Narodna in univerzitetna knjižnica

v Ljubljani_

05237

v



domačo in šolsko rabo

Spisal

Anton Janežič,

“bivši profesor na c. k. viši realki v Celovcu.

Pe

ti natis.

V Celovcu

^ 870 .

V založbi tiskarnice družbe sv. Mohora.

105297

Cum omnium linguaruin scientia difficilis cuiquam
sit, nemo tamen tam desidiosus est, ut in sna gente positus
suae gentis linguam nesciat. Nam quid aliud putandus est,
nisi animaliutn brutorum deterior? lila enim propriae vocis
clamorem esprimunt: iste deterior, qui propriae linguae
caret notitia.

Isidorus Hisp, orig, lib, 9. o. 1.

PREDGOVOR.

(K drugi  izdavi.)

®d kar nam slovenščina v knjigi živi, vedno se slovniški
mika in lika; nova slovenska slovnica torej Slovencem ne more
biti nova prikazen. Pri- vsem^efla *paeftnaV;daja sladka misel, da jo
prijazno sprejme vsak, komur *prid'e-.'poV'. roke : poshranjena je nam¬
reč v njenih listih marsiktera nova drobtina, ki sem jo ali sam.
pobral med ndrodom ali po drugih možeh posnel izmed n&roda. Pa
nikarte misliti: novo z&plata pa stara suknja. Vsa nova po obliki
in po osnovi, predelana po tirjavah sedanjega jezikoslovja in po¬
pravljena po najboljših slovniških pripomočkih, prikazuje se slo¬
venska slovnica 11  v drugo  na svitlo, da širi med Slovenci temeljito
jezikovo znanje in ogreva njih serca za mile glasove maternega
jezika.

Namenjena je pričujoča slovnica sosebno mili slovenski mla¬
dini za šolsko rabo; v svesti pa sem si, da je tudi noben drugi
Slovenec ne položi iz rok brez vsake koristi. Jezik, v kterem je
pisana in ki ga uči, je prava čista slovenščina, posneta po ljudski
govorici vseh Slovencev ob Savi in Dravi, ob Soči in Muri; pre-
zerlo se ni nobeno narečje, ktero še hrani kako dragotino starega
čistega blaga. Skoz in skoz mi je bila vodnica današnja beseda
našega naroda, svetovavka v dvomnih rečeh pa starša slovenska
pisava in stara slovenščina, od ktere še le dohaja sedanji besedi
luč in svitloba; dajala se je toraj prednost vselej tistemu pravilu,
tisti obliki, ki imd korenino v stari slovenščini, pa nam še dan
danes živi. — Vsakemu pravilu so dodjani v pojasnjevanje nekteri
izgledje, vzeti iz bogatega zaklada narodovih prišlo vic ali nabrani
po spisih najboljših slovenskih pisateljev, ker se take iskrice naro¬
dovega uma najrajše primejo mladinskega serca. Blagor mu, komur
se vrastejo v misel in serce, de mu svetijo po poti skozi življenje!

Služila so mi pri izdelavi razna veča dela jezikoznanska, so¬
sebno pa Miklošičeva  „Vergleichende Grammatik der slavischen
Sprachen 11 , Metelkovo  „Lehrgebaude der slovenischen Sprache 11 ,
Navratilov  „Beitrag zum Studium des slavischen Zeitwortes“,
Veberjeva  „Skladnja ilirskoga jezika 11 , čelakovskega  „oteni

1 *

4

o srovnavaci mluvnici  slovanskeZikmundova  »Skladba jazvka
českeho" itd.; skerbno sem pa tudi porabil manjše slovniške pre¬
iskave o posameznih predelih naše slovnice, raztresene po Novicah
in po drugih tiskopisih. — Dovoljeno mi bodi h koncu še izreči
svojo serčno zahvalo prečastitim gospodom, ki so mi bili na pomoč
pri sestavi pervega oddelka (str. 7—103) za marsiktero prijazno
opombo ali popravo; ob tej priliki jih pa prosim še dalje njih
veljavnega sveta, da se s časom popravi in prenaredi, kjer je ob¬
visela drugi izdavi še kaka pomota ali nedoslednost v besedi ali v
razsnovi: več oči več vidi, vsi ljudje vse vedo.

V Rožji  na veliko gospojnico 1863.

A. J.

(K  tretji  izdavi,)

Kar se je dalo v kratkem času med drugo in tretjo izdavo,
popravilo in prenaredilo se je, kolikor se mi je zdelo potrebno, da
izide slovnica še v pravilniši in rabniši obliki na beli dan. V pisavi
polglasnega e pred rom sem krenil spet po starem poti, da v pi¬
sanji ne bode razločka med slovnico in med ostalimi šolskimi buk¬
vami — slovenskimi in hrovaškimi. Tako opravljena se prikazuje
„slovenska slovnica 11  v tretje  pred slovenski svet; naj jej priza-
neso in blagovoljno popravijo, če je ostala tudi tretji izdavi tu pa
tam kaka resa.

V Rožji  na malo gospojnico 1863.

A. J.

(K četerti  izdavi.)

Da se more pričujoča četerta izdava „slovenske slovnice" s
tretjo vred v rabi obderžati, zat6 se ni v ničemur prenaredila; samo
tu pa tam se je kaka očitna pomota popravila in nekaj manj
važnih pravil z manjšimi čerkami natisnilo. Pri tej priliki dajem na
znanje, da skusim mnogostrani želji po »Mali slovenski slovnici za
pervence" najprej ko bo mogoče ustreči.

V Celovcu  mesca sušca 1868.

A. J.

V" vod.

§. 1. Jezik ali govor je najlepša, najdraža in najimenit-
niša dota med vsemi darovi, kar jih je prejel človek iz stvarnikove
roke. Jezik druži človeku človeka, jezik mu glasi' njegove misli
in čuti, jezik ravn4 včdi in umetnijam pot po širocem svetu :
na jezik se opira vsa človeška omika. Brez jezikove olike
ni upati narodove omike: „Jezik očistite peg, opilite gladko

mu rujo“.

§. 2. Jezik, ki ga kak narod govori, zove se njegov n a-
rodni  ali m d, ter  ni  jezik. Narodni jezik ali materinščina je
najzvestejše zercalo narodovega duha in narodove omike.

Naš narodni ali materni jezik je slovenščina, pristna hči
stare slovenščine in krepka panoga mogočnega slovanskega
dehla, ktero širi svoje veje od Jadre do Balta, od beloglavih
evropskih planin tje do kitajskih zidin.

§. 3. Ali so govorili Sloveni o svojem dohodu v Evropo
le eden  ali več jezikov, ta pravda še ni dotekla med jeziko¬
slovci ; jasno ko beli dan pa je, da se gube razlike med posa¬
meznimi narečji toliko bolj, kolikor globše se oziramo v staro¬
davnost. Priča nam je stara slovenščina, ki obsega, da-si ravno
mati le slovenščini in bolgarščini, vendar vsem narečjem naj-
terdniša pravila in najstarše oblike.

Slovanščina je pognala štiri glavne verhove, vsaki verh
pa se je razrasel spet v nekaj veršičev; zatč štejemo dan danes
štiri glavna narečja: jugoslovensko, rusko, češko in
poljsko,  izmed kterih se je razkrojilo jugoslovensko v: slo¬
vensko, serbsko-hrovaško in bolgarsko, rusko v:
velikorusko in malorusko ali rusinsko,  češko in
poljsko pa: v češko, poljsko, češko-slovensko, go¬
renje- in dolenje-serbsko.

§. 4. Iz perva so pisali Sloveni z režami in čertami —
rabilo jim je okorno podobopisje; potem jim je služil gerški
in latinski čerkopis; pa tudi ta se je kmalo skazal presiro-
mašen za obilico slovenskih glasov. Pervo slovensko abecedo,
bogato s samoglasniki in soglasniki za vse različne glasove,
sestavila sta slovanska blagovestnika in začetnika naše književ-

6

nosti, Ciril in Metodij; reklo se jej je sploh, slovenska
azbuka ali glagolica;  kmalo za njo pa je prišla v rabo
po gerškem čerkopisji in po glagolici posneta in za pisavo bolj
nkredna cirilica*),  ktera je po vzhodnih krajih slovensko
azbuko s časom popolnoma izpodrinila. Dan danes pišejo vz¬
hodni Sloveni cirilico,  zahodnim rabi pomnožena latinica;
starodavna glagolica se je ohranila samo v cerkvi pri nekterih
Slovenih ob jadranskem morji.

§. 5. Sloveni smo udje velike indoevropske rodovine, ki
je že v starodavnih časih vzela Evropo pod svojo oblast in
ktera po svoji izobraženosti še dan današnji gospoduje skoraj
vsemu omikanemu svetu. V rodu smo tedaj davnim I 11  d o m,
Grerkom in Dimcem,  ki so bili vsej zahodni Evropi učitelji
v včdi in umetnijah; v rodu smo romanskim  narodom, njih
zarodičem in pervirn dedičem ldasiške omike; v rodu smo sose¬
dom Nemcem  in drugim germanskim  rodovom, ki so se
povzdignili v omiki že na prečudno visoko stopnjo.- Napočil je
dan tudi Slovencem, da nastopimo pot do svetišča narodove omike.

§. 6. Jezik prav likati in izobraževati uči jezikoslovje
ali jezikoznanstvo;  pravila in postave, po kterih se jezik
lika in izobraža, obsega pa slovnica. — Slovnica ali
gramatika  je tedaj nauk o besedah in njih vezavi v skladne
celote ter razpada:

I. na besedoslovje  (etimologijo) — to je nauk o posa¬
meznih besedah in njih oblikah^ki uči:

a) kteri in kakošni so glasovi in kako se med seboj
strinjajo in preminjajo — glasoslovje, glas  j e;

b) kako se besede v končnicah pregibi jejo t. j. skla¬
njajo ali spregajo — oblikoslovje, oblikovje;

c) kako se besede skladajo t. j. obrazijo ali sestavljajo
— besedoskl adje, skladje.

II. na stavkoslovje ali skladnjo  (sintakso), ki uči
besede skladno v stavke vezati)*- da postane govorica in
pisava ustom lehko izrekljiva, ušesom prijetna in na vse
strani razločna in umevna.

: ) Glej „doklado“.

Pervi del.

Besedoslovj e

A. Glasje.

I. Poglavje.

Slovensko pismo.

§- ?• Vsak govor se sklada iz besed, besede iz zlogov in zlogi
iz glasov, ki je suje človek s sapo iz pluč. Znamenja posameznim
glasovom, z ozirom na izreko, so glasniki,  z ozirom na pisavo
pa pismena ali čerke.  Vsej versti pismen pravimo abeceda.

Slovenščini služi latinska  abeceda ali latinica,  ki šteje,
prikrojena za slovenske glasove, ta-le pismena:

a, b, c, c,  d, e, f, g, h, i, j, k, 1, m, n, o, p, r, s, š, t,

u, v, z, ž. >

Pismena q, x, y in ph. slovenski pisavi ne rabijo; zato je po navadi tudi
v ptujkah s: kv, ks, 1 in 1 nadomestujemo, n. pr. Ksenofont*Xenophon,
sinoda« synoda.

< §. 8. Glasnik, ki stoji besedi od spredaj, imenuje se spred-
n i k;  v sredi mu pravimo s r e d n i k, na koncu pa končnik.  '"J

§. 9. -^Glasniki so z ozirom na izreko samoglasni ali so-
glasni./Samoglasni  imajo že sami ob sebi svoj razločni glas,
soglasni  ga pa še le dobe, kedar je zvežemo s samoglasnimi:
pervi so torej samoglasniki, ti pa soglasniki.

Samoglasniki so: a, e, (e, e,) i, o, (6,) u; vsi ostali: b, c,
č, d, f, g, h, j, k, 1, m, n, p, r, s, š, t, v, z in ž so soglasniki.
Srednika med samoglasniki in soglasniki sta: j in r.

8

A. Samoglasniki,

§. 10. Samoglasniki (vokali) so po svojem bistvu kratki
ali dolgi, in se ločijo  v ozke: e, i in v široke: a, o, u.

Med samoglasniki sta e in i po glasu tenka, o in u debela, a je pa
srednik med obemi.

. Dvoglasnikov (diftongov) slovenščina nima.

B. Soglasniki.

§. 11. Soglasniki  (konsonantje) se ločijo:

a ) Uti k e : c, ž. j (lj, nj, rj), g (šč), ž — in v

I. po iz reki: <

II. po glasu  z
ozirom na go¬
vorila :

široke: b, d, f, g, h, k, 1, m, n, p, r, s, t,
v, z;

b) v mehke: b, d, g, j, 1, m, n, r, v, z, ž —
in v ter de: «, č, f, h, k, p, s, š, t.

a) vjezikovce ali topljivce:  1 , n, r s top¬
ljencema: lj, nj;

b) v zobnike: d, t;

c) v ustnike:  b, m, p, v in ptuji f;

d) v goltnike: g, h, k:

e) v s i k a v c e ali sičnike: c, s, z in

f) v š u m e v c e ali n e b n i k e: č, ž, š in j.

Srodniki t. j. v rodu so si: d, j; — g, z, ž; — h, s, š; — k, c, Č;
— sk, st in šč.

II. Poglavje.

Veljava in izreka glasnikov.

A. Samoglasniki.

§. 12. Slovenska abeceda (latinica) je presiromašna v samo¬
glasnikih za obilico slovenskih glasov; torej nima vsakemu glasu
posebnega pismena, kar močno ovira natančno znamnjavo in pravo
izreko. — Pravo mesto slovenskim samoglasnikom je za soglasniki;
odtod je čist samoglasnik kot sprednik le redka prikazen.

9

Po glasu so samoglasniki polnoglasni,  ki je tako rekoč na
polna usta izgovarjamo, ali polglasni, kteri imajo zamolkel, le na
pol slišljiv glas, kakor n. pr. e kot namestnik staroslovenskih x  in
k in pred r<™, ki imd še drug soglasnik za seboj, če se že v pisavi
ne opušča. (§. 14. d.)

§. 13. A, vseh samoglasnikov najtehtniši, imd kot namestnik
staroslovenskega \  vselej in povsod svoj čist in poln glas; enako
se glasi po južno - zahodnih straneh tudi tedaj, kedar je stopil na
mesto polglasnikov k  ali a  (§. 18), n. pr. brazdajglava*
rAABA, Hcmžg^kaaaa,  ^ tt5 ?KAKA, čast* ihCTk, dan^ h N b.

Od. spredaj mu čestokrat j prirašča, n. pr. jaz  — strsl. az'A, jagnje  —
lat. agnus.  Svoj čist glas je prideržal kot sprednik samo v besedah: a, a k o,
ali, ampak, a n o, anti in v nekterih ptujkah, n. pr. angel j  — lat. angelus,
apostelj  — lat. apostolus.

§. 14. E nadomestuje štiri staroslovenske glasnike, torej je po
svojem glasu prav za prav č v e t e r; izrekuje se namreč:

a) kot namestnik starega e s  svojim lastnim  glasom, kakor
v drugih jezikih, n. pr. čeča^ETA, pepel *  oeiieak, večer  * bemepss,
iewa=jf\ENA.

h) kot namestnik dvoglasnika -fe kakor hi mu bil i ali ,j pri-
topljen, navadno z ndglasnim j ali predglasnim i, večkrat pa tudi
kakor čist e ali i, n. pr. breg  — spter frbrejg, brieg , breg, brig;
dete  — dejte, diete, dete, dite; mesto  — aa^cto* mej sto,

miesto, mesto, misto; mleko  — ma^ko *mlejko, mlieko, mleko, mliko;
svet  — (mundus) cg-kr Tssvejt, sviet, svet, svit.

c) kot namestnik starega nosnika &  kedar imd naglas, prav

globoko in raztegnjeno, rekel bi kakor S, n. pr. peta* jiata , svet

(sanctus) = cbatk, vezati'' ba^ath, jezik* iA 3 xiK.

Po nekterih straneh na Goriškem in Koroškem se glasi 8 kakor a, n. pr.
peta*pata, petek-patek, jezik=jazik; po Kranjskem pa je slišati s pred¬
glasnim 1, n. pr. peta«pieta, svet (sanctus) «s v i e t itd.

d) kot polglasnik v končnicah in pred r om , če je še drug so¬
glasnik za njim, prav zamolklo  in le na pol slišljivo, n. pr.

kratek-  kpatkkž, mertev  = aapxtxbx, nizek  = nh 3 XKX, berzda^ EpX 3 AA,
serna*  cpxNA, ters* Tpxcx, zerno*% pxN 0 .

V novejši pisavi se polglasni e pred rom navadno opušča, kar močno
lajša pravo izreko, navlasti ptujcem; zato sploh pišejo: hrdo, brzda, krst,
smrt, srna, trs namesto berdo, berzda, kerst, smert, serna, ters  itd,

10

V korenikah se glasi e kot namestnik starih polglasnikov x in
k  kakor e » e.  predtegnjeno ali zategnjeno, n. pr. des7«^ AXCKA  tešč*
TKijja, ws = Bhth, test  (6ast)< x|kctk, den  (dan)= A kNh.

Samoglasniku e od spredaj navadno j priraste, n. pr. jegulja  — egulja,
jelen  — elen, jeden  — eden, en.

§. 15. I, namestnik staroslovenskega h,  izrekuje se polno-
glasno kakor v besedah: «'.s^mhctk. glista^\n cta, P^uhaa, žila*
ikhaa  ali bolj zamolklo,  sosebno v predtegnjenih in breznaglas-
nih zlogih, n. pr. riit--m rt, mesiti* AvkcuTH. — Polnoglasen je i
kot namestnik staroslovenskega *j n. pr. friSo^aiiUA, fto?n7a=KOKxiAA,

misel*  icAh.

Kot sprednik se nahaja v besedah: igla, igo (jugum), igra, il, ime,
in, iskati, iskra, ist, iti, iz in morda še v nekterih drugih; priprosto
ljudstvo mu rado j d odeva in govori: j igla, j igo, j igr a itd.

§. 16. O je namestnik staroslovenskih o in k  in se glasi:

a) kot namestnik staroslovenskega o navadno kakor v drugih
jezikih; le v zatezi se bliža sem ter tje nekaj samoglasniku u, n.
pr. grozda rp 03 AX, prost-- npocTX, smola-a^o^ vosek --bockx ;

b) kot namestnik starega nosnika večidel široko,  kakor bi
bil v njem a vtopljen, včasi pa kakor navadni o, n. pr. goha-
r,*KA, log-- A,xrx, moka-MKM  (farina, supplicium), ogor-a, ropa, toča*

TiHHA.

Kot sprednik nam služi v besedah: o, ob, oba, od, ogenj, oje, okno,
oko, ol, on, orel, osa, osel, ost in še v nekterih drugih; v domačem go¬
voru ima. večkrat v pred seboj: voj e, vokno, vosa itd.

§. 17. TJ, staroslovenski oy, glasi se polnoglasno  kakor v
drugih jezikih, n. pr. luža--\oy^ ruda-- poyAA, ud-- oy A x, «^oyAX,
sluga--c\oyr^  ali bolj zamolklo,  sosebno v breznaglasnih in pred¬
tegnjenih zlogih, n. pr. gubiti. hup, varuh.

Spomina vredna je posebnost štajerskega narečja okoli Radgone, vse do-
lenščine in pa notranjščine ob Krasu, ki v korenikah U namesto u govori, n-
pr. kup»kiip, buča^biiča, bruno»briino.

Kot sprednik se nahaja u besedam: ud, uho, ujec, uk, ule, ulica, um,
up, us nje, usta, uzda  in še nekterim drugim; v domači rabi radi v pred¬
enj dčvamo : v ud, v uk, vum, vusta  itd,

11

O staroslovenskih samoglasnikih x, k in a.

