416
Dopisi.
V   Gorici 15. dec. © — Danes je zapustil Gorico deželni šolski nadzornik g. A nt. KI od i 6; odrinil je na novo svoje mesto v Poreč; spremili so ga do kolodvora mnogi prijatelji. V torek večer se je bilo zbralo v gostilnici pri Catarini-u lepo število profesorjev srednjih šol k razhodnji večerji, ktera je bila — negled6 na okoliščine, ko jej je bila prilika — v marsikakem oziru zanimiva. Tako na priliko je imel gimnazijski vodja — starešina med nazočimi mlajšimi profesorji kakih 5 nekdanjih svojih učencev (iz 2 gimnazij) in ti učenci so imeli tudi že svoj narod pri mizi; gospod nadzornik sam je imel med nazočimi svoje učitelje* Občutke, ki se o tacih okoliščinah v učiteljskih prsih bude, vč ceniti vsak šolnik. Dalje je omembe vredna to, da so bili med Klodičevimi spoštovalci 4 raznoje-zičnih dežel rojaki. Sol vsej svečanosti pa — se ve da — so bile zdravice s šampanjevcem. Marsikaj bi-stroumno-šaljivega je bilo slišati; živahno ploskanje se je odmevalo na priliko po napitnici „grossprofessor"-ju Sch. v smislu (duševnega) grossvater-ja, ker je imel v veseli družbi svoje učiteljske vnuke, samega sebe pa — in spretnost njegova za napitnice je že znana — je prekosil g. nadzornik sam. Napival je po skupinah zastopnikom vseh raznih znanstev v šaljivo-resnih karakteristikah posamnih ved in naloge dotičnih profesorjev. Takih medsebojnih pobratimij nismo v naših učiteljskih krogih dosedaj veliko doživeli, pa tudi tako prisrčnih slovesnih veselic ne. Je pa tudi, mladi mož, kteremu je to veljalo, vse časti vreden. Škoda le, da ga je zgubila naša goriška dežela, za ktero je bil kakor navlašS vstvarjen.
V  Goriei 17. dec. {Čitalnica) je imela sinoči glavni letni zbor. Vže veliko let se ni sešlo toliko družnikov, kakor letos, kar je znamenje — če obilno število deležnikov kaj druzega ne pomeni (!?) — da se v novem poslopji vsi prav dobro počutimo. Z dvema izjemama je ves lanski odbor z odlično večino glasov na novo potrjen. Samo gg. dr. Lavrič namreč, in telegrafist Klavžar sta izvoljena za namestnika, in prišla sta na njuno lansko mesto v odbor gg. Dolenec (trgovec) in V. Kumar (učitelj). Za predsednika in denarničarja, ktera sta se posebej in poprej zopet volila, sta skoraj edinoglasno zopet izvoljena stebra naša: dr. Tonkli in Jeglič. Druzega zdaj ne želimo, nego to, da bi se v kratkem izpolnila želja predsednikova, ki je tudi naša, da bi se sestavil pevski zbor, in da bi se nam napravile glediščine igre. Prav težko nam dž, ko beremo o slovenskih glediščinah predstavah in izvrstnih pevskih zabav v Ljubljani, mi pa moramo tacih zabav pogrešati! — Ker že o čitalnici pišem, naj še omenim, dft JeJ Je nedavno pristopil naš deželni glavar grof Coronini. Vljudnost za vljudnost: pristop njegov je brž ko ne sad sijajnega plesa preteklega novembra, h kteremu je bil med drugimi imenitnimi možmi povabljen tudi on. — Slednjič slišim, da je prejšnji čitalni-čini odbor „Soči" stanovanje v svojih prostorih odpovedal, in to menda zarad nekih navskrižnosti o najem-šcini.
Iz Vranskega. {Narodna naša čitalnica) ima 26. dne t. m., to je, na Štefanovo, „besedo" in tombolo. Pri tej besedi bode g. J. D. Budna, nadaljeval zanimivo   razpravljanje   prirodoslovno   „o   notranjem  bitji
417
zemlje", gosp. A. Piskar pa „o narodno-napredoval-netn gospodarstvu". — Beseda se začne ob pol 8. uri zvečer. Vse čitalničarje, še posebno kmečkega stanu, vljudno vabimo s tem dostavkom, da je vstop v čitalnico k tem razpravam dopuščen tudi vsem vnanjim, ako jih vpeljuje kak čitalničin ud.                  Odbor.
Iz Idrije. {Čitalnica naša) napravi občni zbor 22. decembra zvečer ob 7. uri. Ker se bode o važnih zadevah glasovalo, in se po §. 20. pravil bode tudi volil nov odbor, želeti je obilo vdeleštva gosp. družbenikov pri občnem zboru, v kterega vnanje in domače uljudno vabi                                         *                          odbor.
