167
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. — Zbornica gosposka državnega zbora je imela pretekli teden sejo, v kateri se je obravnaval novi ban ki ni statut. Pri tej v priliki se je oglasil dr. pl. Kaiser feld, deželni glavar Stajarski, ki je neki leta 1867 Beustu za ,,botra" bil pri rojstvu dualizma, in je v tej seji tako Čudno govoril, da se smelo misliti, da je Dunajski državni zbor Turški parlament, kajti tam tudi trdijo, da kristjanom ni moči biti brez Turkov, dr. Kaiser feld pa je trdil, da Avstrija pogine, če nima Ogrov! Slovani pač dobro vedo, zakaj je mož tako govoril: „če Nemci (prav za prav le nemčurji med Nemci) nismo v zvezi z Magjari, prestane naše gospodstvo" — si misli mož „s svinčenimi podplati'% zato je rekel, da brez 5 milijonov Magjarov ne more obstati Avstrija! — Dajeta govor Magjare zopet prav trdno na konja posadil, je gotovo. Vee drugače pa se je glasil pl. Piener, nekdanji finančni minister; on ni jahal političaega kljuseta kakor dr. Kaiserfeld, ampak držal se stvari — bankenega statuta, rekši: ,,če se že enkrat žrtvujemo, mora pa ta žrtev vsakako zadnja biti!"
—   Zbornici poslancev je ministerstvu pretekli teden predložilo načrt nove gozdne postave in pa načrt postave, po kateri se stara pogodba z Oger-ako podaljša še do konca junija. To je zdaj že tretji podaljšek; prvi je bil za 3, drugi za 2 meseca, ta pa za mesec dni. Mi pa vprašamo: je li katera živa duša na svetu, ki bi vedela, da je ta provizorij zadnji?
— Kakor se iz odborovih sej sliši , v katerih se obravnava nova pogodba z Ogersko , se kaže zelo volja dognati jo po željah vladnih. Ali boste pa zbornici teh misli, je drugo vprašanje. Ce večina pritrdi vladnim predlogom, dobijo Ogri vse, kar so pred 2 letoma zabtevali: paritetično banko, 50 odstotkov političnih pravic, dolžnosti pa imajo le 30 odstotkov, vrh tega pa zato , da so Magjari tako prijazni, pogoditi se na novo z Avstrijo, dobijo še 27!/2 milijonov gold. Avstrijskih davkovskih denarjev več povrnenih kakor poprej. — To — pravijo dualistični kolovodji — je poštena pogodba.    Da se Bogu usmili!
—   Cesarjevič Rudolf bi imel ta mesec v Prago iti, da se ondi vadi praktične vojaške službe, — al ^Politiki" se z Dunaja naznanja,   da Magjari na vso
168
moč ca to delajo ,  da  se bo odvrnilo veečasao bivanje svetlega cesarjeviča ca Ceskem.
— Gosposka zbornica je 20. t. m. obravnavala no-vobankini načrt, katerega je sprejela po celem , ne da bi se^bila spustila v posebno razpravo.
Stajarsko. — Gosp. slovenskim volilcem Celjskega volilnega okraja naznanjamo, da jih uljudno vabimo na volilni shod, ki se bo obhajal v Zavču v dvorani g. J. Hauzenbichler-ja v nedeljo 26. maja tega leta ob V23 popoldne. Dr. Jos. Vošnjak, deželni in državni poslanec, dr. Ferdinand Dominkuš, deželni poslanec in dr. Jo^sip Sernee, odvetnik v Celju.
Cesko.    Iz   Prage.   — 15. dan   maja obhajala se je tu prava   narodna   svečanost,   kajti reči se sme,   da ves narod češki je bil v duhu ta   dan pričujoč v zlatni Pragi, ko se je odkril neumrlemu Josipu Jungmanu postavljeni   spominek.    V krasnem   govoru   seje dr. Rieger pri tej slovesnosti spominjal neizmernih zaslug Jungmanovih,   ki se po pravici   imenuje  utemeljitelj novočeske literature;   navdušeni   slava-klici   nebrojnega naroda Češkega so potrjevali,   da je istina,   kar je govoril dr. Rieger.    Vsa   mnoga   in   mnogovrstna   dela, s katerimi  je   ,,tihi   genij" ,   kakor je   Kollar    imenoval Jungmana, obogatel slovstvo Češko, pa piesega njegov ,,slovar jezika Ces kegau, ki je s pomočjo   Matice češke   na   svitlo   prišel   1835—1839.   leta in   ki v ^ sebi shranuje   vse   bogastvo  jezika   Češkega.    Narod   Ceski more po pravici ponosen biti na rojaka, ki je tako proslavil literaturo njegovo,   pa ga tudi prvim svojim ljubljencem   prištevati,   kajti   žrtoval se je ves narodu svojemu, delal za-nj do   zadnjega   diha.    Lepo je dr. Rieger v slavnostnem govoru omenil   neumorne   delavnosti Jungmanove,    rekši :    .,Jungman   ni  iskal   Časti v tem,   da bi   bil dela   druzih kritikoval, geslo   njegovo je   bilo:   „delaj   sam".  —  Prepričani smo, da ves veliki narod slovanski v spominu na Jung mana kliče mu: „večna Ti slava"!  — Vv spominu na Jungmana   pa   se  je   spominjal   narod Ceski   bridke zgube,   ki je   zadela   njega in   po   njem ves   slovanski svet,   da je slavni slikar Jarosiav   Cermak pretekli mesec še le 47   let star umrl v Parizu,   kjer je bival že nekoliko let.    Pogreb 25. dne aprila je bil slovesen; vdeležili so se ga ondi bivajoči Avstrijanni, pa tudi Francoski umetniki   in ^umetnost   ijubeče Pariško  občinstvo. Isti dan,   ko   je   Cermak umri,   razpostavili   so   eno njegovih najnovejših slik, ki predstavlja ,,Hercegovince vračajoče se  v selo,   katero so razdjali Turki".