§. 18. x in h sta rabila stari slovenščini kot polglasnika ter
sta mečila preterdo izreko; njun redni in edino pravi namestnik v
novi slovenščini je e, n. pr. dež--^-^ ^k, lehek-- Axrxxx, mes t (mašče¬
vanje)--^  ctk,  #es*nxcx, sen-- cxnx,  čewe& s TMihKx; po južno-zahodnih
straneh pa je v nekterih besedah a pravilni e izpodrinil in večidel
tudi v pisavi njegovo veljavo prevzel, to pa:

1. v koreniki:

a) nekoliko po večem eno zložnih samostavnikov  z

izpeljankami vred: najnavadniši so: dan  (,\kmk) z izpeljankami:

danes, današnji, vsakdanji, danica, daniti se  itd.; — čast
('ikCTh) z izpeljankami: časten, častiti, častitljiv,  vendar po¬

vsod le češčen, a, o;  — lan  (,\kiix) z izpeljankimi: lanen, la-
nišče  itd.; — laž  (akžkk)  ali ležd. legati-lažem, lažnjiv  itd.; —
mah  z  izpeljankami: mahovje, mahovit  itd.; — mašče¬

vanje  (mkctk); — panj  (mma); — sanj  (cxnk) z  izpeljan¬
kami: sanja, sanjav  itd.; -—sat  (cxtx) z izpeljankami: satje,
satovje  itd.; — tast  (TkCTb.), tašča;  — vas  (ghCb,) z izpeljan¬
kami: vaščan, vaški  itd.; dvozložnih tacih samostavnikov je še manj;
maša  (mmha) z  izpeljankami: mašni, mašnih, maševati ; sajem
(cx n bMx) zraven navadnišega: semenj, sejem  itd.

b) nekaj pridevnikov  n. pr. lahek  (Akrxnx) z izpeljanko:
lajšati;  — manjši  (aamihh) z izpeljankami: manj, manjšati,
manjšina  itd.; — tanek  (tmikica) z izpeljankami: na tanko, na¬
tančen, tanji, tanjši, tanjšati, tančica  itd.

c)  nekterih glagolov, zvlasti v sedanjiku in v terpevno - pre¬
teklem deležniku, n. pr. dehniti (dahniti), dahnem, nadahnjen-
AA\'mvcrn; g en iti (ganiti), ganem, ganjen  » tama^th ; s eh n iti
(sahniti), sahnem, usahnjen-c&^HKTH; vt ek n iti (vtakniti), vtak¬
nem, vtaknjen  = txknath; žeti--K mu*; meti, manem--  AAkN*; vzeti,
vnamem--  kkskm*.

d) v zaimku t a -- -px n- pr. taisti, takrat, tačas.

e) v predlogu v (bx),  n- pr. va-me, vd-te, va-se, va-njo.

2. v končnicah:

a) v sklonilu množnega rodivnika ženskih s a mo s t a v-
nih imen. Staroslovensko rodivnikovo sklonilo $ za vse tri spole

12

p remi nja nova slovenščina včasi v it, vzlasti pri ženskih samostav-
nikih na samoglasnik, ki v edinjem rodivniku e naglašajo, n. pr.
gora-gora » rop d —a ; solza-solm^ cax 3 +x ; voda-vodd  = boa+x ;

h) v obrazilih ek (xkx)  m en (khx)  pridevnih  imčn, n.
pr. glade1c-gladdhr\xji,K K ^ krepek-krepdh KB"knxKx; mehek-mehdk »
makxkx; bolen-boldn-z oabnx ; voljen-voljdn* B oakhx;

3. kot 1 e p o g 1 a s n i vstavek v množnem rodivniku nekterih
ženskih in srednjih samostavnikov z naglasom na zadnjem zlogu,
da je laže izgovarjamo, n. pr. ovca-ovec, ovac-- oKxgk; deska-desek.
<žesdft= AXCXK& . tla-tal  zraven tla.

§. 19. Samoglasnika a  in. ,y, sta bila starim Slovenom nosnika,
t. j. izrekali so ju vedno skozi nos: a  kakor en, em » poljskemu (j
v „rQka“ (renka), „postQp“ (postemp) ali francoskemu in v „fih“;

— ,y, pa kakor on »poljskemu a v besedah .,mader‘ (monder) „d^b“
(domb) ali francoskemu on v „bon“.

Ta skozinosna izreka se je v novi slovenščini malo da ne po¬
polnoma izgubila; vendar se nahaja še dan danes nekaj sledi nek¬
danjemu nosljanju, namreč:

a) po vsem Slovenskem govore: b r e n k — kpakx,  brenkati
RpAgATH, žvenk  — 3 bakx;  po Koroškem še dandanes: mesene —
M-kcAgb, dompelj (dumpelj), ropont  (ropunt).

b) Y zilski dolini so skoz in skoz n&vadne besede: 1 e n č a —
aaujta,  s r e n č a — cpaiuta, v  e n č. — bauitb,  g e r m o  n ž  (gerd
mož) — /vumKh in okoli Pliberka: ronka — p,xKA, pont — n *Th
itd. Enako govore sem ter tje po Goriškem vanči  ali vn^či. Besedo
roka izrekujejo tudi po rovtarskih hribih nad Verhniko močno
skozi nos.

c) v brižinskih spomenikih se bero nosniki: s u n t — c,y,t (so),
poronso  — nopAnuv. (poročam), mogoncka  — MortfiiJTA (mo¬
goča), v u e n s i h — baujthxx  (večih).

d) Nemci, Rumuni in Ogri so ohranili nosnik v besedah, iz
slovanščine izposojenih, v kterih smo ga mi že pred nekaj časom
izgubili. KžBKpA — Kanker  — Kokra ; Makhne — Minkendorf

— Mekine ; A pv,rx — rum. drong  — drog ; ,\ a lijta  — ogrsk.
lentse  — leča.  — Primeri tudi: r*cn — 9 0S  ~  Craws; |’oa<xkx

— golob  — columba.

Vse to jasno spričuje, da so stari Slovenci A in ,Y, n o sij e vali  t. j.
skozi nos izgovarjali.

13

B. Soglasniki.

§, 20. J e z i k o v c a ali topljivca n in r (n,  p) imata svoj
lastni glas, kakor v drugih jezikih, naj stojita od spredaj, v sredi ali na
koncu besedi; 1 (a)  se pa lastnega glasu včasi iznebi in kakor y
(u) izrekuje, to pa:

a) V koreniki pred soglasniki,  n. pr. polbpovt, volk-vovk,
žolna-.žovna ; po Štajerskem proti hrovaški meji govore ol, kedar
se je iz starega ax izobrazil, celo kakor u, torej: put, vuk, žuna
itd. — Enako se glasi l kakor v tudi pred obrazili -ec, -en -ik
itd., če se ni že v pisavi v v zvergel, n. pr. bralec*bravec, rodilnik *
rodivnik , tkalecdkavec.

ViSasi pa je vendar potreba, da ohrani l  pred soglasnikom svoj lastni glas,
to pa sosebno tedaj, kedar spada soglasnik k obrazilu, ne pa h koreniki, n. pr.
glagolnost, pravilnost, neštevilnost  itd.

b) na koncu besedi, vendar je treba v pravilni  izreki vsaj
samoglasnik pred l om  razločno izgovarjati, naj si je zategnjen, pred-
tegnjen ali brezndglasen, n. pr. ddbdav, igrdbigrdv, delabdelav,
jebjev, terpebterpev, mibmiv, ljubibljubiv.

Prosto ljudstvo 1 v breznaglasnih in predtegnjenih zlogih s predstoječim
samoglasnikom vred sploh kakor ov ali u izrekuje, česar pa pravilni izreki ne
kaže- posnemati, n. pr. delabdelav ; terpebterpov, terpu; ljubil-ljubov, ljubu.

§. 21. Zobnika d in t in t)  imata vselej in povsod svoj
čisti glas, naj nam rabita kot sprednika, srednika ali končnika.
Mehki d naj se vselej na tanko loči od terdega t, n. pr. brod, dom,
donda, ped, peta, pot, trud.

§.22. Ustniki  b, m, p (k, m,  n) imajo sploh svoj čisti glas .
samo v (g) nam je veliko meči, nego drugim jezikom in ostalim
slovanskim narečjem, ter se bliža v izreki samoglasniku u ali nem¬
škemu ttl, n. pr. brada, riba , drob, pivo, pohlep, mamilo, veha,
volna, mavra , krov, Setev.

Sem ter tje sta slišati b in v na koncu besedi kakor p in f, kar pa ni,
da hi se posnemalo.

§. 23. Le-sem spada tudi ptujka f ptujih in v nekterih doma¬
čih, naravni glas posnemajočih besedah; ohranila je svoj glas tudi

14

v slovenščini, n. pr. Filip , fant, fleten, ferfoleti , flafota ;  kedar je
pa mogoče, zamenimo jo rajše z domačim b, n. pr. baklja-Fackel ,
barva^Farbe, birma^firmatio.

Kakor si Slovenec glas f  v ptujkah rad v b  zamenjava, enako zaznamnju-
jejo tudi Nemci naš b s  svojim f  ali v , kedar si slovenske besede po svoje
krojijo, n. pr. Bled  — Veldes, Bistrica  — Feistritz, Borovlje  — Ferlach,
Žabnice  — Saifnitz, Belak  — Villach.

§.24. Gol tnika  g in k (r, k)  se glasita v pravilni izreki
kakor v drugih jezikih, h (^) pa kakor cli, n. pr. gromada , glogo-
vina, blag , krotek, rolcavica, baba, muha, duh.

Med ljudstvom se govori včasi g, sosebno v začetku in na koncu besedi,
prav po češki navadi kakor latinski ali nemški h, n. pr. gora  — kora, gozd
— hozd, sneg  — sneh, drag  — drah.

§. 25. Sikavci  se glase: e (g) kakor nemški J, s (c) kakor
ostri fj ali z (3) pa prav rahlo kakor nemški f med samoglas¬
niki (Eose, Wesen itd.) n. pr. cena, cima, raca, stric, sestra, kosa,
rosa, les, zima, koza, loža, mraz , voz.

§. 26. Šumevci ali nehniki  se izrekajo: 5 (m) kakor nemški
tfdj, š (uj)  ostro kakor nemški j d), ž (as) P a  prav rahlo kakor
francoski j v „Journal“, n. pr. čast, moč, meča, šena, vesa, žena,
veža, mož.

Mimo šumevca č, ki se vselej prav kerhko izrekuje, nahaja se med ljud¬
stvom po Krasu in po Istri tudi meči č, kakor ga imajo v hrovaščini in serb-
ščini in ga pišejo ondi, kjer je naš č nastal iz stopljenega kj, tj, kt, gt,  itd.,
n. pr. noč, peč, slepič, striči, Gundalič, Pahnotič.

Le-sem spada tudi j (j), vseh soglasnikov najmeči, pa vendar
največe moči, ker mnogoverstuo preobraža druge soglasnike; glasi
se tako, kakor v drugih jezikih, n. pr * jezik, meja, žeja, lučaj.

15

III. Poglavje.

G-lasniki po njih spreminjavi.

§. 27. Prečudni in mnogoverstni so potje, po kterili se gibljejo
.in menjajo glasovi, da postane njih zveza lehko izrekljiva in lepo-
glasna. Kar koli se upira mehkemu in gladkemu jeziku, vse to se
pretopi in omeči, oteše in olika, da se prikaže v ličniši podobi.
Podverženi so tej menjavi samoglasniki,  ki pretekajo in oživ¬
ljajo kakor kri in duh terdnejše in stanovitniše jezikove dele —
soglasnike; mnogoverstno se pa spreminjajo tudi soglasniki,  ki
so tako rekoč grodi ali rebra vsaoega jezika. Na te spreminjave v
glasovih se opira mehkota in milina, pa tudi moč in sila našega jezika.

A. Menjava samoglasnikov.

§. 28. I. Samoglasniki na glasu ojačevajo  (Lautstarkung)
t. j. ozki se spreminjajo v širje in manj tehtni v tehtniše glasove,
ali pa os lab e vaj o (Lautschvrachung) t. j. širji in tehtniši glasovi
se prelivajo v ože, na glasu manj tehtne. Po tehtnosti se verste
samoglasniki: a, 0 (*), o, u, 6, i in polglasnik e.

A in o, kot najtehtniša samoglasnika se ne vikšata na glasu,
i: berem  — pobirati, merjeni — umirati, štetjem
p o stil j ati,  sterem  — pr oštir  ati.  Včasi
se menja 1 z 6: cvetem — precvitati, pre-
cvetati;  enem  — začinjati, začenjati ;
žmem  — o ž im ati, o žemati.

6:  grebem  — o gr eb ati, ležem  — polegati, ple¬
tem  — opletati , tečem  — oteli  ati.
o: bredem  — br od, grebem  — grob,  germeti  —
grom,  pletem  — plot,  vezem  — voz,  zveneti

— zvon.

a: ležem  — polagati,  merknem  — mrak,  sedem
saditi,  strežem  — straža,  vlečem ■— vlak.
e: cviliti  — c v el iti,  sijati  — obsevati,  zijeni

— zevati.

oj: bijem  — boj,  čijem  — pokoj,  gnijem  — gnoj,
lijem  — loj,  pijem  — napoj,  vijem  — zavoj.
av, va, ov: biti (sem)  — zabava, kis  — kvas,
kriti  — krov.

( a, n. pr. goreti — poganjati, požar, nov  — po¬
navljati, pojiti  — napajati, sopsti
— sapa, sloveti  — slava, storiti  —-
stvar j ati, topiti  — potapljati, usta¬
noviti  — ustanavljati.

e ojačeva v

1 ojačeva v

o ojačeva v

16

I ar: pluti  — plavati,  truti  — tr a v a.
ov: kujem  — kovati,  slujem  — sloveti,  truti
— otrov.

Oslabevajo glasovi le bolj po redkem; oslabeli so n. pr. v be¬
sedah : gibek  — g en iti, suh  — sehneti, sluh
— slišati, šiba  — všebniti.

§. 29. II. Samoglasniki se soglasnikom vpodabijajo  (Assi-
milazion) t. j. podobni, bolj enaki delajo, da širokim glasovom
široki, ozkim pa ozki glasovi v zvezo pridejo. Zato se preobraža za
ozkimi  soglasniki:

a) v samostavnikovib sklonih: o m, o m a, o v,  n. pr.
kraljev  nam. kraljov,  mečem  nam. mečom,  no¬
žema  nam. nošoma.

b) v edinjem 1. in 4. sklonu srednjih samostavnikov in

^ njih pridevnikov, n. pr. cvetoče lice  nam. cvetočo

v  e  lico;  vroče poletje  nam. vročo polet jo.

c) v nedolocnikovi priponi: ovati,  n. pr. kraljevati
nam. kraljovati,  posvečevati  nam. posvečovati,
popraševati  nam. poprašovati,  zamenjevati
nam. zamenjovati.

I v edinjem mestniku moških in srednjih samostavnikov. n.
pr. pri kralji  nam. pri kralju;  na  lici  * na licu;
na  bojišči' bojišču;  v t e rpljenji  nam. v terpljenju.

§. 30. III. Samoglasniki se med soglasnike vstavljajo ali
vtikajo  (Einschiebung), da preterdo izreko meče :

Vstavlja se e

a) v množnem rodivniku ženskih in srednjih samo¬
stavnikov, da se dva (razun lj, nj, st, šč, zd itd.)
ali še več soglasnikov ne snide, n. pr. iskra
— isker  nam. iskr,  zgodba  — zgodeb  nam.
zgodb, okno  — oken  nam. okn.  — Včasi pre¬
vzame to opravilo & (§. 18, 3.) n. pr .ovca  —
ovec  ali ovac  nam. ovc, treska  — tresek  ali
tresdk  nam. tresk.  — Pred j pa pride spet stari
izpadli 1 na videž, n. pr. narečje' narečije  —
narečij ; zarja  - zarija  — zarij.

b) v sestavah s predlogom s, če beseda s s«™ ali Z om
začenja; če pa predlog ndglas na-se potegne, tedaj
stopi o na njegovo mesto, n. pr. sestaviti  nam.
s-\-staviti, sezidati  nam. s-j-zidati, sosed
nam. s-j-sed, soglasnik  nam. s-f -glasnik.

§. 31. IV. Samoglasniki včasi odpadajo ali izpadajo  (Ab-
werfung — Ausstossung), da se prikaže beseda v krajši obliki.
Tako se nahajajo: spod  nam. izpod, spred  nam. izpred, spremeniti

17

1. A se menjava .

nam. izpremeniti, zgubiti  nam. izgubiti , ralo  nam. oralo, tale  nam.
tako, bliz  nam. Mizo, Mizu; verh  nam. verhu  itd.

§. 32. Y. Samoglasniki se med seboj menjajo ali čredijo
(Lautwechsel), kakor je to lepoglasju po. godu.

a) z e, zvlasti kedar stoji namesto starosloven¬
skih polglasnikov (§. 18.), pa tudi v nekterih
drugih besedah n. pr. brašno  — brešno, kra-
bulica  — krebulica, natopir  — netopir,
prase  — prešič , tamen  — temen , vzamem

— vzemem.  Napek je vendar a  v besedah :
kar delo  in parst  namesto pravilnih: ker delo,
perst.

b) z o, sosebno v ptujkah, včasi pa tudi v do¬
mačih, n. pr. bob  — faba, gost  — Gast,
kobila  — cavalus, koleda  — calendae, morje

— mare, Mohor  — Mohar, nos  — nasus,
oba  — ambo, oltar  — altare, opat  — abbas,
orati  — arare, praprot  — praprot, pogan

— paganus , rakita  — rokita , sol  — sal,
tovor  — tovar, vozotaj  — vozataj.

V ljudski govorici se ta menjava po gostem najde,
sosebno po Gorenskem, Goriškem in Koroškem, koder
breznaglasni in kratki a navadno za o izrekajo, n.
pr. prelaz  — prevoz, prav  — prov, tresoglav  —
tresoglov, zdrav  — zdrov;  okoli Pliberka na Koro¬
škem in okoli Mokric na Kranjskem je slišati o celo
namesto dolgega a, n. pr. maslo  — moslo, mama

— moma, kaj  — hoj.

a) z a (glej §. 32. I.). Blizo Idrije in široko
po Dolenskem govore, kakor Cehi, tudi za
ozkimi soglasniki e za a, n. pr. duše  nam.
duša, veže  nam. veža, volje  nam. volja,  česar
pa ne gre posnemati.

b) z o (glej §. 29.).

c) z i, n. pr. svetloba  — svitloba , videti  — vi-
diti , vedeti  — vediti.

3. V nekterih besedah nam rabijo po všeči o in a ali o in e, n. pr.
poberki - paberki, jastrob — jastreb, jastran, kozolec  — kozelec.

B. Menjava sogiasnikoT.

§. 33. I. Soglasniki se v s rodne pretapljajo  (Lautvran-
del) in sicer:

1 s sledečim 1 v 1 j: piljen  nam. pilien, soljen  nam.

solien, voljen  nam. volien.
n„ „ „ „nj: gonjen  nam. gonien, men jen  nam.

menien, plenjen  nam. plenien.

2

2. E se menjava

1. jezikovci

Slovenska slovnica.

18

2. zobniki

3. ustniki

r s sledečim i v rj : mor jen  nam. morien , stor¬

jen  nam. storien, širjen
nam. širien.

n pred ustnikom Ib v in: hramba mxa.branba,hlim-

ba  nam. hlinba , spremem¬
ba  nam. spremenba, za¬
čimba  nam. začinba.

d s sledečim j (4, t) v j: graja, grajen  nam. gradja,

grad jen, gradien; Maja
nam. Tcladja; sojen  nam.
sodjen, sodien.  Enako v pri-
merjavni stopnji za samoglas¬
niki: mlajši  nam. mladši  itd.
t „ „ „  č: ječa  nam. jetja, mačeha

nam. matjeha, mlačen  nam.
mlatjen, mlatien; šečem
nam. šetiem.

st „ „ „  šč: puščen  nam. pustjen, pit-

stien; puščava  nam. pust-
java; rašča  nam. rastja.
— Gorenšoina v tem primer-
ljeji č izpušča in govori: goša
nam. gošča, pušava  nam. pu¬
ščava, grobiše  nam. grobišče,
jesti  nam. jedti, presti
nam. predti, gresta  nam.
gredta, vest  nam. vedt, vlast
nam. vladt.

cvesti  nam. cvetti, plesti
nam. pletti, mesti  nam. metti.

Včasi nastopi ta spreminjava tudi pred l om  n. pr.
gosli  nam godli, jasli  nam. jadli, veslo  nam.
vedlo, čislo  nam. četlo.

d pred t v končnici

, s:

1 )

m

grabljen  nam. grabien, ljubljen
nam. ljubien, zibljem  nam. zibiem.
: dramljen  nam. dramien, dremljem
dobivajo lj nam .dremiem, mami j en  nam. mamien.