Iz Postojne 19. dec. {Čitalnica naša) je napravila 6. dne u. m. besedo na korist pogorelcem postonjskim, ki se je v vseh oddelkih izvrstno vršila in siromakom naklonila nad 100 gold. čistega dohodka. 26. dne t. m. se napravi zopet veselica v čitalničinih dvoranah po sledečem programu: 1. Godba. 2. Petje. 3. Tombola. 4. Deklamacija. 5. Godba. 6. Veseloigra „Svojeglav-neži". 7. Godba. 8. Šaloigra „Mutec". Ker je program jako zanimiv, nadjamo se obilo gostov domačih in vnanjih.
Hotederšica pri Logatcu 14. grudna. — Velika nesreča nam je žugala dne 29. novembra t. 1., ko je okoli pol treh popoldne v hiši štev. 10 po neznanem vzroku goreti začelo, tako, da v malo trenutkih je bila vsa s slamo pokrita streha v plamenu. Strah vaščanov je bil tem veči, ker je imenovana hiša sredi vasi in okoli nje so druge tudi s slamo krite hiše prav na gosto, tako, da se skoraj streha strehe dotikuje. Nevarnost pa je bila tem veča, ker so bili večidel moški pri delu v gozdu in je v začetku vihar plamen na sosedne hiše zaganjal tako, da je že začela streha sosedne hiše goreti, K sreči so možje iz sosednih vasi Godoviča in Ravnika v obilnem številu hitro na pomoč prihiteli in da so po pametnem svetu in pod vodstvom našega prečastitega gospoda fajmoštra in g. Adolfa Jakšeta iz Ljubljane, kteri je po opravilih ravno v vasi bil, zadušili plamen tako, da je pogorela sama omenjena hiša. Sveta dolžnost me sili, da v imenu vse soseske pre-srčno zahvalo izrekujem vsem pomočnikom našim, ki so nas rešili grozovite nesreče!
Janez Korče, župan. V Sodra žici 16. dec.   (Tukajšnjo bralno društvo) napravi 28. dne t. m. zvečer  ob pol šestih veselico,  h kteri vse ude vljudno vabi                               odbor.
Iz Ljubljane. (Deželni šolski svet) je v poslednji svoji seji med mnogim družim rešil sledeče reči: na vprašanje okrajnega šolskega sveta v Planini: ali naj se za idrijsko šolo voli krajni šolski svet ali ne? je bilo sklenjeno, da za zdaj še ne, dokler zarad te šole še ni razprava med ministerstvom nauka in fioanc dognana, ker idrijska ljudska šola ne spada pod tisto vrsto šol, o kterih govori §. 1. šolskega nadzorstva; — prebivalci sv. Duha so rešeni žabniške šole in njihovi otroci se zopet všolajo v Loko; žabniški šoli pa se je dovolilo 60 gold. letne podpore iz normalnega šolskega zaklada; tako bode konec strastnim prepirom sosednih vasi; — vprašanje profesorjev ljublj. gimnazije zarad šolskih počitnic glede na novo določbo počitnic ljudskih šol je bilo rešeno s tem, naj počitnice gimnazijske ostanejo po stari navadi; — konflikt med kočevskim c. kr. okrajnim glavarjem in ondašnjim šolskim nadzornikom je bil rešen s tem, da se je pritožnik napotil na jasno postavo šolskega nadzorstva; tako so tudi nektera druga vprašanja c. kr. okrajnih glavarjev bila rešena z napotkom na* to postavo; nekterim učiteljem je bila denarna podpora in 24 revnim pa vrednim preparandom so bile polovične državne štipendije podeljene; — za učiteljsko službo  iz  prirodoslovja  in
matematike na ljublj. preparandiji sta bila ministru le dva kompetenta priporočana, ker na ostale tri se ni mogel ozir jemati. — V tej seji je bilo tudi pismo gospoda ministra za nauk in bogočastje na znanje dano, s kterim je odgovoril na interpelacijo namestnikov deželnega odbora, zakaj da so se oddale učiteljske službe na gimnaziji novomeški brez zaslišanja deželnega šolskega sveta. Odgovor na to interpelacijo je podoben navadnim odgovorom, kedar vlada odgovarja na interpelacije.
—  {Prof. Šolar) je imenovan za uda c. kr. deželnega šolskega sveta.
—  Gosp. L. Svetec je včeraj prišel iz Pešta v Ljubljano, kjer ostane do 8. januarija.
—  {Za načrt realkinega šolskega poslopja), ki ga bode spomladi začela zidati kranjska hranilnica, ste razpisane dve nagradi, namreč 1500gold. za najbolji načrt in 1000 gold. za najboljega po unem. Načrti, izdelani na podlagi predpisov, ki se dobivajo v hranilnici, se sprejemajo do konca marca 1871.
