delovne sredi-ne.
Omenil sem že, da mladin-ska politična šola ni ne prava šola, ne seminar. Potrdilo, ki ga vsak slušatelj prejme ob zaključku šole, ni odvisno od nekakšne končne ocene ali iz-pita. Vendar pa na vsaki šoli uporabljamo nekatere oblike preverjanja znanja. Vsi sluša-telji pišejo test, ki preverja nji-hovo poznavanje temeljnih pojmov, ki jih prinaša s seboj naša družbena praksa - torej poznavanje nekakšne »abece-
de« samoupravljanja, poleg tega pišejo tudi seminarsko nalogo na določeno temo (na zadnji šoli je bil naslov teme npr. »Kaj bi bilo potrebno sto-riti v moji delovni organizaciji za uveljavitev samoupravnih odnosov«), ob zaključku šole pa ima vsak udeleženec še kratko »predavanje« orazvito-sti samoupravnih odnosov v
njegovi delovni sredini ter o problemih s katerimi se pri delu srečuje on sam, oziroma mladinska organizacija, kateri pripada.
Vseh enotedenskih politič-nih šol je bilo organiziranih v okviru OK ZSMS Lj.-Center enaintrideset, udeležilo pa se jih je več kot 700 mladincev, ki v veliki večini izhajajo iz de-lovnih organizacij. V grobem torej lahko rečemo, da je vsaj 5% mladih delavcev, včlanje-nih v ZSMS, obiskovalo to obliko idejnopolitičnega izo-braževanja - podatek, ki ob skromnih sredstvih, ki jih ima na voljo OK ZSMS in relativ-no kratkem času, karpotekajo
MPŠ, vzbuja določeno zado-voljstvo.
V zadnjem času smo začeli akcijo, katere cilj je, da gredo skozi prihodnje šole vsi mla-dinci, evidentirani za dolžnost predsednika osnovne organi-zacije ZSMS. Pomembne na-loge pa nas čakajo tudi pri reorganizaciji politične šole, s katero smo pravkar začeli. Te-me predavanj bomo prilagodi-li aktualnim družbenim pro-blemom, ustanovili bomo ak-tiv predavateljev, poskušali pa bomo tudi razviti nekatere bolj diferencirane in temeljite oblike preverjanja znania.
Mile Šetinc