: hripljem  nam. hripiem, tipljem
nam. tipiem, topljen  nam. topien.
: d e vi jem  nam. deviem, lovi j en  nam.
lovien , opravljen  nam. opravien.
pred obrazilom i v z: drag  — dražili, drazimi;strig
— strizi; pomog  — pomozi.
„ „ , „„ s: suh  — susih, susimi; na

rjusi  nam. na rjuhi,  pa le
bolj po redkem.

4. goltniki

li

r)  j?

19

k pred obrazilom i v a: otrok  — otroci, travnik  —

travnici, roka  — na roči,
velik  — velicih, pek  —
peci, rek  — reci  itd.

g s sledečim j (4, t) v Ž: leža  nam. legja, Pražan

nam. Prag j an,steržem  nam.
stergiem, str ešan&m.stregja.

h„ „  „ „ š: duša  nam. duhja, pica  nam.

pitja, brešem  nam. brehiem,
višem  nam. vihiem.

k „ „ „ „ 8: meča  nam. mekja, seča  nam.

sekja, jočem  nam. jokiem,
mičem  nam. mikiem.  Enako
v skladji pred 1, n. pr. suh  —
sušica, drug — družica, ubog
— ubožica,  in v sklanji pred
e, n. pr. igo  — ižesa, uho  —
ušesa, oko  — očesa.

gtinktzavoljolepoglasjavii: streči  nam. stregti, striči

nam. strigti, peči  nam .pekti,
seči  nam. sekti.

g' jj  k „  „ ,, lr: lahek, lehek  nam. lagek,

legek; mehek  nam. mehek;
nohet  nam. noget; h kruhu
nam. k kruhu.

5. sikavci

c s sledečim j (4, t) y č: kličem na,m. kliciem, o soln-

čje nam. osolncije.

s„ „ „  „ š: brišem  nam .brisiem, bru-

šem\&m.brusien,nošenn&m..
nosien, pošljem  nam. pos-
liem, viša  nam. višja.

i „ „ „ „  ž: režem  nam. reziem, vežem

nam. vezient, vožen  nam.
vozien, vožnja  nam. voznia,
ž njim  nam. z njim.

sk 1 gg. iščem  nam. iskiem, piscem

st J ” ” ” ’ nam. piskiem, puščen  nam.

pustien,češčen nam. čestien.

§. 34. II. Soglasniki se vstavljajo  (Einscbiebung), da zev
ali odpertino v glasovih (kiatus) zatikajo, ker se izreka dveh zapo¬
rednih samoglasnikov (razun v sestavah) ustom sploh upira, lepoglasje
pa kerha. Zagozde, ki zatikajo zev ali odpertino, so: d, j, n in v.
Za lepoglasje tedaj skerbimo:

1. da med odperte glasove kak soglasnik vdenemo  namreč:
a) d: idem  nam. i-em, bodem  nam. bo-em (ero).

2 *

20

b) j: dajati  nam. da-ati,  pijača  nam. pi-ača,  vejem
nam. ve-em,  Azija  nam. Aeia.

c) n, sosebno v sestavah s predlogom s ali v in pri zaimku
i (on) po vseh odvisnih sklonih, n. pr. v niti  nam. v-iti, sneti
nam. s-eti, It nje m u  nam. k jemu.

d) v : dev ati  nam. de-ati , pl e vem  nam. ple-em, prepe¬
vati  nam. prepe-ati, zevati  nam. ze-ati.

2. da samoglasnik u, ki so ga že naši predniki pisali z dvema
pismenoma, v er ali ov razvežemo,  n. pr. kovati  nam. ku-ati,
kupovati  nam. kupu-ati , sloveti  nam. slu-eti, kr al j e v ati
nam. kralju-ati.

3. da v ptujkah, kedar je domačimo, dvoglasniku poslednje
pisme v j ali r (ei včasi v a j) preobrazimo,  n. pr. i Evropa
nam. Europa , Lavrenec, Lovre  nam. Laurenec , Sva j ca
nam. Švejca , krajcar  nam. kreucar.

§. 35. Včasi se vrine kak soglasnik med druge soglasnike,
da dela njih terdo zvezo laže izrekljivo in bolj lepoglasno; tako
gozdimo :

a) d ali t, da kak sikavec z r om  v zvezo ne pride, n. pr.
me z dr a  nam. mezra , oster  nam. oser, pester  nam. peser  (iz
glagola: pisati);

b) s med preokorno zvezo bt in pt v nedoločniku, n. pr.
dolbsti  nam. dolbti, grebsti  nam. grebti, tepsti  nam. tepti ,
sopsti  nam. sopti.

§. 36. III. Soglasniki odpadajo ali izpadajo  (Abwerfung

— Ausstossung) in sicer:

1. jezik  o ve  c r izpada za Sumerci, pa le na Kranjskem zunaj
Dolenskega in na Goriškem, drugej se razločno govori, n. pr. čreda

— čeda , črešnja  — češnja , črevo  — čevo, črez  — čez , črevelj  —
čevelj , žrebe  — zebe, šrebelj  — žebelj.

2. zobnika  d in t izpahujemo :

a) glagolom II. verste pred pripono: niti, nem,  n. pr. ve¬
niti, venem  nam. vedniti, vednem ; v er niti, vernem  nam.
vertniti, vertnem;  dalje v besedah: vem  nam. vedm, dam  nam.
dadm, jem  nam. jedrn.

b) pred obrazilom ski  in stvo,  n. pr. gosposki  nam. go-
spodski, bogastvo  nam. bogatstvo,  pa tudi v besedah: brezno
nam. brezdno, prazen  nam . prazden, slama  nam. stlama.

c) pred deležnikovo pripono ], toda le po vzhodnih in južnih
krajih jezikovega obsega, n. pr. cvehcvetel, pahpadel, plebpletel,
bobbodel, krabkradel.

3. ustniki  izpadajo ali odpadajo:

a) glagolom II. verste pred pripono: n i t i, n e m, n. pr. t r e-
niti, trenem\  nam. trepniti, trepnem; vkleniti, vklenem
nam . vklepniti, vklepnem; giniti, ginem  nam. gibniti , gibnem;
pljuniti, pljunem  nam pljuvniti, pljuvnem;

21

b) za predlogom ob, n. pr. oblah  nam. ob  vi  ah,  obleha
nam. obvleha,, ob e za  nam. obveza  ;

c) včasi pred t ali 1, n. pr. tiča  nam .ptica, tuj  nam. ptuj ,
las  nam. vlas, lat  nam. vlat , pleti  nam. plevti ;

d) včasi predlogu vz, n. pr. zbuditi* vzbuditi, zdihniti * vz¬
dihniti.

e) še v nekterih drugih besedah: že*vže, storiti  nam. stvoriti,
hoja  nam. hvoja, zagozda  nam. zagvozda, srab  nam. svrab ,
sraha  nam. svraha.

4. goltnik  k izpada, kakor b , d, p  in t  pred pripono: niti,
nem,  n. pr . bersniti, b er snem  nam. berslmiti, bevsknem;
prasniti, prasnem  nam. prashniti, prashnem ; plusniti,
plus  nem  nam plushniti, plushnem; stisniti, stisnem  nam.
stishniti, stishnem.

5. n e b n i k j izpada:

a) ženskim samostavnikom na -ija  v edinjem mestniku, toda
ne povsod, večidel se razločno govori' in piše: podertija  — na po-
dertiji  ali podertii; kovačija  — pri kovačiji  ali hovačii;.

b) iz zveze d j, da sam j ostaja, n. pr. raji  nam. radji,
slaji  nam. sladji.

Nepotreben prirastek je ,j besedam: gojzd  nam. gozd,  ojster  nam oster,
plajšč  nam. plašč,  ujzda  nam. uzda,  zagojzda  nam. zagozda.

6. včasi odpadejo ali izpadejo celi zlogi, n. pr. gospa* gospo ja,
pas*pojas, nograd * vinograd, vran*gavran , dosta*do sita.

§. 37. IV. Soglasniki se med seboj menjajo ali čredi  j o
(Lautrvechsel):

1. jezik ovci  med seboj, n. pr. goltanec  — gertanec, letopir,

— netopir, klik  — krik,  pa tudi z drugimi soglasniki, n. pr. I'tora

— koža, poreslo  — poveslo, karati  — kazen , renem  — ženem,
uboren  — ubožen.

2. zobniki  med seboj in z drugimi soglasniki, n. pr. bridek

— britek, kdo  — kio, ped  — peta, kodelja  — koželj, sladčica

— slaščica, peter  — peker, šartelj,  — šarkelj, teden  — keden.

3. ustniki  med seboj in z drugimi soglasniki, n. pr. bramor

— mramor, prača  — frača, drobtina  — droftina, medved  —
tnedjed, svoboda ■— sloboda.

4. goltniki  med seboj, n. pr. gavran  — kavran, gerb  —
herbet, gerča  — kerč, graška  — hruška, goščat  — koščat, laket

— lahti, gol  — kahl  ( calvus).

Večkrat se prebira ali čredi g z %,  n. pr. migati  — meziti se,
dergati  — derzati , obsegati  — obsezati, spregati  — sprezati,
ustregati  — ustrezati.

5. sikavec  z z s om , sosebno pred t in 1, n. pr. mazati  —
maslo, lezti ~ lestvica , vezati  — poveslo, poreslo ; lezti * lesti,
grizti * gristi, mlezti * mlesti.

22

§. 38. V. Soglasniki se preseljujejo ali prestavljajo
(metathesis):

1. da se preterda zveza soglasnikov, sosebno jezikovcev pred
zobniki, razdraži n. pr. brada  — Bart,  brod  — furt,  grad

— got. gards, kratek  — curtus, kriv  — curvus, m ram or

— marmor , red  — ordo , rabota  — Arbeit, rama  — Arm,
tretji  — tertius.

2.  še v nekterih drugih besedah, ki so nam v obeh oblikah
navadne: bohotno '-bohotno, gomila^mogila, kropiva-^kopriva, peret-
niča, perotnica*repetnica  itd.

IV r . Poglavje.

Zlogi in naglaševanje.

A. Zlogi in besede.

§. 39. Iz samoglasnikov in soglasnikov, skladno med seboj
zvezanih, priraščajo zlogi in besede.

Zlog  ali sl  o v k a je glas, ki ga v eni sapi ali enkrat zinivši
izrečemo in kteri še nič ne pomenja, n. pr. bra,  k ra,  p le, pre
itd. — Zlogu, ki se končava na samoglasnik, pravimo odpert,
tistemu, ki ga soglasnik zapira, zapert  zlog.

Besede  so glasovi, ki imajo že razldčen pomen, n. pr. s o m,
volna, dobrota  itd. Besede so enozložne  (enozložnice), dvo-
zložne  (dvozložnice) ali mnogozložne  (mnogozložnice).

V vsaki besedi se en zlog kerhkeje izgovarja mimo dragih. Ta
zlog ima tedaj naglas  ali p o v d a r e k.

B. Mglas in naglaski.

§. 40. N d g 1 a s ali p o v d a r e k ni druzega, nego povzdiga ka-
cega samoglasnika v izreki. Nekteri samoglasniki se bolj na dolgo,
zategnjeno ali mehko  izgovarjajo, drugi zopet bolj urno,
kerhko ali ostro.  Povzdiga ali povdarek samoglasnikov je tedaj
dvojna: počasna in mehka in pa nagla in ostra.  Pri počasni
izreki glasove zategujemo,  pri nagli pa predtegujemo.  Zato
pravimo počasni in mehki izreki sploh zateza,  nagli in ostri pa
predteza.

Samoglasniki so po naravi dolgi (—) ali kratki  (-—•). Za¬
torej se delč z ozirom na naglas ali težo  in z ozirom na mero
ali dolžino  na čvetero. Oni so namreč:

23

a) predtegujeni (ostri.) dolgi: grad, med, živ, loj, duh.

b) predtegnjeni (ostri) kratki: rad, kmet, sit, som, kruh.

c) zategujem (mehki) dolgi: kralj, greh, križ, prod, ključ.

d)  zategnjeni (mehki) kratki, ki ne stoje nikdar na koncu, ampak
samo v sredi ali iz početka besede: laza, v e rta, sklepa, boba,
konja,  — ki so rodivniki od pretegnjenih kratkih laz, vert,
sklep, bob, konj.

Da laže razumeš, kteri glas je predtegujen in kteri zategnjen, razdeli si
samoglasnik v dve polovici: graad, kraalj.  Ako povdariš pervo polovico, dobiš
predtegujen glas: graad, meed;  če povdariš drugo polovico, glas bode zateg¬
njen: leradlj, greeh.

§. 41. Kedar hočemo predtezo ali zatezo, dolgoto ali kratkoto
posameznih glasov v pisavi zaznamnjevati, kar je pa le tedaj neo¬
gibna potreba, ko je pravi pomenek brez naglaskov dvomljiv, —
onda stavimo nad dotične glasnike posebna znamenja, ki je na¬
glasite  imenujemo.

Za natančno znamnjavo predtegnjenih (ostrih) in zategnjenih
(mehkih) glasov so nam potrebni, kakor hrovaščini in serbščini,
prav za prav štirje  naglaski, namreč:

a) o stri ve c 'za pr e dt egnj  eno  - d o lg  e glasove, n. pr.
Bog, br&mba, britva, dom, duša, gr&d, turist (lurišča), jok, kost, kup,
ldž, mlddost, most, p&st, peta, pot (znoj), rop, strup, suša, svet,
zldto, zvest, ždba, želva;

b) podvojeni krativec " za predtegnjeno - kratke
glasove n. pr. bat, bob, brat, derget, dno, kar, kmet, krop, kup
(gomila), laž, moj, naš, pekel, rad. ropot, sit, slab, sova, srebro,
tvoj, vaš;

c) zavijavec ali strešica A  za z ategnjeno-dolge  gla¬
sove, n. pr. bel, cerkev, dam, doga, gospa, greh, hrast (dob), hvala,
ključ, kralj, križ, mleko, narod, nasad, pot (via), roka, perje, pleme,
sadje, sdsed, vreme, zima;

d) krativec  ' za z ate  gnj  e no  - kr  a tke  glasove, n. pr.
berem, gora, gumno, Igra, jezik, koga, metla, nesem, perem, pšeno,
vreteno, žena, — mene, tebe, sebe, boba, kmeta, pekla.

§. 42. Navadni pisavi in tudi. pričujoči slovnici služita pa prav
za prav samo dva naglaska, namreč:

1. ostri v ec ali z ate glej  '  kot znamenje predtegnjeuo- in
zategujeno-dolgih  glasov, n. pr. duh, grad, med, Mv  — ključ,
kralj, križ, sadje, stena.

2. krativec ali predteglj  e j ' kot znamenje predtegnjeno-
in zategnjeno-kratkih  glasov, n. pr. konj, kmet, otrok, rad, slab
celo, igra, kosa, osa, voda.

Strešica ali zavijavec  A  jej hodi v rabo samo tedaj, kedar
se pokaže posebno zaznamnjevanje zategnjeno-dolgih  glasov

24

neogibna potreba,  da  se ločijo od  predtegnjeno-dolgih,  ki
so z ostriTcem opisani, n. pr. v sklanjala: ljudi  (2. skl.) in ljudi
(4. skl.)

§. 43. Znamenito v naglaševanji slovenskem je odskakovanje
ali premikanje  ndglaska in njegove vsled tega vzrokovane pre-
membe, in pa ritem  a 1 i m e r a.

Naglas se premice od začetka proti koncu ali od konca proti
začetku in postaja, čem bliže je koncu, tčm ostreji, in čem dalje
je od njega, tem meči. Tako biva naglasek, ki je na zadnjem
zlogu oster  (predtegnjen), na predzadnjem  mehek (zategnjen) in
kije na predzadnjem oster  (predtegnjen), na tretj  em  od konca
mehek  (zategnjen), n. pr. dajem, ddješ, daje ali dajem,
d a j fe s, daje.  Tako govorimo: gčra, grenka, kosa, mene,
moje, rosa, t e b e ali g o r a, grenka, kosa, men e, m oje,
rosa, tebe  itd. •— Enako postaja iz zategnjenega naglaska pred¬
tegnjen, ako se premakne za en zlog proti koncu; tako biva n. pr.
iz nedoločnikov: peči, reči, plesti,  ako končni i odbijemo: peč,
reč, plest in v namenivniku celo: peč, plest, prest.

Ki  tem  ali ravnomerna spreminjava dolgih in kratkih zlogov
je nekak doglas, ki daje besedam v govoru po pesemskem načinu
neko stanovitno glasovno razmerje. V slovenščini imamo dvojni
ritem: trohejski in jambijski;  pervi stopa pred ndglas, drugi
pa za-nj. Jambijski ritem se čuje po severno - zahodnih straneh,
najčistejše po gorenjem Kranjskem, trohejski je v navadi po južnih
in vzhodnih krajih.

Trohejski ritem se od jambijskega loči samo v ostro - kratkih
in mehko naglašenih besedah, v ostrih dolgih sta si pa obadva
enaka. Tako n. pr.

a) ostre kratke  besede: h d tar a, delati, lipa  izgovarja
trohejec, kakor da je: buttara, deli a ti, lippa;  — jambovec
pa deva nekak doglas še na sledeči zlog, kakor da je bdtdra,
delati, lipa  in zato naglašeni zlog manj ostro izrekuje.

b) V besedah mehko naglašenih,  naj so dolge ali kratke,
izgovarja trohejec drugo polovico naglašenega zloga ostro, kakor
da je: glad  v a (glava), greeh  (greh); jambovec pa mehko, kakor
da je: gl a S, v a, greeh.

c) ostre dolge  izgovarjata obd enako, n. pr. grdd, s d m,
zrdven  itd.

§. 44. Po svojem izviru je teža in mera slovenskih besed povsod
enaka: razloček je samo v tem, da naglas, ki odskakuje povsod po
istih opravilih, ne odskakuje vsikod v istih besedah. Tako govore
neki: pomoč, pčslal,  drugi pa: pomoč, poslal;  invečkratse
govori v enem ter istem kraji oboje.

Kteri zlog se ima v slovenščini naglaševati, to, se sploh ne da
ustanoviti; slovenski jezik je v tem neizrekljivo gibčen in svoboden.

25

V nekih krajih devajo nšglas skoraj sploh na predzadnji  zlog,
in utegnilo bi se z neko pravico reči, da se jezik temu načinu le
malokdaj upira.

§■ 45. Sploh naj se pomni o naglasu:

a) Enozložnice  se predtegnjeno ali zategnjeno naglašujejo
ali povdarjajo, n. pr. 'klin, strop, dih, strup, kralj, ključ, luč.

b) D v o - in mnogozložnice  imajo naglas na koreniki ali
na obrazilih, n. pr. graja, uzda, gibati, umeten, pokoren, nesrečen,
pokorščina  — steza j, legat, vozilo, obrazilo milostljiv, poterpešljiv.

c) S predlogi: n a-, o-, p r e-, p r e d-, r a z-, s o-, z a-, itd.
sestavljeni samostavniki in pridevniki pomikajo naglas radi nad
predlog, n. pr. narod, naroden, ograda, ograbek, omota, prelaz,
predmet, razmet, sosed, zagata, zamet, zastava, zavetje, zavora;
vendar ostaja naglas po mnogih krajih nad koreniko; ograda,
omota, pristava, soteska, prelaz, zastava  itd.

d) Pri sklanji in spregi ostaja naglas sploh ondi, kjer je bil
v imenovavniku ali v pervi osebi, če ga splošna raba ne potisne
na kak drugi zlog, n. pr. pletem, pleteš, plete, pleteva, pletemo,
pletejo  — pleti).

e) Prednost naj se daje tistemu n žigi asu, ki se odpira na naj-
imenitniši besedni del, na koreniko,  kar se tudi najbolj vjema
z ostalimi slovanskimi narečji; druga je le tedaj, kedar zahteva
splošna ljudska raba ndglas na kacem drugem zlogu.

V. Poglavje.

Prav opis j e.

A. Splošna vodila.

§. 46. Glavno pravopisno vodilo nam bodi: piši po glasu
z v e dni m ozirom na izpeljavo.  Kjer ste si izreka in izpe¬
ljava navskriž, ondi naj razsodi izpeljava; pisava po izpeljavi je
imenitniša in stanovitniša od pisave po sami izreki. Pomni si še:

1. Kolikor zlogov, toliko samoglasnikov;  ne piši
torej ne več, ne manj samoglasnikov, kakor je zlogov, n. pr. ce-na,
ter-ta, si-ro-ta, gra-di-vo, mi-lo-ser-čen.