—  (Od dramatičnega društva) v nedeljo v deželnem gledališči dana igra „Matiček se ženi" je zopet našla obilnega in zadovoljnega občinstva; večidel vse naloge so bile^v dobrih rokah, še posebno pa se je odlikoval gosp. Susteršič, ki je kakor vstvarjen za „Matička".
—  (Občni zbor čitalnični) bo 26. dne t. m., to je, na dan sv. Štefana ob pol enajsti uri dopoldne s sledečim dnevnim redom: a) nagovor predsednikov, b) poročilo tajnikovo, c) poročilo blagajnikovo, d) volitev treh pregledovalcev računov, e) volitev predsednika, blagajnika in 15 odbornikov, f) nasveti posamesnih družbenikov.
—  {Občni zbor »Slovenije") bode prve dni januarja meseca. Dnevni red mu je že določen takole: 1) nagovor predsednikov, 2) poročilo tajnikovo, 3) volitev novega odbora, 4) razprava o sledečih zadevah: a) ali društvo „Slovenija" pritrdi programu jugoslovanskemu razglašenemu 1. decembra 1. 1. v Ljubljani, b) društvo „Slovenija odobri adreso deželnega zbora kranjskega 30. avgusta 1. 1., c) nasvet o napravi kmetijskih in rokodelskih pripomočnih blagajnic po deželi na Kranjskem. 5) predlogi posamesnih družbenikov. — Dan zborovanja se odločno naznani prihodnjič.
— (Deveta slovenska predstava) dramatičnega društva v deželnem gledališči bo v pondeljek 26. decembra, to je na praznik sv. Štefana. Predstavljale se bodo tri nove igre in sicer: „Medeni tedni/* veseloigra v 1 dejanji, prav zabavna^ in lepa igrica, dalje melodijozna operetaOffenbahova„Carobne gosli" in konečno času primerna igra s petjem „S ve ti večer na straži". Vse naloge so v tako dobrih rokah, da moremo pričakovati posebno zabavnega večera. Občine stvo pa naj s prav obilnim obiskom prizna dozdaj vspešno delovanje dramatičnega društva, da se bode tem dalje bolj krepko razvijala domača muza. Sedeži si-bodo dobivali, kakor po navadi, v odločenih urah pri kaši ali pa v pisarnici dram. društva.
—  (Občni zbor telovadnega društva vSokolau) bode 29. dne t. m. ob 7 uri zvečer v telovadnici.
—  (Mož dveh žen.) Omenili smo že konečne obravnave pri deželni sodniji z nekim Alfredom Menin-gerjem vitezom Lerchenthalom zarad jako redkega hudodelstva dvoženstva. Ker je stvar zanimiva, naj v kratkem povemo tvarino za tožbe. Zatoženec, Nemec, akoravno v Krapini rojen, je šel z avstrijskimi prostovoljci v Mehiko, kjer je iz armade kmalu prestopil k straži cesarjeve palače. Leta 1866. se je tam seznanil z neko Rozarijo Perez-evo, hčerko vdove kavarnarja, ter jo po katoliški šegi vzel v zakon.   Po
418
smrti cesarja Maksa in razpadu mehikanskega cesarstva se je vrnil z drugimi vred  nazaj   v Evropo in popustil ženo, kteri je obljubil, da pride za njim, kedar si on v Evropi dobi kako službo.    Domii  prisedši  ne  prikriva nikomur,   in  tudi svoji materi  ne,   daje oženj en,   in sploh se je ta govorica razširila po deželi.   V Novem mestu,  kjer je služil za postnega odpravnika,   se seznani z gospodičino M. Konšekovo, ktera je imela šolo za odgojevanje deklištva; a ker se ta noče pečati z oženje-nim, jame on tajiti svoj zakon, češ, da je to govorico zatrosil le zato,   da bi  od svoje matere dobil večo denarno podporo. Da bi jo še bolj prepričal, da je samec, dobi od polkovnika Leisserja spričalo,  da se v Mehiki ni oženil.    Ona se d& prepričati;  zveza med njima postaja vedno ožja  in  slednjič se poročita 22. septembra v fari pri sv. Jakobu v Ljubljani. — Bila sta tedaj mož in žena, — kar pride iz Berolina dopis na Dunaj, da zapuščena žena želi zvedeti kaj o nezvestem svojem možu,  in da se revi z otrokom tako slabo godi, da se je obrnila do nemškega podpornega društva   v Mehiki, ktero jej je  tudi dalo  malo  podporo  kot ženi Nemca. Na to se mu natveze pravda, da pride v sodnijsko preiskavo,   ktera je trajala blizo 2 leti in spravila mnogo dokazov zoper njega  na dan,   dasiravno  je   vse   tajil. Dobilo se je nekaj pisem, ktere je on iz Novega mesta pisal Rozariji,   dalje je bilo poslanih tudi nekaj druzih pisem iz Mehike, in pridjan je bil poročni list iz cerkvenega zapisnika v Mehiki;  našla  se je dalje še priča poroke itd.   —   Pri obravnavi  se je  zatožencu  vse  to prebralo in pokazalo, a on v enomer taji, rekoč, da je bilo   sicer  vse   za  poroko  pripravljeno,  a  da poroke vendar ni bilo.    Slovesnost  v dvorni cerkvici z nekimi srebernjaki je bila le na videz,  da bi  se potolažil pobožni duh Rozarije in njene žlahte, zlasti matere; tedaj ni bil zakon   nič   druzega  ko privoljen konkubinat. — Priča Schaffer, fregatni stotnik, kteri je bil poprej za-toženca prednik, ni bil pričujoč tisti čas in je namestnika Pradillo imel; na dvoru pobožnega cesarja Maksa se take sleparije niso nikdar podpirale. — Priča Horvat potrdi,   da je bil nazoč pri civilnem zakonu.    Vrh teh je  še  mnogo  druzih   dokazov,   ktere  zarad  obširnosti tukaj preskočimo;  le  to  naj  še omenimo,  da Leisser, kteri mu je dal zaželjeno pismo, da ni oženjen, je naredil to pismo le na podlagi mehikanskih zapisnikov, v ktere pa se  zadeve  straže palače niso zapisovale.   Po končanem dokazovalnem obravnavanji je državni tožnik Hren ostal pri zatožbi in pretresši vse dokaze zoper za-toženca je predlagal, da se obsodi v enoletno težko ječo, ter da sodnija izreče, da je drugi zakon po postavi   neveljaven;   tudi   naj   zatoženec   izgubi   priimek plemstva.   —   Zagovornik  dr. Razlag je  v izvrstnem govoru spodbijal dokaze,   rekši,   da  ni ne eden jasen. Vkljub težavnemu stanju  zagovornika v taki zadevi se je jako odlikoval in posebno povdarjal, da je v Mehiki vse neredno bilo, da predložena pisma nimajo postavne veljave,   ker poročni list,   ki je  posnetek iz poročnih matic, nima podpisa in ime Palacios ni poverjeno, kakor je v mednarodnem občenji predpisano.   Takih pomanjkljivosti je več dokazal in med temi tudi to, da nobena priča ni bila zaslišana,   ki ste vsled poročnega izpiska pri poroki zraven bili, namreč: nevestina sestra Regina in Dragotin Wagner.   Horvat po predloženih pismih ni bil pričujoč pri poroki, ampak le pri informaciji in pred Pradillom,   poveljnikom  cesarskega dvora,  sam  pa je trdil, da je pri poroki bil,  vendar je pristavil,  da mu niso   znani   cerkveni   obredi,   ker   nikdar   sam   ni   bil oženjen.    Dr. Razlag je  na   dalje razvijal v svojem govoru, ki je dobre tri četrt ure trajal, da osumbe za-
stran zakonskega stanu svojega varovanca utegnejo za ktero drugo^kaznjivo dejanje glede na konkubinat ali na po zvijači dobljene denarne podpore za dokaz služiti, tukaj pa gre za hudodelstvo d vojnega zakona, ki s predloženimi pismi nikakor ni dokazano itd. V tako nejasnem slučaji ni mogoče, da bi se njegov varovanec obsodil; k večemu naj bi se vsa stvar izročila po §. 4. reda kaz. pravde zakonski sodniji ali pa cel6 preložila, da bi se vnovič pozvedelo zarad veljave dokazov. — Zatožencu vidno prihaja lože pri srcu med tem govorom, ter je nekaj bolj veselega obraza. A govor zagovornikov mu ni dovolj pomagal, sodnija se je po-prijela predlogov ces. tožnika in zatoženca spoznala krivega hudodelstva dvojnega zakona ter mu odločila še več kakor predlagano kazen, ker ga je obsodila v težko ječo 15 mesecev. Ves potrt naznani obsojeni pritožbo zoper to razsodbo. — Omeniti še moramo, da bo otrok iz druzega zakona po postavi zakonsk, dasiravno je zakon razrušen, kakor je dr. Razlag jasno dokazal iz konkordata od 8. oktobra 1856. 1., št 185, in ces. ukaza od 3. junija 1858. 1., št. 92 drž. zakonika, vsled kterega se otroci za zakonske imajo, Če eden roditeljev ni vedel za zakonski zadržek; s tem ukazom je ta določba postala občna postava, ki veljd za vse državljane in ko bi ravno konkordat ne veljal, veljati mora ta ukaz še vedno tudi za 28 milijonov katoličanov v našem cesarstvu, ker bi se sicer s 7 milijoni nekatoličanov ugodniše ravnalo.