Ogersko. — Slavnoznani dr. Miletič, voditelj Avstrijskih Srbov, je bil v Budapestu obsojen na 5 let težke ječe, češ, da je kriv velike izdaje. Pritožil se je zarad tega na višo sodniio, al ta je 9. dne t. m. potrdila prvo sodbo! — V Novem Sadu je prišla knjiž ca na svitlo, katera na drobno in autentično popisuje celo konečno sodnijsko obravnavo. Ni ga menda pravoznanca na svetu — če ni Magjar — ki bi bravši dogodbe in izreke prič ne rekel, daje Miletič krivično obsojen.
Iz Budapesta. — Tudi tukajsnemu zboru je predložena postava za podaljšek provizorija do kosca junija. Onih 60 milijonov gold. je zbor že dovolil ministru Andrassy-u tako, da za zdaj naj dobi na razpolaganje 18 milijonov.
Italijanska zbornica je 18. t. m. v posvetovanje vzela zakonsko osnovo o zidanji železnic v zgorenjej Italiji v dolžini 400 kilometrov s skupnimi stroški 380 milijonov. — Torej mora Itai ja uže se denarja imeti, če se tacih velicih reči   loti.
O JRuskih-Turških zadevah. Kar je bil sklenjen mir v sv. Štefanu, se ni stanje na jugu prav nič spremenilo. Rusi stoje pred Carigradom, Anglež k o brodovje pa v Belem morji. Novejši telegrami sicer govore o nekem pomikanji Ruskih Čet proti Carigradu in da je Angležko brodovje dobilo povelje postaviti se pred Carigrad ; ali to so gotovo ie senzacijonalne novice, katere zopet kmalu prekličejo. Kaj je grof Šuwalov opravil v Petrogradu, še ni znano; v soboto je šel s Pe-trograda in se bo preko Berolina, kje morda obišče Bis-marka, vrnil nazaj v London. Vse kaže zdaj, da se bo vendar-le ohranil mir — po sporazumljenji Rusije z Angležko. Oba nasprotnika sta med tem spoznala svoje moči in lahkomiselno ne bo nobeden pričel vojske. Vendar, Če se bo Evropi ohranil mir, gre glavna zasluga za to Ruski pomirljivosti, ki bo o marsičem odjenjala rajši, kakor da bi se vnela zopet vojska.. Evropska diplomacija ne velja nič in Grorčakov se tudi ni hotel podati jej, da bi ona vredila razmere na jugu. To je popolnoma prav, kajti po sijajnih vspehih orožja ima prvo in edino besedo gotovo Rusija. Skonca so mislili, da bo zavoljo Ruske „trdoglavnostiu ganila se vsa Evropa, a zdaj sta pretekla že dva mesca, pa je še vse tako, kakor je bilo po sklepu miru. Po Ruskih listih vleče jako miren veter, ki nikakor ne pomeni nevihte.
Kako pa se bo zadržala Avstrija, bo li zasedla Bosno in Hercegovino, se še nič ne ve. S pri-beglimi bo morala nekaj storiti. Sami ne bodo šli nazaj, to je gotovo, ker je v Bosni zdaj huje, kakor je bilo. Tam je jela razsajati lakota, turški uradniki stiskajo ljudi in ravnajo ž njimi tako hud6, da so jeli zdaj cel6 mohamedaDci bežati na Avstrijsko zemljo. Te dni sta prišla z rodovino svojo celo bega Tahir Krupičin Has-san Berič sem ter soju v Križi internirali. Zato tako beže turški vojaki sem, ker doma glada mro. Pri vsem tem ni misliti na to, da bi se pribegli domu vrnili prej? ko bode v Bosni vse v redu, čeravno se jim tudi na Avstrijski zemlji nič dobro ne godi. Avstrija slednjič ne bo mogla storiti druzega, kakor da jih spravi s primernim vojnim spremstvom v njihovo domovino.
V Carigradu je velik nemir. Umorili so nekega ministra, potem je bil boj med vojaki in ljudstvom. Mislijo, da je vse to osnovano po prijateljih prejšnjega odstavljenega sultana. Zavoljo tega se utegne vendarle zgoditi, da zasedejo Rusi Carigrad — v brambo sultana*