2. Slovenščini služijo v obče mala pismena; velicih se poslu¬
žuje samo v nekolikih posameznih primerljejih (gl. §. 47.)

3. Na koncu besedi se pisme 1 n&vadno po domače izrekuje
kakor v,  piše se pa le l.

26

Ako dvomil, kaj bi pisal — l  ali v,  nategni besedo na e  ali i,  in berž se
ti pokaže, kaj je prav. Ce si torej n. pr. v zadregi pri besedah: vese v, d el a v,
orev, prav, pritekni jim i:  veseli, delali, orli, pravi in pokaže se ti prava
pisava: vesel delal, orel, prav.

Kedar si pa v zadregi med l  in Ij , piši vselej Ij,  kedar ima pred drugim
soglasnikom ali kot končnik (razun nekterih rodivnikov itd.) mod ljudstvom
svoj čisti glas. n. pr. kralj, postelj, zadovoljnost.  Sploh pa se piše Ij:

a) za ustniki: b, m, p, v  namesto j (= i, r>) n. pr. ljubljenec, spremlje-
vavec, konoplja, lovljen, mravlja.

b) v končnicah: ljam, ljem, ljen in ljiv, ri. pr. mahi jam, gibljem, ljub¬
ljen, dobrotljiv.

c) še v nekterih drugih besedah, ktere je že stara slovenščina pisala z lj
n. pr. ključ, ljub, ljudje  itd.

4. Besedam, vzetim iz drugih slovanskih narečij ali iz gerščine
in latinščine, dajemo v končnicah po nšvadi slovensko lice; ptujkam
iz novejših jezikov pa rajše puščajmo njih obliko in pravopis;
samo v bukvah, za prosto ljudstvo namenjenih, kaže je včasi podo-
mačiti, n. pr. Hellas  — H el a d a, Gicero  — C i cer on, Kra¬
gujevac  — Kr a gu jev ec;  vendar: Schiller, Gothe, Shakespeare
sploh tudi v slovenščini. Dvoglasnike: a u, e i, e u, itd. pišemo z:
a v, e j, e v itd. n. pr. Eugenius  — Evgenij,  Aurelius  — Av-
relij,  Paulus  — Pavel.

V slovanskih lastnih imenih pišimo za serbski gibljivi a naš e, za češki
h naš g, za češki in poljski ch naš h, dalje za poljski j naš 1, za poljski in
češki rz in f naš r, za poljski cie naš te, n. pr. Praha  — Praga, Požarevac
— Pužarevec, Przemisi  — Premisel , Uieszien  — Pelin.

B. Baha velicih pismen.

§. 47. Velika pismena nam rabijo:

1. v začetku  govora, n. pr. Vora je največi zaklad.  Met.

2. za p i k o, pa za k 1 i c a j e m in vprašaj  e m, kedar stav-
kovo misel sklepata, kakor pika, n. pr. Od Boga izvira edinost,
od vraga prepir. Zakaj neki to? Bog je en sam, vragov pa ve¬
liko.  BI.

3. za dvopičjem, kedar svoje lastne ali besede koga drugega
nespremenjene  zapišemo, n. pr. Večni mojster ukazuje: Prid ’
zidar se les učit.  Vodn.

4. iz početka vsake verstice  v pesmih, n. pr.

Jablane, hruške Cepi v mladosti
In druge čepe Za stare zobe.  Vodn.

5. za vsa i a s t n a i m e n a n. pr. Koseski, Vesel, Valvazor,
Ljubljana, Kom, Dolenec, Kerško.

Včasi pa dajemo tudi njih pridevnikom veliko pismo, to pa:

a) kedar pridevnik kot samostavnik lastnemu imenu službo
opravlja, n. pr. Avstrijansko, Gorensko, Dolensko, na Štajerskem,
po Goriškem in Notranjskem;

b) kedar se končuje njih pridevnik na o v, o v a, ovo ali in,
j n a, i n o, ki določeni osebi ali stvari kaj prisvojuje, n. pr. Vidova

27

meglica, Vukova  pisava,  Prešernove  pesmi, Tal vina  pre¬
stava, Safina  mera, Než in a peča.

c) kedar se je pridevnik s kakim občnim samostavnikom v
zaznambo lastnega imena združil, ker bi bil pravi pomenek dvom¬
ljiv, če pridevniku velicega pismena ne damo, n. pr. Novo mesto,
Bela reka, Zlati rog.

6. za besedo „Bog“ in „Gospod“, če se rabi namesto „Bog u .

7. večkrat v listih pri zaimkih in nazivkih, ki je dajemo ose¬
bam, kterim pišemo, n. pr. Vi, Vaš,  Vam  itd.

C. Razzlogovanje.

§ 48. Vsaka beseda ima eden ali več zlogov. V pisavi se
večkrat primeri, da se mnogozložna beseda ne more vsa v eni versti
zapisati; treba je toraj, kar še ostane, zapisati od začetka spodnje
verste. Da pa bralec koj ugane, kedaj je treba iskati zadnjega konca
besede v spodnji versti, postavlja se konec verste, kjer se loči be¬
seda, delilo (- ali.

Pervo pravilo pri razzlogovanji je: loči zloge v pisavi
tako,  kakor je ločiš v govorjenji, namreč:

}•  izpeljane  ali s e st  a v 1 j en  e besede razzloguj ali deli po
njih izpeljavi ali sestavi, n. pr. iz-i-dem, ko-lo-vrat; ob-last, po¬
mlad, na-uk.

2. soglasnik med dvema samoglasnikoma se jemlje k nasled¬
njemu zlogu, n. pr. go-vor, pi-sa-va, ro-go-vi-la, u-te-ha.

3. kedar sta med dvema samoglasnikoma dva ali več soglas¬
nikov, jemlje se pervi (oziroma perva dva) navadno k pervemu,
drugi k dragemu zlogu, kakor je v govorjenji ločimo; topljencev
lj  in nj  vendar nikdar ne ločimo, n. pr. meg-la, ges-lo, is-kra,
'me-sto, sed-lo, soln-ce, voj-vo-da, mi-lo-serč-nost, mrav-lja, dja-
n je, sa-nje.

Razzlogovanje po izreki je svojstvu našega jezika primerniše od unega, po
ptujščini posnetega poleg ločljivosti in neločljivosti soglasnikov, po kterem bi
morali gori naznanjene besede razzlogovati: ge-slo, i-skra, me-gla, me-sto,
ker sl, skr, gl, st, druge besede začenjati utegnejo in se neločljivi imenujejo.

D. Ločila ali prepone.

§. 49. Ločila ali prepone  so znamenja, ktera stavimo v
pisavi, da ločimo stavek od stavka. Ločila nam govor jasnijo in
kažejo, kje se je treba delj ali manj časa oddehniti.

Navadniša ločila so: a) vejica ali rez, b) pika, c) dvo¬
pičje, d) podpičje, e) vprašhj in f) klic&j.

§. 50. Vejica  ali rez  (,) nam rabi:

a) kot ločilo več brez veznika priredno-zvezanih besed, ali
stavkov, n. pr. Polje, vinograd , gora, morje , ruda , kupčija tebe

28

rede.  Vodu. — Muzika odganja ljudem kalne misli, kroti neu¬
gnane njih strasti, povzdiguje poterto dušo proti nebu.  Ravn.

b) kot ločilo v  glavnih in odvisnih stavkov, naj so celotni ali
okrajšani, n. pr. Cas je veter, ki pleve razpihava in le zerno
pušča.  Levst. — Koder se nebo razpenja, grad je pevca brez
vratarja.  Preš. — Ura, enkrat zamujena, ne pride nobena.  N. pr.

c) za zvavnikom v sredi stavka mesto klicaja, kedar je več
besed, tndi pred njim, n. pr. Pomisli človek, da si sad prahu.  Led.

§. 51. Pika  (.) se stavi:

a) na koncu popolnoma končanega govora, n. pr. Cič ne da
nič.  N. pr. — Poterpljenje železne duri prebije.  N. pr. — Okleni
se predrage domovine, posveti v blagor serce jej in dušo.  Cegn.

b) pri okrajšanih imenih in za verstivnimi števniki, n. pr. g.
— gospod-, gl.  — goldinar; i. t. d.  — in tako dalje; 1.  — per¬
nic ; 2. dan  — drugi dan.

§. 52. Dvopičje  (:) se jemlje v rabo:

a) kedar svoje lastne ali besede koga druzega n e spreme¬
njene  zapišemo, n. pr. To ti povem: kdor materin jezik zaničuje,
tudi matere ne spoštuje.  N. pr. — Naš pregovor pravi: Boljši
je dober glas, kot srebern pas.  N. pr.

b) kedar se kaj našteva ali v pojasnjenje prejšnega reka dodaja
n. pr. Ena se tebi je želja spolnila: v zemlji domači da truplo
leži.  Preš. — Ne hčere, ne sina po meni ne bo; dovolj je spo¬
mina : me pesmi pojo.  Vodn.

c) v strokah ali perodijah, da se ločijo naslednji členi od pred¬
njih, n. pr. Ce rije rudar ko kert klaverno v zemlje globočino
ne vede, kedaj bo dan, kedaj noč: tebe, verli kmetovavec, tiho
zdrami juterna zarja, solnce ti kaže in sveti pri delu, dokler se
na večer milo zamakne za gnado božjo.  Vert.

§. 53. Podpičje  (;) se stavi:

a) med vsemi priredno-zvezanimi stavki, ako so večega obsega,
n. pr. Mladost živi brez vse skerbi; vsako nedolžno veselje z ra¬
dostjo in popolnoma vživa; po veselji hrepeni in išče ga pri
svoji enakosti; na nje obličji je izobražen mir serca in up vsega
dobrega; mladost le srečne in vesele prihodnosti pričakuje.  Vert.

b) med stavki, ki eden druzega potegujejo ali eden drugemu
nasprotujejo, n. pr. Mehkužnost davi mladost in mori starost vsa-
cega stanu in spola; zakaj skoraj vse bolezni ona zaraja in je
strašno dalje plodi.  Vert, — Odperta noč m dan so groba vrata;
aV dneva ne pove nobena prafka.  Preš.

§.54. Vprašaj  (?) nam rabi, kedar naravnost kaj poprašu-
jemo, n. pr. Kje bratoljubja si videl oltarje ?  Preš — Kje is-
kerna ljubezen gospoduje ?  Ob.

§. 55. Klicaj  (!) se stavi:

al za medmeti, kedar te besede same stoje, n. pr. Oh! gorje!

b) kedar se kdo pokliče ali se kaj prav čversto pove, n. pr.

29

Slovenec! tvoja zemlja je zdrava.  Vodu. — Kaj znancev je za¬
sula že lopata!  Preš.

§. 56. Razim teh ločil rabijo slovenščini še naslednja ločivna
znamenja :

a) v e z d j (-s), ki zloge in besede veže, n. pr. slovensko-
nemški slomik;

b) oklepdj  (),  kedar kako besedo ali kak rek vmes vtaknemo,
n. pr. Dober prijatelj (pa prijatelj ni vsak, ki se ponuja ) in pa
star denar sta veliko vredna.  Slom.

e) pomišljaj  (—) kedar se beseda ali kak rek zamolči ali pa
kaj nepričakovanega pove, n. pr. Grob je meni rosnata livada,
gaj zeleni  — vsahnjena puščava.  Cegn.;

d) opuščdj  (’), kedar se kako pisme v pisavi opusti, n. pr.
aVte ?;

e) opominjaj  (zvezdica * ali križec *f*), ki kaže na kako
opombo, večidel zdolaj postavljeno;

f) narekov  dj  („ “), kedar hočemo kake besede, zvlasti od
drugod vzete, posebno zaznamnjevati, n. pr. Kristus pravi: „Lju-
bite svoje sovražnike“;

g) enačdj  ali znamenje enakosti =: in

h) odstavljaj  ali znamenje odstavka (§).

E. Kratice.

§. 57. Včasi se navadne, prav znane besede, da se hitreje piše
ali kaj prostora prihrani, v pisavi okrajšajo, t. j. izpusti se namreč
več pismen ali zlogov. To se zgodi tako-le:

a) Včasi se zapiše samo pervo pisme, kakor, n. pr.  — na
primer; m.  — mesto; g. — gospod, p.  — postavim.

b) Včasi se zapiše več pismen in se le zadnje opuste, n. pr.
gl.  — goldinar; kr.  — krajcar; nam.  — namesto.

c) Včasi se zapiše pervo in zadnje pisme, n. pr. dr.  — dohtar.


30

B. Oblikovj e.

O razpolih govora.

§. 58. Besede našega govora ločimo v: imena, glagole in
členke. Pod imena  verstimo:  samostdvnike, pridevnike,
števnike in zaimke; členki pak se ločijo:  v prislove,

predloge, v e z n i ke in medmete. Po tem takem služi sloven¬
ščini  devetero govornik razpolov ali besednik plemen,
namreč:

1. samostavnik j

2. pridevnik ( B

3. števnik | §

r I P

4. zaimek

5. gl&gol

6. prislov

7. predlog

8. veznik

9. medmet

Spolnika ali Siena (Artikel), kakor ga ima nemščina ali gerščina, slo¬
venščina nima, pa ga tudi ne greša, ker je slovenski samostavnik že sam o sebi
dosti bogat v končnicah za vse raznotere pregibe. Verh tega naj služi v napo¬
ved tanje določnosti oziravni zaimek i,  ki se pridevniku na koncu dodeva, n. pr.
lep-\-i, dobr-\-i.

§.  59.  Imena  in glagoli se mnogako pregibljejo v govoru,
členki  pa ne;  zato pravimo imenom in glagolom pregibni,  člen¬
kom pa nepregibni  govorni razpoli.

Imena se sklanjajo,  pridevniki se tudi stopnjujejo,  glagol
pa spregamo.  Pregibanje je torej trojno.

1. sklanjanje ali sklanjatev  (deklinacija) za imena.

2. stopnjevanje  ali pri  m er  j a te  v (komparacija) za pri¬
devnike in pridevne prislove, in

3. sprega ali spregatev  (konjugacija) za glagole.

■ 3 »

31

I. Sklanjatev.

X. Pog-lavje.

A. Samostavnik.

Kaj in kolik<;r je samostavnik.

§. 60. Samostavno ime ali samostavnik (substantiv)
imenuje  osebe in reči ali pa njih  d j anj a in  lastnosti; pervo
je  konkretno, topa abstraktno ime, n. pr. Vodnih, pesnih,
slavec, gora  — lepota, čednost, vodilo, žetev.

Konkretno samostavno  ime  je:

hlastno, ki imenuje  posamezne osebe ali reči; le-sem
gredo imena ljudi, ndrodov, dežel, mest, rek, gord itd. n. pr. Ko¬
pitar, Slovenec, Ljubljana, Drava, Triglav,

2. občno,  ki gre vsem stvarem enega rodu ali razpola, n. pr.
Car , hnet, vojščak, vas, mesto;

3. skup  n o, ki kaže že v ednini m n o ž i c o oseb ali reči, n.
pr. gospoda, otročija, živadina, tersje, germovje;  ali

4. snovno,  ktero kaže kako snov,  ki ohranja tudi v naj¬
manjšem delu svoje ime, n. pr. mleko, vino, pesek.

Pri samostavniku je treba gledati: 1. na spol, 2. na število,
3. na sklon in 4. na sklanjanje.

A. Spol.

§. 61. Spol (genus, Geschlecht) je naraven  (prirojen) ali pa
slovničen (gramatičen). Naravni spol se razodeva po pomenu,
slovnični po konča  ji  samostavnik imen.

Naravni spol imb vselej prednost pred slovničnim.

a) Spol po pomenu.

§. 62. Spol po pomenu je že po sami naravi določen. Brez
ozira na končnik so:

a) moškega spola imena moških oseb in samcev  v ži¬
valstvu n. pr. brat, oče, sin, mož, starašina, vodja, pastir, golob ,
orel, oven, vol;

32

b) ženskega spola imena ženskih oseb  in s a m i c v ži¬
valstvu, n. pr. žena, mati , teta, hči, delda, golobica, kokoš, kobila,
košuta;

Mnogim živalim, sosebno pticam, ribam in lezerčini, lastno je samo eno
ime za obojni spol, n. pr. slavček, metulj sova, senica, posterv.  — Pri teh
in enacih samostavnikih se določuje spol vselej slovnično po končaji, torej pra¬
vimo: slavček , metulj  itd. so moškega, sova, senica, posterv  ženskega spola;
zato se veli obojni spol tacih samostavnikov: občni spol.

c) srednjega spola imena večidel mladih bitij, kterih spola
prav za prav še ne porajtamo; končujejo se na e, n. pr. dete,
jagnje, jare, ščene, kljuse.

Skupna imena, bodi si moških ali ženskih oseb, so slovnično ženskega
spola, n. pr. družina, mladina, deca, kovačija, siromačija.

b) Spol po končaji.

§. 63. Z ozirom na končnik so:

1. moškega spola:

a) samostavniki na soglasnik,  ki privzemajo v rodiv-
niku a, n. pr. duh, grad, bezeg, potok, vinograd, mesec, tovor,
ponos, um.

b) imena posameznih pismen, n. pr. veliki A, mali e, ostri c.

2. ženskega spola:

a) samostavniki na a, ki dobivajo v rodivniku e, n. pr. gomila,
groza, mezda, meča, ruda, zvezda, nedelja, senca, duša.

b) vsi samostavniki na soglasnik, ki dobivajo v rodivniku i,
namreč:

a)  mnogozložnice na obrazila: a s t, e s t, i s t, ost, ust,  a z e n,
e z e n in e v (= va), n. pr. oblast, obrest, korist, modrost, čeljust,
golazen, bolezen, setev.

/J) skupna imena na d d, n. pr. gnjildd, suhljad, teldd;

y)  mnoge eno- in dvozložnice  na razne soglasne končnike;
najnavadniše so : basen, berst, bil, bir (ber), bol, bran, čast, čer,
četert, dežel, derhal , gaz, glob  — globel, gol, gnjat, golen, gos, gož,
gred, grez, grod  (rebro), hrast  (hrašča), jablan, jed, jel, jesen,
kad, klet, klop, kokoš, kop, kopel, kost, lakot, last , laž, ljubav,
lov  (Fang), luč, mast, maz, med  (ruda), mer, met, misel, mlat,
mlev, množ , moč, motvoz, nastelj, nat, nit, noč , nrav, obutel, os,
osonj, ost, osterv, pamet, past, peč, ped , pesem, pest, pijdl,
piščal, piščel, plat, plav, poč, polt, pomlad, pomoč, postat, po¬
stelj, posterv, poved, povodenj, perhal, perst  (zemljina), puždl,
ral, rast, raven, reber, reč, red  (versta), res , rez, rež, rokovat,
seč, senožet , skerb, sev, skrel, skril, sladkal, slast, sluz, smet,
sned, snov, spomlad, stern, stran, strast, svest, ščet, uš, vds
(selo), ved, verst, verv, verzel, vest, vez, vigred, viš, vit, vitelj,
vjer, vlast, vraž, všeč, zabel, zadel, zaved, zbrav , zel, zev, zibel,

33

zmes, zver, žal, žele, žerd  — Jer«, žival  in še nekaj drugih. Na¬
vadno v ženskem, včasi pa tudi v moškem spolu nam služijo: dlan ,
hal, miš,  o&eež, praprot  in vajet.

3. srednjega spola so vsi samostavniki s končnikom e in o,
to je, če kake moške osebe ne pomenjajo, n. pr. lice, solnce, pleme ,
vreme, bedro, dleto, gradivo, vozilo, žito.

§. 64. Samostavnikom, navadnim le v množini,  določuje
se spol tudi po končaji.

Končnik i kaže sploh na moški, e na ženski  in a na
srednji spoj, n. pr. možgani, gostosevci, senci  itd. so moškega,
bukve, grablje, statve, toplice  itd. ženskega,  derva, ostna, pluča,
vrata  itd. srednjega  spola.

Med samostavniki na i so vendar ženskega  spola vsi, ki v
rodivniku (namesto moškega ov) nobenega prirastka ne dobivajo,
n. pr. cepi  — rod. cepi, duri  — rod. duri, gosli  — rod. gosli
ali gosel  itd.

Ib. Število.

§.65. Število ali čislo  (numerus, Zahl) je v slovenščini
troj  no,  namreč:

1. e dinj e ali ednina  (singular, Einzahl) za eno osebo ali
reč, n. pr. brat, sestra, mesto.

2. dvojno ali dvojina  (dual, Zweizakl) za dve osebi ali
reči, n. pr. brata, sestri, mesti.

3. m n o ž n o ali m n o ž i n a (plural, Mehrzahl) za v e č oseb ali
reči, n. pr. bratje, sestre, mesta.

c. Sklon.

§. 66. Sklonov  ali p a d e ž e v (casus, Biegungsfall) ima slo¬
venščina sedem,  kakor stara slovenščina, namreč:

1. imenovavnik  (nominativ) na vprašanje: kdo ali kaj?

2. rodivnik  (genitiv) „ „ koga ali česa?

3. dajavnik  (dativ) „ „ komu ali čemu?

4. toživnik  (akkusativ) „ „ koga ali kaj?

5- zvavnik  (vokativ), kedar koga ali kaj po imenu zazovemo.

mestnik  (lokal) na vprašanje: kje ali pri kom (čem)?

7- druživnik  (instrumental) na vprašanje: s kom ali s čim?

Zvavnik je svojo pervotno lastno obliko v novi slovenščini sicer izgubil in
s e po imenovavniku zvergel; vendar se mu nahaja še dan daies dosti sledi med
Prostim ljudstvom, n. pr. brate! sine! striče! Pavle! Tine! Kriste!  itd.
'Judi beseda oče je prav za prav zvavnik besede oteč.

Poslednja dva sklona mestnik in druživnik  nam dan danes
sama o sebi, t. j. brez predloga nikdar ne služita.

Slovenska slovnica. 3

34

d. Sklanjanje.

§. 67. Sklanjati  se pravi imena pregibati po spolu, številu
in sklonih. Vse te spreminjave se gode po posameznih glasnikih ali
zlogih, ki je za razne pregibe deblu pritikamo.

Pri sklanjanji gre tedaj paziti na deblo in na končnice.
Deblo  (Stamm) je stanovitni, nespremenljivi del vsake besede,
končnice  (Endungen) so pa spremenljiva obrazila, ktera priti¬
kamo deblu za razne sklone; pravimo jim torej sklonila  (Kasus-
endungen, Kasus-Charakter).

Sklonila se ali naravnost vežejo  z deblom, ali pa se mu
priklepajo po prirastkih  t. j. po podaljških, ki je devamo med
deblo in med sklonila, n. pr. brat  — brata , bratu  itd.; grad  —
grad-ov-i , grad-ov-e  itd.

Pokaže se ti pa deblo najpred v edinjem rodivniku, če mu
sklonilo odbiješ.

§. 68. Samostavniki se pregibljejo:

1. s pomočjo samoglasnikov,  kteri se

a) samostavnikom s soglasnim končnikom pritikajo: tovor

— tovor- a — tovor  -u  itd.; nit — n i t - i itd.

b) samostavnikom' s :  samoglasnim končnikom z drugimi pre¬
birajo ali pretikajo: žena, žen-e, žen-i  itd.; mesto —
mest-a mestu,  itd.

c) ženskinVin srednjim samostavnikom v dvojnem in panožnem
rodivniku odpahujejo: žena — žen; mesto — mest  itd.

2. S pomočjo soglasnikov m in h, ki ju samoglasniki a, e, i
ali o deblu priklepajo: jelen- — jelen-o-m, jelen-i-h; žena

— ž e n - a - m, ž e n - a - h, že  mahn i itd.

3. S pomočjo prir‘astko’v ali podaljškov:  ov ( — za
ozkimi soglasniki ev) j, n, er, es ali t: grad — grad-ov-i,
grad-ov-e  itd.; vrat&r — vratar-j-a  itd.; sleme — sle¬
me  n - a itd.

§.'69. Večina samostavnikov se p r"a v iji n o; pregiblje, samo
peščica jih imi svojo posebno,"od pravilne različno  sklanjo.

Slovenščina imd dri‘jsklanje; po pervi se pregibljejo vin o šk i,
po drugi ženski  in po tretji srednji  samostavniki.

Vsakajsklanja se kroji z ozirom na široki ali ozki  končnik
v imenovavniku in z ozirom na različnost edi njega rodiv-
nika  na tri sklanjala.

A. Pravilna sklanjava.

%

I. Moška sklanja.

§. 70. Sklanja moških samostavnikov je trojna. Po sklanjala A
se pregibljejo samostavniki s širokim  končnikom, po sklanjalu

35

B samostavniki z ozkim  končnikom, (c,  c, j (Ij, nj, rj) š, šč, ž),
po sklanjalu C pa tisti samostavniki, kteri v rodivniku ostri u
dobivajo:

A. B. C.

E d n i n a.

A. B.

C.

I) v o j i n a.

a) b)

grad-ou-a ali grad-d
grad-ov „ grad-1
grad-<w-oma „ grad-ema
grad-ou-a „ grad-d
grad-o»-a „ grad-d
grad-on-ih „ grad-eh
gracl-ou-oma „ grad-ema

Splošne opombe.

§. 71. Moška imena oseb  in drugih živočih ali pooseb¬
ljenih  stvari imajo v ednini toživnik  enak rodivniku; toživnik
ne živočih  reči pa je enak imenovavniku, n. pr. Lenuha,  dan
straši.  N. pr. — Strežete naznanja sne ž eh.  N. pr. — Svečan
stegne dan.  N. pr.

3 *

36

Svoje dni je bil toživnik živočih in neživočih stvari enak imenovavniku;
edini ostanek toživniku živočih stvari v stari obliki je: za mož dati, za mož
iti v hrovaškem Medmurji.

§. 72. Samostavniki, s polglasnim e v končnici, odrivajo ali
izpakujejo e po vseh sklonih, kedar jim na koncu kak glasnik pri¬
raste; pravimo mu zato gibljivi  polglasnik: pevec — pevca
pevcu; mutec — mutca, mutcu; g l u § e c — g 1 u š c a,
g 1 ušcu  itd. n. pr. Orel orla  plodi.  N. pr. — Slepec ne more
sl ep c a voditi.  N. pr.

Temu pravilu se vpira le peščica samostavnikov, kterim bi se združilo po
izpahnjenem gibljivcu preveč soglasnikov v nesoglasno celoto, n. pr. jazbec —
jazbeca, jazbecu; mertvec, — mertveca, mertvecu; ubožček —
ubožčeka, ubožčeku; veščec — veščeca, veščecu  itd.

§. 73. Dvo- in mnogozložni samostavniki spreminjajo svoj končnik
k v množnem imenovavniku, z v a v n i k u. in mestnik  u včasi
v srodni c ; spreminjave goltnikov g v z in h v s nova slovenščina
sploh ne pozna več pri moških samostavnikih, n. pr. Otroci  in
stari ljudje Tcmalo jok stresejo.  N. pr. — Turci  so imeli gosti.
N. ps. — Bog pošilja darove pridnim otrokom po angeljih. Meri
je prinašajo na zlatih  oblacih.  Cegn.

Redkejše se nahaja v pisavi sikavec namesto goltnika v edinjem mest¬
niku,  v kterem nam staroslovenski h le sem ter tje med ljudstvom i nadome-
stuje, n. pr. Bata stopa o potoči, germeč boben nosi v roči.  N. pr. V našem
jezici.  Levst.

Koroški in liekteri dolenski Slovenci govore v mestniku še dan danes prav
po starem: v Belace, v mracč, o potoce, v Prazš, v lozš itd.

§. 74. Mnogozložni samostavniki na: ar, er, ir, or (na or
samo imena živih stvari) in ur vstavljajo po vsej sklanji j, da r
meče, in se ravnajo po zgledu „kralj“: gospodar — gospo¬
darja, gospodarju, gospodarjem; vodil' — v o d i r j a,
vodirju  itd.; n. pr. Uma mnogo , denar  j e v malo.  N. pr. —
Brez vinarja  ni g ol  din  ar  j a.  N. pr. — V hiši sekira , pa
tesarja  treba ni.  Cegn.

Enako dobivaj  tudi dež — dežja, dežju  itd. n. pr. Z
dežja pod kap.  N. pr.

Izjeme ste le besedi: prepir in večer,  ki mečivnega j nikdar ne pri¬
vzemate.

§. 75. Nektere besede ptuje korenine, z brezndglasnim koncem
elj vstavljajo, kedar rastejo, po vsej sklanji n pred sklonilom in
se ravnajo po zgledu „jelen“, n. pr. apostelj — a p o st elj na,
aposteljnu; brencelj — brencelj n a, brenceljnu  itd.;
enake besede so: dur gel j, kavelj, kembelj, kruncelj,
mavželj, porungelj, rabelj  itd.

Temu pravilu se upira večina domačih besed na -elj,  zvlasti :

a) vsa imena delajočih oseb, n. pr. učitelj — učitelja, učitelju;
rešitelj — rešitelja, rešitelju  itd.

37

Ti) besede: črevelj, kašelj, kerhelj, parkelj, progelj, recelj, ro¬
gelj, šape lj, žrebelj in še nekaj drugih, ki se ravnajo po odpahnjenem pol¬
glasniku po zgledu „kralj“ ter imajo: črevlja, kašlja, k erbija itd.

§• 76. Nekteri moški samostavniki na e dobivajo pristavek t,
enako srednjim imenom mladih stvari, kakor: d niže — d ruže ta,
d ni žet u ; lene — leneta, lenetu; fante — fanteta, f a n-
tetu; revše — revšeta, revšetu; rohne — rohnet a,
rohnet n itd. n. pr. Kar se fante nauči , starček še stori.  Ravn.
Lenetu je zaternjena pot.  Ravn.

Enako se sklanja tudi: oče — 2. očeta, 3. očetu itd. — dvoj.
1. očeta, 2. očetov — rnnož. 1. očetje, 2. očetov itd. n. pr. Očetje!
dajajte svojim sinom strah , da ne postanejo tepeži ali tatje.  Slomš.

Mimo imenovavnika „oče“ je sploh navadna oblika „oča“, ki jo po Štajer¬
skem popolnoma po ženski sklanji, drugi pa tako-le pregibljemo: e d n. 1. 5.
ooa, 2. oča, 3. oču, 4. oča, 6. oči, 7. očem (očara); dvoj. 1. očova, 2. očov itd.;
— množ, 1. očovi, 2. očov, 3. očovom itd. n. pr. — Nimam oča, matere.  N.
P s - — Po sinku, oči, možu jokala.  N. ps. — Vari, kar je po oči.  N. ps.

§■ 77. Po moški sklanji pregibljemo radi moške samostavnike
z ženskim koncem a, kakor možina, oproda, sluga, stare¬
šina, vedovina, vodja, vojvoda  itd., namreč: 1. 2. 4. 5.
sluga, vodja, vojvoda, 3. slugu, vodju, vojvodu, 6. slugu, vodji, voj¬
vodu itd. n. pr. Zbrani njegovi vojvodi so se potopili.  Ravn. —
Ide truma vojvodov  junaških.  Levst.

Boljše in svojstvu našega jezika veliko prikladniše pa je sklanjati take
samostavnike po starem, kakor se tu pa tam še sedaj nahaja med ljudstvom,
t. j., po ženski sklanji, namreč: 1. 5. sluga, vodja, vojvoda, 2. sluge, vodje,
vojvode, 3. slugi vodji, vojvodi itd. n. pr. Natoči oči starešini  N. ps. —
Vsak vojak ima svojega slugo.  N. ps. — Lej ga no glavmo!  N. r.

Opombe k posameznim sklonom.

§. 78. V rodivniku dobivajo predtegnjeno-dolgi n in se pregib-
ljejo v dvojini in množini ndvadno s prirastkom ov (za ozkimi so¬
glasniki cv) eno zložni  moški samostavniki na širok končnik,
n. pr. cvet — cvetd ali cveta; med — medu ali meda;
klas — klasu ali klasa; rod — rodu ali roda; tat —
tatu ali tata  itd.; le-sem spada tudi z ozkim  končnikom: mož

— m o ž d ali moža in panj.— panju al panja  n. pr. Brez
potu  ni med  u  N. pr. — Iz sad  u se drevo spozna.  Met. —
Domačega tatu  se je težko ubraniti.  N. pr. — Lanov  i Slo¬
vencem cekine neso.  Vodu.— Tiha voda mostove  pobira.  N. pr.

— Suhi panjevi lahko netilo.  N. pr. — Odločeni so roži kratki
dnovi,  ko v cvet ji jo zapadejo snegovi.  Preš.

V ednini se nahaja prirastek le redkoma v rodivniku in dajavniku ali mest¬
niku z naslednjim i, n. pr. Zdaj punt vervi zvonova tiru.  Kos. — Sel je
k svojemu tastovi.  Dalm. — Po dnevi.

38

Večina teh samostavnikov imh mimo pravilne sklanje s pri¬
rastkom ali brez prirastka še svojo posebno sklanjo (gl. C. b), ki
se nekaj vjema s sklanjo ženskih samostavnikov na soglasnik z ro-

divnikom i, n. pr. Vaši  lasje  na glavi so vsi prešteti.  Met. —

Slcerb lasi beli.  N. pr. — Na Kranjskem imam tri gradi.  N.
ps. — Delavcu nese bogate dari.  Vodn. — Na gr obeh je trna
nocoj.  Pot. — Terta sc opira in plesa po drevji in leoleh.  Tuš.

Po tej sklanji se pregiblje tudi beseda „1 jud“  v množini:

1. 5. ljudje 3. ljudem | 6. ljudeh

ljudi 4. ljudi | 7. ljudmi, n. pr.

Vsi ljudje vse vedo.  N. pr. — Svet vseh ljudi dom.  N. pr. —

Pri hudobnih ljudeh  gre vse na smeh.  N. pr. — Kdor glumi

ne ve glas, naj ne hodi ljudem v vas.  N. pr.

§. 79. Stara zvavnikova oblika v ednini e za širokom soglas¬
nikom se je ohranila v posameznih izrekih do najnovejših časov,
sklonilo u za ozkimi soglasniki pa je nam popolnoma izginilo iz
ust, n. pr. Kaj ti pravim,, sine  ti!  N. ps. -—• Kaj ti pravim,
Krištofe! Kristi  usliši nas!  — Aj ti brate!  Kr. r.

§. 80. V množnem imenovavniku  dovibajo navadno je
namesto 1:

a) besede, ki izhajajo na h, (l, f, ali t z enim ali dvema zlo¬
goma, n. pr. Pitni bratje  v mladosti, siromaštva svatje  v sta¬
rosti.  K. pr. Ljudje vsi bratje,  bratje vsi n ar o d j e.  Preš. —
Bodite razumni, kakor leače in priprosti, kakor g o l o b j e.  Met.

Le-sem spada z mnogimi drugimi enozložnicami (§. 78) tudi beseda volk,
ki ima mimo pravilne oblike tudi: voleje,  n. pr. Hujši so kalcor voleje.  N. ps.

b) ljudstvina imena na — an, n. pr. Bimljan  — Rimljani
ali Rimljanje; Laščan  — Laščani  ali Laščanje  itd.

Po nekterih krajih na Dolenskem je slišati je namesto i tudi za prirast¬
kom ov in za jezikovcem r n. pr. pisar  — pisarji  ali pisarje; sin  — sinovi
ali sinov je-, tat  — tatovi  ali tatov je.

§. 81. Množni rodivnik  nekterih eno- in dvozložnih samo¬
stavnikov je še dan danes, kakor v stari slovenščini, enak odinjemu
imenovavniku, samo po zatezi se loči od njega. Ostanki stare skla-
njave v novi slovenščini so: b ra v — brav, konj — konj, las

— las, lonec — 16 n e c, mož — -mož, oreh — oreh, otrok

— otrčk. p e n e z — pene  z, pot  — p6t  (via), rog — rog,
sod — sod, stremen — stremen,, voz — voz, zob — zob,
z v 6 n e c — zvonec  in morda še nekaj drugih, n. pr. Zima je bela
ko golob, pa je volejih zob.  N. pr. — Polno dvorišče je njih
konj,  polna hiša černih mož.  N. ps. — To je sapa turških konj
meglena.  N. ps. — Njih je več ko mojih las na glavi.  Ilalm.

Nekterim enozložnicam jo v rodivniku zategnjeno-dolgi i po godu, sosebuo
med ljudstvom po Dolenskem in Notranjskem, po Goriškem in Koroškem, n. pr.
lasi, zobi, doli, poti, rogi, dni, lahti itd.

39

§. 82. Toživnikova končnica v množini je e za vse moške sa-
mostavnike brez ozira na njih široki ali ozki končnik; nahaja se
vendar, navlasti pri enozložnicah, še dosti sledi staroslovenski obliki
ti, po našem i, n. pr. Odkleni bele gradi.  N. ps. — Le napravi
nama svati.  N. ps. — Vse turške gradi,  žolte zlati.  N. ps. —
Delajte mi m osti  iz mojih belih kosti.  N. ps. — V ogledi  se
teli peljejo.  N. ps. — Da slednji svoje voli in svoje ovce k meni
pripelje.  Dalm.

II. Ženska sklanja.

§. 83. Ženski samostavniki se pregibljejo po treh sklanjalih:
po sldanjalu A sklanjamo samostavnike na samoglasnik  a, po
sklanjali! B ali C pa samostavnike na soglasnik,  ki imajo v
rodivniku i ali i:

A. B. C.

Ednina.

40

Splošne opombe.

§. 84. Kakor moškim samostavnikom izpada gibljivi  e tudi
ženskim na soglasnik po vseh sklonih, v kterih jim na koncu kak
glas priraste, kakor: bolezen — bolezni, prikazen — pri¬
kazni, setev — setve, c d r k e v — cerkve  itd. n. pr. Brez
setve ni žetve.  N. pr. — Lepe pes m i glas seže v deveto vas,
N. pr.

§. 85. Razun ženskih samostavnikov na — a ravnajo se po
sklanjalu „riba“  tudi:

a) samostavniki, kteri izhajajo po nekterih krajih v imenovav-
niku na — ev , po drugih bolj pravilno na — va, kakoršni so :
molitev — molitva, cerkev — cerkva, britev — britva,
breskev — breskva, pletev — pl e tv a, setev — setva,
žetev — žetva  itd., samo da je njih edinji toživnikv  pervem
primerljeji enak imenovavniku, druživnik  pa dobiva ijo (redkeje
— evjo)  namesto o, namreč: 1. molitev, 2. molitve. 3. mo¬
litvi, 4. m oli t e v, 5. molite  v, 6. m ol  i tv  i, 7. m o li  t v i j o itd.

b) skupna imena: gospoda, deca, otročija, kovačija,
siromačija  in še drugih nekaj, ki se sklanjajo samo v ednini,
n. pr. Gospoda  se spogledajo.  N. ps. — Milostljiva mati grintavo
deco  češe.  iST. pr. — Deci  se daja mlečnati močnih, težakom
pa žganci in močni hruli.  Slom.

c) po gostem moški samostavniki z ženskim končnikom a,
kakor: starešina, vodja, vojvoda,  gl  a vin  a itd. (glej §. 77).

§. 86. Besede ženskega spola, ki imajo po nekterih krajih ostri
naglas na koreniki, po drugih pa na končniku, kakor: gora —
gora, voda — voda, kosa — kosa, koza — koza, kopa
kopa, osa — osa, rosa — rosa  itd. gibljejo se najčešče pra¬
vilno  po zgledu „riba“; včasi pa se sklanjajo tako-le:

Ednina.

Dvojina.

Množina.

1. gora — gora

2. gore — gore

3. gori

4. goro — goro

5. gora — gora

6. gori

7. goro

gore

gora

gorama

gore

gore

gorah — goreh
gorama

gore
! gora

| goram — gorem
gore
: gore

j gorah — goreh
j gorami

n. pr. Debelo hapljajo solze  hahor vinske jagode.  N. ps. — Ogerne
halo do peta.  N. ps. — Konj je uren ho vcrh gora,  postojna.
N. ps.

§. 87. G-oltniki g, h, k prehajajo pred i v dajavniku in mest¬
niku večkrat v srodne: z, s, e, kakor loka — loči, na loči;

41

sprega — v sp rezi; rjuha — na rjusi itd., kar daje govoru
včasi, prijetno spremembo, n. pr. Bog pomozi h naši sloni.  N. pr.
— Se persti na roči si niso enaki.  N. pr.

Tej spreminjavi se vendar upirajo goltniki, ki' imajo kot debelili končniki
še drug soglasnik pred seboj, kakor mačka — mački, puška — na puški  itd.

Opombe k posameznim sklonom.

§. 88. Besede s končnico — ija izpahujejo v pisavi rade j
v edinjem dajavniku in mestniku, kakor: beračija — b e r a č i i,
hudobija — hudobii, tovaršija — tovaršii  idt. — Ker
pa slovenščina v nobeni nesestavljeni besedi ne terpi zevi ali odper-
tine in se j  v teh sklonih med ljudstvom malo da ne povsod raz¬
ločno govori, zato kaže pisati j  med samoglasnikoma tudi v dajav¬
niku in mestniku kakor v ostalih sklonih, n. pr. Kdor na beračiji
(beračil) ene črevlje razterga, ne pusti več beračite palice.  N. pr.
— Po hudi t o v ar ši j i (tovaršii) rada glava boli.  N. pr.

§. 89. Po sklonilu se v novoslovenski pisavi edinji t o ž i v n i k
ženskih samostavnikov na — a sicer ne loči od druživnika, razlika
je vendar med njima po glasu: toživnik samostavnikov s kratkim
samoglasnikom v koreniki (§. 86) se sploh predtezava, druživnik
pa zatezava; samostavnikom z dolgim  samoglasnikom pa je ravno
nasprotno toživnik večidel zategnjen, druživnik predtegnjen, n. pr.

gora, koza, voda, — krava, lipa, riba  — tož.: v goro
(redkejo g6ro) ali goro, koso ali koso, vodo ali vodo —
kravo, lipo, ribo;  — druž. za goro, kos6, vod6 — kr&vo,
lipo, ribo  itd.

Štajerski Slovenci govore še dan danes oj v druživniku, n. pr. Z brado  j
giblje, z no go j ziblje.  N. ps.

§. 90. Ženski samostavniki na soglasnik, ki pri sklanjanji gib¬
ljivi e opuščajo, dobivajo zavoljo glajše izreke — jjo v druživniku
namesto jo, kakor: misel — mislijo, bolezen — boleznijo,
prikazen — prikaznijo,  n. pr. Žalost in veselje hodi za
ljubeznijo.  Cegn.

§. 91. O dvojnem in množnem rodi v niku  naj se pomni to-le:

a) ženski samoglasniki z dvema ali s tremi soglasniki vstav¬
ljajo, kedar se njih skupna izreka ustom upira, na koncu breznd-
glasni e pred poslednjim soglasnikom, pred j pa i oživi: če lj, nj
deblo zatika, vrine se e  pred topljence, kakor: sestra — sester,
iskra — isker, naredba — naredeb, kaplja — kapelj,
skorja — skorij  itd., n. pr. Toliko je Turka na terišču , kakor
mravelj  na mravljišču.  N. ps. — Lepili zarij  šest in dva
dni.  Vodn. — Včasi stoji 6 ali k  namesto e (gl. §. 30).

b) ženskim samostavnikom na a, ki v edinjem rodivniku c po-
vdarjajo (§. 86), pritikajo v množnem rodivniku sem ter tje zateg-

42

njen a, kakor: voda - voda, kosa — kosa; to veljd tudi o
besedi „hči“  in o nekterih samostavnikih na — ev, n. pr. Zdaj
je umerla hči moja, polni so gospa, solza.  N. ps. — Bog vas
ohrani devet sestra.  N. ps. — Žlahtni gospod, žlahtna gospa,
devet hčera  imela sta.  N. ps. — Izpod podkvd mu jasna iskra
sije.  N. ps.

Koroški in štajerski Slovenci obrazijo ta rodivnik po pravilu.

c) Samostavnik „beseda“  pritika za množni rodivnik rad f,
n. pr. Mir besedi.  N. r. — Od dobrih besedi  se nihče ne
zredi.  N. pr. — Kjer je veliko besedi  ne mine lehko brez
greha.  Eavn.

d) Ženskim samostavnikom na soglasnik (B) rodivnikovo sklo¬
nilo i med ljudstvom včasi odpada, kar pa ni, da bi se v knjigi
posnemalo, vsaj pri eno- in dvozložnicah ne, n. pr. Kolikor glav,
toliko misli  (ne: misel.)  N. pr. — Osem luči  (ne: luč) sem ti
prižgal.  N. ps.

III. Srednja sklanja.

§. 92. Samostavniki srednjega spola se ravnajo po treh skla-
njalih. Samostavnike s širokim  dehelnim končnikom ali na — o
spregamo po zgledu A, une z ozkim  končnikom ali na — e po
zgledu B ; po zgledu C pa pregibljemo tiste samostavnike, ki jemljo
v sklanji odpadli n, t  ali s  na pomoč:

A. B. C.

E d n i n a.

D v o j i n a.

43

A. B. C.

Množina.

Splošne opombe.

§. 93. Srednji samostavniki s koncem me (stsl. MA-men) skla¬
njajo se po zgledu „pleme“ s pripomočjo glasnika n, ki jim je v
imenovavniku dan danes odpadel. Taki samostavniki so: b r e m e,
ime, pleme, rame, seme, sleme, teme, vime, vreme  in
morda še nekaj drugih, n. pr. F prihodnjost svoje seme  sejemo.
Cegn. — Ali nisi dobrega semena  vsejal na svojo njivo?  Met.
— Na temeni cvete prijazna pomlad.  Vilh.

Ti samostavniki se glase v isterski čakavščini in sem ter tje po Štajerskem
in bližnjem Ogerskem še dan današnji: bremen, plemen , semen , itd. v imeno¬
vavniku, kar je ostanek staroslovenskega skozinosnega izrekovanja; zato prihaja
spet na dan glas n v vseh odvisnih sklonih razun toživnega v ednini tudi pri
onih Slovencih, ki izgovarjajo: breme, pleme  itd.

§. 94. Im ena, mladih  živali in drugih stvari na e privzemajo
razun edinega toživnika po vseh odvisnih sklonih glas t, ki so ga
dan danes v imenovavniku izgubile, in se pregibljejo pravilno po
sklanjalu „pleme“. Taki samostavniki so: dekle, dete, j agnj e,
kozle, kljuse, maže, pisce, ščene, tele, žrebe  itd. ter
imajo v rod.: dekleta, deteta, jagnjeta, kozleta  itd. — v
daj.: dekletu, detetu, jagnjetu, kozletu  itd. — Le-sem
spada tudi; kolče — kolčeta, serce — serceta  t. j. po¬
gača enake podobe, in še nekaj drugih.

Razun pravilnih množin: piščeta, praseta, teleta, ščeneta  itd. go¬
vorimo in pišemo tudi: piščanci — piske, prasci— prešiči, telci, —
teliči, ščenci  itd., ki si je izposojamo moškim samostavnikom: piščanec,
prašeč — p reši č, telec — telič  itd. n. pr. Vsaka koklja pred svoje piske
(piščance) berska.  N. pr.

Besedi „dete“ rabi namesto „deteta“  množina: deca,  ki se sklanja kakor
ženski samostavnik na a (gl. §. 85, b) v ednini.

§. 95. 'Besede: č r e v o, č u d o, d r e v o, i g o, kolo, nebo,
oko, pero, slovo,  uho  in še peščica drugih se sklanjajo navadno
s podaljškom — cs, včasi pa brez podaljška po sklanjalu „leto“
ter imajo v rodivniku: črevesa, čudesa, drevesa, i ž e s a, ko¬
lesa, nebesa, očesa, peresa, slovesa, ušesa ali čreva.

44

S ud a,  neba, p e ra itd. n. pr. Germ ne podere drevesa.  N.
pr. Kar je ljubo očesu,  to je tudi ušesu.  N. pr. Za kapo je
tri pera djal.  N. ps. — On se je doteknil njegovega uha.  Dalm.

S podaljškom es sklanjamo tudi: oje — ojesa, ule — ulesa in (pa
redkejše) lice — ličesa kakor v stari slovenščini.

Kedar govorimo o človeških ali živalskih udih, pregiblje se „oko“ v mno¬
žini nepravilno (gl. §. 102).

Nektere gori imenovanih besed dobe v množini brez podaljška drugačen
pomen: kolesa — kola (voz), črevesa — čreva  (drobje), drevesa — derva
(uetivo) itd. n. pr. Vi cepite derva, k nam pa treske lete.  N. pr. — Sila
kola  lomi.  N. pr.

§. 96. Stojita li na koncu srednjih samostavnikov dva ali trije
soglasniki, kterih skupna izreka se ustom upira, vstavi se v dvojnem
in množnem rodivniku zavoljo lepoglasja kakor ženskim imenom
(§. 91, a) e pred poslednjim soglasnikom, pred j jim pa i oživi,
kakor: bedro — beder, okno — oken, sedlo — sedel,
narečje — narečij  (iz starega n a r e č i j e), n. pr. Nima oke n,
nima vrat.  N. ps. — Kolovrat bitij  vedno se verti.  Led.

§• 97. „
rastka tako-le:

B. Nepravilna sklanjava.

I. Moška sklanja.

Dan — den“  se pregiblje s prirastkom ali brez pri-

1 .

2 .

3.

4.

5.

6 .

7.

Ednina
dan, den

dne,

dnu,

dan,

dan,

dne,

dneva

dnevu

den

den

dnevi

dnem, dnevom

Dvojina
dni, dneva
dni, dnov
dnema, dnevoma
dni, dneva
dni, dneva
dneh, dnevih, dnovih
dnema, dnevoma

Množina.

dni, dnevi, dnovi
dni, dnov, dnevov
dnema, dnevoma
dni, dneve, dnove
dni, dnevi, dnovi
dneh, dnevih, dnovih
dnemi, dnevi, dnovi
Kratlto je veselih
težava.

n. pr. Življenja dnevi  so le kratki.  Cegn.
d n i število.  Preš. — Zadosti je dnevu  njegova lastna
Met. — Čakajte , o mati vi, da danove odzvoni ! N. ps.

§. 98. „Otrok“ se sklanja v ednini in dvojini pravilno, v mno¬
žini  pa se giblje tako le: 1. otroci, 2. otrok, 3. otrokom, 4. otroke,
5. otroci, 6. otrocih, 7. otroki, n. p. Majhni otroci,  majhna
skerb, veliki otroci  velika skerb.  N. pr.

§. 99. Beseda „pot“ je v ednini moškega ali ženskega,
v množini čestokrat srednjega  spola; sem ter tje se pa derži
kot moški samostavnik v ednini še svoje stare sklanjave: 1. pot,

2. poti, 3. poti, 4. pot, 5. pdt, 6. poti, 7. potem, n. pr. Pleti pleti
venčeke, brešno poti  žalostni.  N. ps. — Razni so pot j e, po kterih
vsevladar narode vodi v želeno blaženost.  Napr. — Na vso zemljo
solnce sije, potov vseh megla ne krije.  Levst.

45

II. Ženska sklanja.

§. 100. Beseda „gosp&“, okrajšana iz „gospoja“, sklanja se:

Ednina.

1. gosp&

2. gospe

3. gospej

4. gospo

5. gospd

6. gospej

7. gospb

Sem ter tje se
3. gčspi itd.

Dvojina,
gospe

gospej, gospa
gospema
gospe
gospe
gospeh
gospema

derži pravilne sklanje:

Množina.

! gospe

gospej, gospa
gospem
I gospe
gospe
gospeh
gospšmi

1. gospa. 2. gospe,

§. 101. Besedi „mati“ in „hči“ sklanjamo s prirastkom er,
v dvojini in množini pravilno po zgledu A; hči tudi po sklanjalu
B: v ednini pa se pregibljete tako-le:

1. 5. mati, hči j 3. materi, hčeri j 6. materi, hčeri

2. matere, hčere, hčeri j 4. mater, hčer j 7. materjo, hčerjo
n. pr. Kdor  matere  ne uboga, tega tepe nadloga.  N. pr. ;— Ko
v beli grad prideta, hčer  mertvo zagledata.  N. ps. — Žlahtni
gospod, žlahtna gospa devet hčera (hčeri) imela sta.  N. ps.

Enako se pregiblje tudi beseda „ k r i “ : 1. 5. kri, 2. k er vi,

3. 6. kervi, 4. kri, kerv, 7. kervjo, n. pr. Kri,  življenje
mi je dal.  N. ps.

III. Srednja sklanja.

§. 102. Beseda „o k o“, kedar je govorjenje o človeških ali
živalskih očeh, pregiblje se v množini tako-le:

1. 5. oči | 3. očem !  6. očeh

2. oči j 4. oči 7. očmi

kar je prav za prav stara dvojina, ki se v starših spisih še tu pa
tam v pervotniši obliki: oči, oči, očima  itd. nahaja, n. pr. Oči
več vidijo od očesa.  N. pr. — Besnica o č i kolje.  N. pr. — Bolje
verjeti svojim očem,  ko tujim očesom.  N. pr. — Moramo pred
njih očima  žeje sehniti.  Dalm.

§. 103. Beseda „tla“, ndvadno samo v množini, pregiblje se
tako-le:

1. 5. tla I 3. tlam, tlem I G. tleh

2. thl — tla J 4. tla j 7. tlami, tlemi

n. pr. Ob tla z nogami bije.  N. ps. — Mašni plašč po tleh
razgerne.  N. ps.

46

C. Sklanjava lastnik imen.

§. 104. Lastna imena se ravnajo v sklanji sploh po enačili pra¬
vilih kakor drugi samostavniki: imena na soglasnik (razun ženskih)
pregibljemo po moški, imena na a po ženski, imena na e ali o
(razun moških) po srednji sklanji, n. pr. Vodnik  — Vodnika,
Vodniku  itd., Ravnikar  — Ravnikarja, Ravnikarju  itd.;
Celovec  — Celovca, Celovcu  itd.; Soča  — Soče, Soči  itd.;
Berdo  — Berda, Berdu  itd.; sicer pa je treba pomniti:

1. O imenih ljudi.

§. 105. 1. Moška imena na a in o se sklanjajo pravilno brez
prirastka, n. pr. Marko, Luka  — 2. Marka, Luka —3. Marku,
ImIcu  itd., manj se jim prilega prirastek t: Marko  — Markota,
Markotu.

Priimke moških oseb na a pregibljemo pa rajši po ženski sklanji,
n. pr. Godina, Bolida,  Ter  din  a;  — 2. Godine, Robide,
Terdine;  — 3. Godini, Robidi, Terdini  itd.

2. Moška imena domača na e brez prirastka t sploh niso na¬
vadna; ptuja, zvlasti novejših n&rodov, pa s prirastkom ne, n. pr.
Jože  — 2. Jožeta, 3. Jožetu  itd.; Kole  — 2. Kobeta, 3. Ko¬
beta  itd.; Bonaparte  —2.  Bonaparta, 3. Bonapartu; Gothe

— 2. Gbtheja, 3. Gbtheju  itd.

3.  Moška imena na i v samostavnikovi  obliki pravilno
sklanjamo, j pristavljajo n. pr. Juri,  — 2. Jurija  itd.; Mali

— 2. Malija,  3. Maliju  itd.; Žurbi  — 2. Žurbija, 3. Žurbiju
itd.; v pridevnikovi  obliki pa se ravnajo po pridevnikih, n. pr.
Dobrovski  — 2. Dobrovskega, 3. Dobrovskemu  itd.; Koseski

— 2. Koseskega, 3. Koseskemu  itd.

Sklanjanje s prirastkom t, kakor: Dobrovski  — Dobrovskita  itd. je na¬
vadno sicer sem ter tje, toda ne splošno.

4.  Končnice gerških in latinskih imen: as. es, is, os, us, oseb
in krajev odpadajo vsaj po ostalih sklonih, če se že v imenovavniku
niso opustile, n. pr. Sokrat  e s  — Sokrat  — 2. Sokrata, 3. So¬
kratu  itd.; D el o s  — 2. Dela, 3. Delu  itd.

B. O imenih krajev, mest, rek, gor h.

§. 106. 1. Imena krajev s staro množinsko obliko •— ane, kakor:
Goričane, Svečane, Pčličane, Draždane  itd. tako-le ra¬
bimo v posameznih sklonih:

1 .

3. Svečam, Svečanom

4. Svčče, Svečane
-an je lasten še nekterim

5. Svečane
2. Svečan
Rodivnik na

vasnim imenom, n. pr. Cerklje  — Cerki jan, Gorje
Duplje  — Dupljan, Zverce  — Zverčan  itd.

6. Svečah
| 7. Svečami,
drugim množinskim
Gorjan,

47

2. Imena, ki so prav za prav pridevniki, pregibljejo se sploh
kakor pridevniki, n. pr. Treh  n o  — 2. Trebnega, 3. Trebnemu
itd.; Sostro  — 2. Sostrega, Sostremu  itd.; — včasi pa kakor
samostavniki, n. pr. Ravno  — Ravna  in Ravnega  itd.

Imena s pridevnikovo obliko ovo ali sko sklanjamo vselej
kakor pridevnike, n. pr. Vel esovo,  N e m šh  o  — 2. Velesovega,
Nemškega, 3. Velesovemu, Nemškemu  itd.

§. 107. Pri sestavljenih imenih je treba paziti, so li sestavljena
s pridevnikom ali s predlogom in kako:

1. Sestavljenke spridevniko  m, če hrani pridevnik ge svojo
lastnijo, pregibljejo samostavnik po svoje in pridevnik po svoje. n.
pr. Novo mesto, Vini  v er  h  — 2. Novega mesta, Vinega
verha, 3. Novemu mestu, Vinemu verhu  itd.; ako je pa pridevnik
popolnoma zrasel s samostavnikom, spreminja se le samostavnik, n.
pr. Mokronog  — 2. Mokronoga, 3. Mokronogu  itd.

2. Sestavljenke s predlogom,  če je predlog povdarek ni-se
potegnil, ne delajo razločka v sklanjanji, n. pr. Zalog, Zastava

— 2. do Zaloga, do Zastave, 3. proti Zalogu, proti Zastavi  itd.;

— ako je pa ime povdarek ohranilo, ravna se ž njim v prediogovih
sklonih tako, kakor ne bi bilo sestavljeno.

Po tem pravilu rabijo nam n. pr. Podkernos, Zaverh,
Predjama, Nabrežina  tako-le:

Imen.:  Tu je pod Kernosom, za Verhom, pred Jamo, na Brežini
— pa tudi: tu je Podkernos, Zaverh, Predjama, Nabrežina;
rod.: do Podkernosa , Zaverha, Predjame, Nabrežine;

daj.: proti Podkernosu, Zaverhu, Predjami, Nabrežini;

tož.: grem pod Kernos, za Ver h, pred Jamo, na Brežino;

m e s t.: bivam pod Kernosom, za Verhom, pred Jamo, na Brežini;
druž.:  pred Podlcernosom, pred Zaverhom, pred Jamo, pred Na¬
brežino  ;

Taka je tudi pri krajevnih imenih, ki je rabimo samo v množini.

II. Poglavje.

B. Pridevnik.

Ita j in koliker Je pridevnik.

§. 108. Pridevnik ali prilog  (adjektiv, Beiwort) je beseda,
ktera naznanja, kakošna  je oseba ali reč ali pa če ga v a je.
Po pomenu so tedaj pridevniki.

a) kakovostni,  ki naznanjajo lastnost ali kakovost
osebe ali reči, n. pr, bel grad, mala koča, lepo vreme;

48

b)  čegavostni ali svoji v ni, ki naznanjajo  čegavost ali
svoj ost oseb in drugih stvari, n. pr. kraljev dvor, materina
kletev, pastirska palica.

§. 109' Pridevniki imajo za vsak spol svojo posebno končnico:
za moški spol kak soglasnik ali i, za ženski a, za srednji pa o ali
e, n. pr. pisan trak  — pisani trak, rumena zavija, ribje oko.

Zn, nedoločno (neizvestno) obliko (—, a, o-e)  naznanja pridevnik, ka-
košna ali čegava je oseba ali reč, n. pr. lep vert, priden delavec, visoka
gora, globoko morje;  — z določno (izvestno) obliko (i, a, o-e)  pa tudi dopo¬
veduje, ktera je ta 'oseba ali reč, n. pr. lepi vert, pridni delavec, visoka gora,
globoko morje.

A. Pridevnikova sklanja.

§. 110. Od kar se je novi slovenščini izgubila imenna  t. j.
samostavnikovi enaka sklanja nedoločnih pridevnikov, sklanjajo se
vsi pridevniki, v določni in nedoločni obliki, enoliko po tem-le
sklanjala:

Moški spol. Ženski spol. Srednji spol.

Ednina.

49

Splošne opombe.

§. 111. Kedar se veže pridevnik z moškim samostavnikom ne¬
žive  redi, tedaj mu je v ednini t o ž i v n i k enak imenovavniku,
pri živih  stvareh pa je enak r o d i v n i k u, n. pr. Prepovedan
pot pelje v prepovedan  kot.  JSL pr. — Kdor ubogega  (člo¬
veka) stiska, stvarnika preklinja.  Ravn. — Kdor se mlad belega
kruha brani, bode star rad čemi hmstal.  N. pr.

Ako samostavnik in pridevnik nista v tem istem stavku in se pridevnik
na samostavnik v prednjem stavku nanaša, onda sedanja slovenska pisava sploh
ne dela razločka med živimi in neživimi stvarmi ter si kroji toživnik vedno po
živih, n. pr. Mladina novi svet preveč čisla, starega  (bolj: stari) pa
zanemarja.  N. pr. — Nebeško kraljestvo je podobno kvasu, k ter ega  (bolje:
kteri) je žena vzela  itd. Met.

§. 112. Gibljivi polglasnik e v končnicah: ek, el, en, er, ev
itd. opušča se, kakor samostavnikom tudi pridevnikom, po vseh
sklonih, v kterih na koncu rastejo, n. pr. b i s t e r, bistra, bistro;
krepek, krepka, krepko; čerstev, čer s tv a, čerstvo;
bolen, bolna, bolno; svite 1, sviti a, sviti  o.

Enaka je tudi z ostrim h, ki v dvozložnicah na — ek  in —en  včasi e nado-
mestuje, n. pr. slad&k, sladka, sladko; teman, temna, temno.

§. 113. Goltnika k, g (redkejše h) spreminjata se za samo¬
glasniki in jezikovci pred naslednjim 1, v ednini tudi pred e, včasi
v srodne sikavee: e, z (s) n. pr. Ne obračaj od ubozih  oči.
Ravn. Kedar vidiš na z ega,  obleci ga.  Ravn. — Z veli cimi
gospodi ni dobro črešenj zobati.  N. pr.

Ta spreminjava se vendar po gostem opušča, bodi si zavoljo preobilice
sikavcev v slovenščini, bodi si iz ozira na staro slovenščino, ki v edinjem rodiv-r
niku in dajavniku in v množnem rodivniku, mestniku in druživniku ne poterjuje
te menjave. .

§. 114. Stara im en n a t. j. samostavnikovi enaka sklanja ne¬
določnih pridevnikov se je ohranila v novi slovenščini le za moški
spol v edinjem imenovavniku; po ostalih sklonih se gibljejo dan
danes vsi slovenski pridevniki po zloženi sklanji, ktera se je iz
imenne s tem izobrazila, da se je samostavnikovim sklonom pritikal
stari zaimek: m, te (i, ja, je), n. pr. lep + i, 2. lepa-f-jega,

3. 1 e p u—j e m u itd,; te polne oblike so se vendar s časom obru¬
sile in v današnje skerčile.

Ostanki stare imennč sklanje nedoločnih pridevnikov so a) r o d i v n i k i: z
davna, od davna, z lepa, z viša, do mala, dosta (do sita), za perva, zla itd. —
b) dajavniki:  k dobru, k ljubu itd. — mestniki:  po malu, na nagli itd.
n. pr. Nočem z lepa se podati.  N. ps. — Z mlada se tern ostri.  N. pr.
Ne reče mu dobra , ne želim ti zla, to ne bo k dobru.  N. r. — Vse bi z
nova dobro bilo.  Valj.

§. 115. Slovenščini rabi nekaj pridevnikov, kteri se ali nikdar
ne pregibljejo, kakor: napek, peš, res, sovraž  in še nekaj ptujk,
— ali samo v nekterih izrekih, kakor: laž, všeč, tešč, žal,  ker
so prislovne ali samostavne natore, n. pr. — Lin tek beseda ne
preseda.  N. pr. — Vsi drugi svatje so mi všeč.  N. ps. — Slo-

Slovenska slovnica. 4

50

vencu je dobrovoljnost všeč  tudi v knjigah.  Levst. — Žal be¬
sede v ustih ni.  Preš. — Dobil v odgovor laž besede.  Valj. —
Pljuvajte sline tešče.  N. ps.

Opombe k posameznim sklonom.

§. 116. Dajavniku in mestniku ženskih pridevnikov v ednini
služite dve obliki: i in ej : perva je ndvadniša v današnji pisavi,
druga pravilniša in vsega priporočila vredna, ker ne rabi samo
mnogim Slovencem, ampak tudi drugim slovanskim narečjem, vsaj
za določne  pridevnike; marsiktera dvoumnost bi se utegnila odver-
niti po njej.

§. 117. Pravilna končnica ženskega imenovavnika in toživnika
v dvojini je 1; e namesto 1 utegne nam rabiti le tedaj, kedar sklo¬
nilo ndglas nd-se potegne, n. pr. Dve krivi priči.  Dalm. —
Dve ubogi , pri prosti  ženi.  Krell. — Pokaže čemi  kiti dve.
N. ps! One dve ste (sta) dorasli,  tam pa ste (sta) se ošepili
no rasli  v sveto nebo.  N. ps.

§. 118. Pravilna imenovavnikova, toživnikova in zvavnikova
oblika za srednji spol v množini je a, kakor nam kaže stara sloven¬
ščina, starša slovenska pisava (16. stoletja) in ostala slovanska narečja,
n. pr. O Gospod! kako so tvoja  dela velika in mnoga!  Dalm.
— Ozka  vrata.  Trub. — Svetijo se tam, že okna gra jska.  N. ps.

Preprosto ljudstvo in po njem nekaj slovenskih pisaveev pa družijo sred¬
njim  samostavnikom v množini  pridevnike rajše z ženskim koncem  na e,
ki je nekako mileji na glasu od resnejega a; zato pišejo: velike mesta  nam.
velika mesta: dobre  dela,  nam. dobra dela.

Pridevnikovo stopnjevanje.

§. 119. Stopnjevati  se pravi, pridevnik tako spreminjati,
da ne znani samo lastnosti oseb in reči, ampak tudi povč, v kteri
meri se jim lastnost prilaga. Kakor drugim jezikom služijo tudi
slovenščini tri stopnje:

1. perva ali nasebna  (positiv), ktera kaže lastnost kake
osebe ali reči brez vsake primerjave ali prispodobe z drugo, n. pr.
zvest  prijatelj, l ep a hiša ;

2.  druga ali primerjavi!  a (komparativ), ktera lastnost
kaki osebi ali reči v veči ali manjši meri prilaga ko drugi, n. pr.
zvestejši  prijatelj, l ep š a hiša  ;

3. tretja ali presežna  (superlativ), po kteri se osebi ali
reči lastnost v naj viši ali najniži meri prideva: n. pr. naj zve¬
stejši p rij at el j, najlepša hiša.

A. Primerjavna stopnja.

§. 120. P r i m e r j a v n a stopnja se obrazi. če se d e b 1 u
prideue:

51

a)  za  moški  spol:  ši  ali  ji  n.  pr.  lep  — lepši; star  —
starši  ali  star ji;

b)  za  ženski  spol: ša ali ja n. pr. lepa  — lepša; stara  —
starša  ali star ja ;

e) 'iA  srednji  spol: še ali je n. pr. lepo  — lepše; staro  —
starše  ali starje.

Končnici ji se staplja  j s predstoječimi goltniki in sikavci v srodne 5u-
mevce ali je vsaj pretaplja  v taiste, n. pr. blag  — blaži  ali blažji  nam.
blagji; jak —jači  ali jačji  nam. jakji; cest  — češči  nam. iestji; bere

— berži  ali beržji  nam. berzji; vis-ok  — viši  ali višji  nam. višji.

§. 121. Ko bi se pri obraževanji primerjavne stopnje preveč so¬
glasnikov sešlo, treba je za lepoglasje s tem poskerbeti, da vstavimo:

a) e n o - m d v o zložnim pridevnikom vez ej, kteri pred konč¬
nico ji  j odleti, n. pr. prost — prostejši  ali prosteji  nam. prostejji;
močen  ■— močnejši  ali močneji  nam. močnejji; Izr e/pek — krep¬
kejši  ali krepkeji  nam. krepke j ji;

b) m n o g o zložnicam pa i, redkejše ej n. pr. mogočen — mo-
gočniši  ali mogočnejši; terdovraten  — terdovratniši; pogumen  —
pogumniši; imeniten  — imenitniki.

Splošne opombe.

§. 122. Obrazilo ši, ša, še sploh dobivajo:

a) e no zložni pridevniki s končnikom: b, 1 ali r, n. pr. ljub
'— ljubši, mil  — milši  ali milejši, slab  — slabši  ali slabejši, lep

— lepši, star  — starši ali starejši.

Pridevnikom na m, n, y prideva se končnica splob po vezi ej,
n. pr. hrom  — hromejši  ali hromeji; cen  — cenejši  ali ceneji-
nov  — novejši  ali noveji, zdrav  — zdravejši  ali zdraveji  itd.

b) vsi eno-  in mnogi d v o zložni pridevniki s korennim konč¬
nikom d, ki se za samoglasnikom v j pretaplja, za soglasnikom pa
izpada, kakor: mlad—mlajši, rad — rajši, gerd — gerši,
terd —terši, slad-e k — slajši, gladek — gl ajši, redek

— rejši  itd. n. pr. Človek je terši  od kamena in slabši  od
jajca.  N. pr. — Poslednja zmota je hujša  od perve.  Met. —
Slajše  reči na svetu ni kakor je pesem lepa.  Slomš.

Včasi privzamejo ti pridevniki rajši končnico —ji; zato govorimo in pišemo
tudi; mlaji, raji, gerji, terji, s la ji, gl a ji, reji  itd. n. pr. Turek, je hud,
njegova mati še huja.  N. ps. — Ne pečaj se s hujim  od sebe.  N. pr.

§. 123. Z obrazilom ji, ja, je obrazijo primerjavno stopnjo:

a) enozložd  pridevniki na kak golt  ni  k,  na st ali z — z
vezjč ali brez vezi: drag — draži,  dražji nam. dragji; blag

— blaži, blažji  nam. blagji; gost — gošči  (nam. gostji) ali
gostejši; čist — čišči  (nam. čisteji) aii čistejši; glnh —
gluši  (nam. gluhji), glušeji ali glubeji. Prost  imile: pro-

4 *

52.

stejši  ali p ros  tej  i, n. pr. Kdor  je  jači,  tlači.  N. pr. — Klaja
draža  od konja.  N. pr.

b) mnogi dvozložni pridevniki po odpahnjeni končnici: ak. ek
in ok. kakor: vis-ok — viši ali višji  (nam. višji); nizek —
nizi ali nižji  (nam. nižji); kr at-e k — krači  (nam. kratji)
ali krajši; 1 a h - e k, l e h - e k, 1 o h-e k — laži, leži, loži  (nam.
lagji, legji. logji), laglji ali lajši; m eh-ek — meči  (nam.
mekji); tan-ek, ten-ek — ta nji, te nji ali tanši; o z-e k —
oži ali ožji  (nam. ožji); šir-ok — širji  itd. n. p. — Više  mu
prijenjaj , niz emu prizanest.  N. pr. — Hišni prag naj viša
planina  N. pr.

Ti pridevniki se stopuujejo tudi s končnic« ak, ek, ok pravilno po g. 121,
n. pr. visok — visočejši, visokejši ali visočeji; Širok — širočejši,
široke j ši ali širočeji; globok — glob oč e j Si, gl o bok e j Si ali glob o če j i ;
kratek — kratkejši, kračejSi ali kračeji; nizek — nizejši, nizkejši
ali niz e ji itd.

§. 124. Nepravilno se stopnjujejo:
velik  — veči ali vekši — največi, najvekši;

majhen  — manjši, manji, menji — najmanjši, najmenji;

dober  — boljši, bolji — najboljši, najbolji;

dolg  — daljši, dalji, delji — najdaljši, najdalji;

zli (hud)— gorši, gorji — najgorši, najgorji;

n. pr. Bolj  a pamet , kakor žamet.  N. pr. — Boljša  je kratka
sprava, ko dolga pravda.  N. pr. — Človek težko čaka boljših
časov.  Slomš.

§. 125. Včasi se obrazi primerjavna stopnja s pripomočjo stop-
njevavnega prislova: bolj, ki se dene pred nestopnjevani pridevnik.
Rabi nam pa ta način stopnjevanja sosebno pri pridevnikih na — č,
ki so prav za prav deležniki sedanjega časa, in pri terpevno - pre¬
teklih deležnikih, če je kaže stopnjevati, n. pr. cveteč — bolj
cvetčč; — p e k 6 č — bolj pekoč; učen — bolj učen  itd.,
n. pr. če boš pila vinčece, boš imela lice bolj cvet e če.  N. ps.

Pri pravih pridevnikih je boljše ogibati se te stopnjave, ker ni prav slo¬
venska; zato se nahaja včasi celo kak deležnik pravilo stopnjevan, n. pr. Ma¬
tija čop, Slovenec izmed najuienejših  Slovencev.  Navr.

B. Presežna stopnja.

§. 126. Presežna stopnja se obrazi:

1. če se primerjavni stopnji besedica naj ali nar spredaj pri¬
tisne, kakor, lepši — naj lepši ali naj lepši; krajši—naj¬
krajši ali naj krajši; slajši — naj slajši ali naj slajši,
a, e, n. pr. Najbolj  a (naj bolja) luč je Bog.  N. pr. — Naj-
peče  bogastvo je čisto serce.  Slomš.

53

2. če se dč pred  nestopnjevani  pridevnik:

a) z e 16 (zlo), kaj, kar, močno, jako, silo, silno, ne¬
znano, prav ali kaka druga enaka besedica,  n.  pr.  zelo bogat,
kaj učena glava, neizrečeno velika puščava.

b)  najbolj ali naj bolj, pa splob le pri deležnikih kakor
„bolj“, n. pr. Lice najbolj cveteče, glava najbolj učena.

§. 127. Presežna  stopnja se dalje lika:

a) če postavimo pred pridevnik: pr e—, spre—, vse—,  ali
v s e g a—, n. pr. premil , spreljub, vseučen , vsegamogočen, vsegavcden.

Zlog pr e- pomenja v sestavi tudi: preveč; naj se torej previdno jemlje
v rabo, n. pr. Premerzle so v gozdih mi vaših rose.  Preš.

b) če pridevnik dvakrat zapored postavimo, n. pr. visoka visoka
gora; globoko globoko morje.

c) s pripomočjo predlogov nad, mimo  ali od,  n. pr. Bodi
še tako drazega kaj, mimo čiste duše ni nič.  Ravn. — Ni meštra
nad potrebo.  N. pr.

d) z različnimi narodskimi primerami, kedar hočemo posebnost
ali imenitnost kake osebe ali reči nad vse druge povzdigniti, n. pr.
veselo, da je kaj; mlad kakor kaplja; sladek ko med; bistro ko
ribje oko; siten kakor griža ; raščav kakor hmelj; grenek ko
pelin; učen, da se mu čudi mlado in staro  itd.

§.128. Stopnjevani  pridevniki se sklanjajo kakor nestop¬
njevani po vseh sklonih in številih, n. pr.

1. lepši, najlepši grad — lepša, najlepša hiša — lepše najlepše
poslopje;

2. lepšega, najlepšega gradu — lepše, najlepše hiše — lepšega,
najlepšega poslopja;

3. lepšemu, najlepšemu gradu — lepši, najlepši hiši — 1  lep¬
šemu, najlepšemu poslopju itd.

Ta sklanjava, ki še dan danes živi med štajerskimi in ogerskimi Slovenci
in med Dolenci na Kranjskem, vjema se popolnoma s staro slovenščino (razim
ženskega imenovavnika v ednini) in z drugimi slovanskimi narečji, pa tudi s
slovensko pisavo 16. stoletja; naj se jej torej daje v pisavi prednost pred uno,
ki je navadna po Kranjskem (razun Dolenskega), po Goriškem in po Koroškem
in je taka-le:

Moški spol. Ženski spol. Srednji spol.

C. Sklanjanje stopnjevanih pridevnikov,

Ednina.

1- 5. lepši

2. lepšega (i, iga)

3. lepšemu (imu)

4. lepšega (iga, — )

6. lepšem (im)

7. lepš-im

lepši

lepši

lepši

lepši

lepši

lepši

lepši

lepšega (iga)
lepšemu (imu)
lepši

lepšem (im)
lepšim

54

Dvojina.

Množina.

(Za vse spole.)

1. 5. lepši

2. lepših

3. lepšima

4. lepši

6, lepših

7. lepšima

(Za vse spole.)

1. 5. lepši

2. lepših

3. lepšim

4. lepši

6. lepših

7. lepšimi

n. pr. Na svetu lepši rožice  ni, kakor je vinska terta.  N. ps. — In je
rožice pregledovala, ktera lepši  je cvetu.  N. ps. — Lepših  rož ni iskati,
ko so oča mo mati.  N. ps.

XII. jo.

C. Števnik.

Kaj in kolike** je števnik.

§. 129. Števnik ali brojnik  (numerale, Zahlwort) naznanja
število oseb ali reči, o kterih je govorjenje. Števniki so:

1. določni,  kteri na tanko kažejo število oseb in reči, o kterih
se govori, kakor n. pr. pet, šest, sto, desetero  itd.

2. nedoločni,  kteri naznanjajo samo večo ali manjšo mno¬
žico oseb ali reči, n. pr. veliko, malo, dosti  itd.

A. Določni števniki.

§. 130. Določni  števniki so po svojem opravilu:

1. g 1 a v n i ali š t e v n i; j 5. d e 1 i v n i;

2. verstivni ali redovni; 6. druživni;

3. ločivni ali razpolni; | 7. ponavljavni;

4. množivni; J 8. samostavni;

I. Glavni števniki.

§. 131. Glavni  števniki ali števci  (cardinalia, Grundzahlen)
kažejo na vprašanje: koliko?  število enoverstnih oseb in reči in
so ti-le:

1 eden — en, ena, eno j 5 pet

2 dva, dve, dve i 6 šest

3 trije, tri, tri | 7 sedem

4. štirje, štiri, štiri — četiri j 8 osem

55

9 dvevet

10 deset

11 ednajst — enajst

12 dvanajst

13 trinajst

14 štirinajst

15 petnajst

16 šestnajst

17 sedemnajst

18 osemnajst

19 devetnajst

20 dvajset — dvadeset

21 en in dvajset

22 dva in dvajset

23 tri in dvajset

24 štiri in dvajset itd.

30 trideset

31 en in trideset itd.
40 štirdeset*)

50 petdeset
60 šestdeset

70 sedemdeset
80 osemdeset
90 devetdeset

100 sto

101 sto in eden

102 sto in dva itd.

200 dvesto

300 tristo
400 štiristo
500 petsto
600 šeststo
700 sedemsto
800 osemsto
900 devetsto

1000 tisoč, jezer, tavžent
2000 dva tisoč, dva tavžent
3000 tri tisoč, tri jezeri, tri
tavžent itd.

10000 deset tisoč
1000000 milijon

§. 132. Eden — en, ena,  eno  se sklanja kakor pravi pri¬
devnik in se sklada s svojim imenom v sklonu, številu in spolu, n.
pr. Z eno roko daje , z dvema jemlje.  N. pr. — Eden (en) kri¬
vičen vinar deset pravičnih sne.  N. pr.

To velj& tudi o besedah: nobeden. — noben, nobena, nobeno in
nijeden, nijedna, nijodno, n. pr. Nob e de n prijatelj ne pojde z menoj.
Pot. — Sreče slaje od le-te ne želim nobene.  Vilh.

§. 133. Dva,  obd  (mošk. spol), dv4,  obe  (žensk, in sredn.
spol) sklanjamo v dvojini tako-le:

1. 5. dva, obh

2. dveh. obeh

3. dvema, obema

4. dva, ob i,

6. dv4h, obeh

7. dvema, obema

žensk, in sredn. spol

n  n ri

n  n d

v  v n

» n  »

n n v

dv4, obe
dveh. obeh
dvema, obema
dve, obe
dveh, obeh
dvema, obema,

n. pr. Obsedlaj berš dva konjiča, tako hitra ko dva ptiča.  K
ps. — Zdaj dve zvesti duši žalostna ločitev kruši.  Virk. — Če
slepec slepca vodi, oh a v jamo padeta.  N. pr.

Stari pravilni rodivnik: dr e ju, obeju nahaja se še pri pisateljih Iti.
stoletja; na Koroškem je še dan danes slišati: dva, oba, na Štajerskem pa
dvoju, obuju mimo dveh, obeh, n. pr. Kteri iemeil ob n sinu?  — Ta
vinograd je o b n bratu.  Ravn.

') Po Koroškem štejejo: 40»štirredl,50=petred, 60=šestred, 70‘sedemred itd.

56

§. 134. Trije, štirje (mošk. sp.), tri, štiri ali četiri
(žen. in sred. sp.), se sklanja v množini:

1. 5. trije, štirje žensk, in sredn. sp.  tri, štiri ali četiri

treh, štirih (trijeh, štireh))
trem, štirim (trijem, štirem
tri, štiri — četiri
treh, štirih (trijeh, štireh)
tremi, štirimi (štiremi)

2. treh, štirih

3. trem, štirim „ „

4. tri, štiri — četiri „ „

6. treh, štirih „ „

7. tremi, štirimi „ „

N. pr. Kjer sta dva ali kjer so trije  v mojem imenu, tam sem
jaz v sredi med njimi.  Met. — Zena hiši tri vogle derži , mož
le enega.  N. pr. — Da so ti štirje  verhovi, sam jezik razo¬
deva.  Vodn.

Vendar pravimo tudi za moški spol tri, štiri v imenovavniku namesto:
trije, štirje, sosebno če ima samostavnik kak pridevnik pred seboj, n. p. Tri
zali mladenči.

§. 135. Pet se za vse spole tako-le pregiblje:

1. 5. pet

2. petih, peteh

3. petim, petem

4. pet

6. petih, peteh

7. petimi, petemi.

Po sklanjalu „pet“ se ravnajo vsi viši glavni števniki, od „pet“
naprej — samo: sto, tisoč, jezer in milj  on  ne, n. pr. S
š e st i mi konji ne boš vozu pretegnil , s sedmimi  pa poteče.
Vodn. — Jela je slovo jemati od devetih  tudi sestra.  N. ps.

§. 136. Sto se navadno ne pregiblje, večkrat ga nadomestuje
samostavnik stotina  ali s to  vin  a;  vendar je sem ter tje slišati:
s s t o m i, na s t o v e itd.

Ti s o č in j e z er, če se spreminjata, sta navadno ženskega,
milijon  pa vselej moškega  spola.

II. Verstivni števniki.

§. 137. Verstivni  števniki ali verstivci  (ordinalia, Ord-
nungszahlen kažejo verste ali red posameznih predmetov na vpra¬

šanje: koliki, kolika, koli

1. pervi, a, o

2. drugi, a, o

3. tretji, a, e

4. četerti (šterti), a, o

5. peti, a, o

6. šesti, a, o

7. sedmi, a, o

8. osmi, a, o

9. deveti, a, o

10. deseti, a, o

o? Verstivci so:

11. ednajsti, a, o

12. dvanajsti, a, o

13. trinajsti, a, o itd.

20. dvadeseti, a, o

21. dvadeset in pervi—eden
in dvadeseti

22. dvadeset in drugi — dva
in dvadeseti itd.

30. trideseti, a, o
40. štirideseti a, o,

57

50. petdeseti, a, o
60. šestdeseti, a, o
100. stoti, a, o

Verstivni števniki

101. sto in pervi itd.
1000. tisoči, a, e
1000000. milijonski, a, o
so po sklanji pravi pridevniki.

III. Ločivni števniki.

§. 138. Ločivni  števniki ali ločivci  (Grattungszahlen) zna-
nijo na vprašanje: koliker,  a,  o V razpole ali plemena oseb in
reči. in so ti-le:

edin, a, o
dvoji, a, e
oboji, a, e
troji, a, e

čveteri — četveri, a, o
peteri, a, o
šesteri, a, o
sedmeri, a, o
osmeri, a, o
deveteri, a, o

deseteri, a, o
ednajsteri, a, o
dvanajsteri, a, o itd.
stoteri, a, o
dvestoteri, a, o
tristoteri, a, o itd.
tisočeri, a, o
kolikeri, a, o
tolikeri, a, o

Opombe.

§. 139. Mimo gori naštetih rabi slovenščini še druga verst lo-
čivnih števnikov, namreč:

1. sestavljeni z verst, a, o, ali versten, tna, o, n. pr.
enoverst ali enoversten; dvoverst ali dvoversten; tro-
verst ali troversten; čveteroverst ali č v e t e r o v ersten:
peteroverst ali peteroversten; kolikoverst alikoliko-
versten  itd.

2. po Notranjskem tu pa tam: štiroji, a, e; petoji, a, e;
še stoji,  a, e itd., kterim pa v knjigi ne dajemo prostora.

Ysi ločivni števniki, sestavljeni in nesestavljeni, so po sklanji
pridevniki.

IV. Množivni števniki.

§. 140. Množivni  števniki ali m no živci  (multiplicativa,
Vervielfaltigungszahlen) kažejo na vprašanje ko lik er en ali k o 1 i-
kojen, jna,  o?  kolikomnožna je kaka reč. Množivci so:
edinj, a, e ali enojen, jna, o

dvojen, jna, o „ dvojnat, a, o

obojen, jna, o „ obojnat, a, o

trojen, jna, o „ trojnat, a, o

čveteren, četveren, a. o „ čveternat, četvernat, a, o

58

peteren, rna, o
šesteren, rna, o
stoteren, rna, o
kolikeren, rna, o

ali peternat, a, o

„ šesternat, a, o itd.

„ stoternat, a, o

„ kolikernat itd.

Sem ter tje, pa le bolj po redkem, slišati so mad preprostim
ljudstvom mimo gori omenjenih: dvojsten,trojsten,štirojen,
petojen, šestojen  ali sestavljeni: dvogub, trogub, čvete-
r o g u b, p e t e r o g u b, a, o itd.

Množivci se pregibljejo kakor pridevniki.

Y. Delivni števniki.

§. 141. Delivni  števniki ali delivci  (distributiva, Verthei-
lungszahlen), kterim slovenščina nima lastne oblike, naznanjajo na
vprašanje: po koliko?  enaki delež oseb in reči:

po eden, ena, eno — po enega itd.
po dva, dve — po dvoje
po trije, tri — po troje

po štirje, štiri — po čvetero
po pet — po petero
po šest — po šestero itd.

po sto — po stotero itd.

n. pr. Orlica izvali po dvoje, po troje  mladih in živi po sto
let.  Slomš.

VI. Druživni števniki.

§. 142. Druživni  števniki ali d r u ž i v o i (Gesellschaftszahlen)
naznanjajo, koliko oseb je v druščini, pa so nam razun pervih dveh
le malo v rabi:

sam, samoedln, a, o t. j. brez druga;
samodrug, a, o „ „ sam z enim drugom;

samotretji, a, e „ „ sam z dvema drugoma, tako da je sam tretji;

samočeterti, a, o „ „ sam s tremi drugovi, tako da je sam četerti;

samopeti, a, o „ „ sam s štirimi drugovi, tako da je sam peti itd.

Namesto samo  e d in  rabi Slovencem okoli Metlike: sam samcat.
Druživci se pregibljejo kakor pridevniki.

YII. Ponavljavni števniki.

§. 143. Ponavljavni ali prislovni  števniki (adverbialia,
Wiederholungszahlen) odgovarjajo na vprašanje, koli  kr  at?  ali na
vprašanje: koli koč (koli kič) in k t eri krat?

1. Pervi se zlagajo iz glavnih in nedoločnih števnikov, če se
jim krat,  ali pot  (manj pravilno bart, kije  brez potrebe iz
nemščine privzeta besedica) pildene, n. pr. enkrat, dvakrat, trikrat,
štirikrat, petkrat, velikrat, mnogokrat, marsikrat  itd.

Besedici krat  in pot  ste sem ter tje pregibna samostavnika
ženskega ali moškega spola, n. pr. nektar e krati.

59

2. Drugo verst ponavljavcev obrazimo iz verstivnih in nedoločnih
števnikov, če jim na vprašanje: koli  koč  (kolikič) č, na vprašanje:
kterikrat? pa krat  privesimo, n. pr. pervič, drugič, (drugoč),
tretjič, četertič, petič, šestič, mnogič, samoč  itd. ali: pervikrat  —
pervo pot, drugikrat  — drugo pot (drugi pot), tretjikrat  — tretjo
pot (tretji pot), malokrat, velikrat  itd.

TUL Samostavni števniki.

§. 144. Iz pridevnih števnikov se obrazi množica samostavnikov.
Taki samostavniki so:

1. imena posameznih številk: samica, dvojka, trojka, čveterka,
peterka, šesterka, sedmerka, osmerica,  ali tudi: petka  ali petica,
šestka  ali šestica, sedmica, osmica, stotica.  Iz nič  je ničla  = O.

2. imena tacih stvari, ktere dve ali več samic v sebi imajo:
kakor: dvojica, trojica.

Drugi južni Slovenci rabijo tudi imena: četvorica, petorica’, šesto-
rica itd. pa le ondaj, kedar so vse osebe moškega spola.

3. imena, ktera dele kake celine pomenjajo: kakor pol  ali polo¬
vica, tretjina, četert  ali četertina, petina, šestina,  ali v številbi:
tretjin, četertin, petin, šestin  itd.

Pol je prav za prav samostavnik, pa se v številbi in sestavah
po navadi ne spreminja, n. pr. o pol eni, o pol dveh, do poldne
itd. pa tudi: o poli ene, o poli (polu) dveh, o poli dne  itd. —
Do poli dneva nosi angelj vodo za človekom.  N. pr. Sestavlja se
pa z verstivnimi števniki, prilogi in samostavniki, n. pr. poldrugi,
poltretji, polšterti, poldan, polnoč, polnočen  itd.

4. imena vpreg po številu glav: čveter, šester , osmer  itd.

5. imena denarjev, a) kovanih: dvojača, petica,  (t. j. petnaj-
stica), šestica, desetica, dvajsetica  itd. — b) papirnatih: dvojdk,
šestdk, desetdk, dvajstdk, stotak  itd.

6. imena predstojnikov: desetnik, stotnik  itd. in samostavniki:
dvojčič,  — dvojček; trojčič  — trojček  itd.

7. imena papirjeve velikosti samega na sebi ali v bukvah:
četertinka, osminka  (osmerka), dvanajstinka  (dvanajsterka), šest-
najstinka  (šestnajsterka).

Četert  nam rabi tudi pri meri suhih reči: t. j. 1 / i  vagan ali */* ure.

B. Nedoločni števniki.

§. 145. Nedoločni ali splošni  števniki so:

1. pregibni  in sicer po svoji naravi:

a) samostavniki,  kakor: tma (najviše nedoločno število),
sila, množica, mnoštvo, obilica, truma, trop, k er delo  itd.

b) pridevniki,  kakor: mnogi, a, o; mnogoteri, a, o;
velikoteri, a, o; raznoteri,  a, o itd.

V nekterih sklonih se pregibljeta tudi malo in dosti  n. pr.
F d o st ih (malih) besedah imamo enakost.  Vodu.

60

2. nepregibni: mnogo, veliko, malo, več, manj
(menj),  preveč, premalo, dosti, precej, obilo, obilno,
n. pr. Kdor preveč misli , ne stori veliko.  N. pr. — Med dosti
kmeti je malo  kmetovavccv.

IV. Poglavje.

D. Zaimek.

Kaj i■> ltolilter je zaimek.

§. 146.  Zaimek ali z a i m e (pronomen, Fiirwort) nam služi
kot namestnik samostavnili imen, da jili ni treba vedno ponavljati.
Zai mk i razpadajo po svojem opravilu:

1. na osebne

2. na svojivne

3. na k a za v ne

4. na vprašavne

5. na o z i r a v n e

6. na nedoločne.

I. Osebni zaimki.

§. 147.  Osebni (personalni) zaimki so:

a) jaz (jez, jest), za pervo osebo, ktera govori;

b) ti, za drugo osebo, kteri se govori;

c) on, ona,  ono  za tretjo osebo, o kteri se govori;

d) sebe, povračavno-osebni zaimek za vse tri osebe; in

e) one,  za tretjo neznano osebo.

§.148. Osebni  zaimki se sklanjajo s pripomočjo prirastkov
b ali n tako-le:

61

I. oseba.

II. oseba.
Množina.

povracavni :  sebS.

62

Splošne opombe.

§. 150.  O pervi in drugi osebi naj se pomni:

a) Jaz in t i sta nekterim Slovencem tudi v dvojnem in množnem
imenovavniku, kakor po ostalih sklonih, brezspolna,  to je, rabi
jim le ena oblika: mi — vi za moški, ženski in srednji spol, n.
pr. Mi gremo, vi pojdete  itd., tako govore moški in ženske; midva

— mi  dve  delava, vidva  — vi  dve  delata  itd.

b) Fervotna toživnikova oblika v ednini: m e, t e, s d (ma, ta, ca)
se je ohranila samo za predlogi, n. pr. Ti za me, jaz za te, Bog
za vse.  N. pr. — Le na se sme zanašati se človelt.  Cegn.

c) Namesto druživnika: menoj, teboj, seboj  nahajajo se
tudi oblike: m i  n o, t i  b o, s d b o ali meno,  t e b 6, s e b 6, n. pr.
Nad mano, pod mano,  krog mene je Bog.  Vilh. — Ti ga
nimaš pod sebo,  da bi skusil se z meno.  N. ps.

d) Pervotna imenovavnikova in toživnikova oblika : na — v a v
dvojini, in toživnikova ni — vi v množini nam se je že davno iz¬
gubila ; zato so prevzela v novi slovenščini druga sklonila nju opra¬
vilo : v dvojnem imenovavniku množni imenovnik s števnikom dva

— d v e v dvojnem toživniku dvojni rodivnik, v množnem toživniku
pa množni rodivnik.

§. 151. O tretji  osebi treba je pomniti:

a) Na mesto staroslovenske oblike i  (» ja), ja, je  v imenovav¬
niku je stopil v novoslovenščini kazavni: on, ona, ono;  ostali
skloni so pa ohranili stare oblike do današnjega dne s to majheno
razliko, da jim je stara slovenščina zagozdo n samo za predlogi
vstavljala, nova jo pa vselej pred nje deva. Pervotne oblike: j e g a,
j e m u, itd. žive samo štajerskim in ogerskim Slovencem in nekterim
Dolencem.

b) Namesto pervotnega moškega toživnika: i in srednjega je
v ednini nam rabi sploh rodivnikova oblika: ga; enako delajo
mnogi slovenski pisatelji s toživnikom v množini ter ga zamenjajo,
če nima predloga, z rodivlkom.

Pravilni množni toživnik nje, je se govori za predlogom  pri vseh Slo¬
vencih; pri štajerskih, koroških in nekterih dolenskih pa tudi brez  predloga.

§. 152. Kedar govorimo o osebi ali reči, ktere nočemo imeno¬
vati ali ne moremo, pravimo za moški spol : one,  za ženski: oni
in za srednji: o n 5.

Ta zaimek se sklanja, kakor kazavni ta, ta, to, namreč: 1.
skl. onč — o n d — ono, 2. skl. onega — one — onega, B. skl.
onemu — onej — onemu itd.

V dvojnem rodivniku se je ohranila še stara oblika: orni zvraven oneh
ali nju dveh.

§.153. Kedar hočemo na kako osebo z večo določnostjo poka¬
zati, rabi nam zaimek: sam, sama, samo,  ki imd v slovenščini
sosebno to opravilo, da zaimke in druga imena na pomenu okrep-


63

ljuje; sklanja se pa kakor pridevnik, n. pr. Lenuh sam sebi čas
krade.  N. pr. — Kdor se z Ošabnikom pajdaši, ta se sam po-
ošabi.  Kavn.

II. Svojivni zaimki.

§. 154. Svojivni  (posesivni) zajmki kažejo, Segava  je oseba
ali stvar, o kteri je govorjenje. Obranijo se od osebnih zaimkov in
so ti-le:

njun, njuna, njuno
njihov, njihova, njihovo

d) neznane osebe:

onegov ali onegav, a, o
nekov, a, o

e) povračavni za vse osebe:
svoj, svoja, svoje

f) vprašavni:

begav, begava, begavo ali
bij,  a, o.

Mimo njen, a, o služi nekterim Slovencem tudi: nje/.in, a, o in mimo
njihov, a, o tudi njihen, njihna, njihno. — Obliki najen in vajen, jna,

0 namesto najin in vajin ste nepravilni.

Svojivniki so po svoji sklanji pravi pridevniki.

III. Kazavni zaimki,

§. 155. Kazavni  (demonstrativni) zaimki kažejo na osebe
in rebi, o kterih je, je bila ali bode govorica, in so ti-le:

ta, ta, to (v sestavi: ta-le, ta-le, to-le ali le-td, le-td,

1 e -16, ali t o t i, t o t a, t o t o);

oni (uni), ona,  ono  (v sestavi: oni-le, ona-le, ono-le  ali
1 e - o n i, 1 e - o n a, 1 e - o n o ali u n i -1 e, u n a -1 e itd.)

isti, ista, isto  (v sestavi: tisti, tista, tisto ali taisti,
taista, taisto ali ta isti, ta ista, to isto);

tak, taka, tako ali takov, a, o ali takošen,  Sna, o;

tolik, tolika, toliko ali tolikošen, Sna, o ali toli¬
ke r, a, o;

o v, ova, ovo, — ovak, ovaka, ovako in ona k, onaka,
onako  rabijo Slovencem le ob hrovaški meji.

st, si, se (ci,, ch,  ce) se je ohranil iz Starih basov samo v nek-
terili sestavah in drugih izrekih.

§. 156. Kazavni zaimki se sklanjajo kakor pridevniki, samo:
ta, ta, to, im& mimo pridevne še svojo posebno sklanjo, namreb:

a) p e r v e osebe :

moj, moja, moje
najin, najina, najino
naš, naša, naše

b) druge osebe:

tvoj, tvoja, tvoje
vajin, vajina, vajino
vaš, vaša, vaše

®) tretje osebe:

njegov, njegova, njegovo
njen, njena, njeno

64

Moški spol. Ženski spol.

Ednina.

Srednji spol.

Dvojina.

to

tega

temu

to

to

tem

tčm

te

teh

tema

te

tč

teh

tema

ta (te)

teh

tem

ta (te)

ta (te)

teh

temi

Splošne opombe.

§. 157. 1. Imenovavnik ti  se glasi po severni strani jeziko¬

vega obsega n&vadno te, po vzhodni pa ti, ki je v rabi drugje
samo v sestavah: to ti, tisti  itd.

2. Sestavljenki: taisti,  a,  o pregiblje se v novi slovenščini
sploh le druga beseda, v starših slovenskih spisih pa se spreminjate
obe, namreč: 1. ta isti — ta ista — to isto; 2. tega istega — te
iste — tega istega; 3. temu istemu — tej isti itd., kar je vse posneme
vredno tudi v sedanji pisavi, n. pr. — V tem istem  času.  Dalm.

3. Zaimek st, si, se živi danes samo:

a) v nekterih sklonih, v e d n i n i: 2. sega — se, 3. semu —
sej, 5. sem — sej in v množini  2. 5. sih, n. pr. Na sem svetu.
Krell. — Po sem životu,  conf. genf. — O sej dobi , dusihmal  —
posihmal  itd.

b) v nekterih sestavah, kakor: danes , sinoči, letos.

65

IY. Vprašavnl zaimki.

§. 158.  Vpraša vili  (interrogativni) zaimki vprašujejo po
osebah in rečeh in so:

1.  samostavni: kdo (kto)  in  kdaj;

2. pridevni: kteri, ktera, ktero ali koji, koja, koje;
čegav, a, o ali čegavšen, sna, o ali čij, a, e;

kak, k a k o v, a, o, ali k a k o š e n, š n a, o ;
kolik, a, o, koli košen, šna, o, ali kolikčr, a, o;
ki, k a, ko navaden samo na spodnjem Dolenskem in po Istri.
§. 159. Pridevni vprašavni zaimki se pregibljejo kakor pridev¬
niki, samostavna kdo in kaj pa tako-le:

1. 5. kdo

2. koga (čega)

3. komu

4. koga

6. kom

7. kom (kim)

kaj

česa (čega)

čemu

kaj

čem

čim

V. Oziravni zaimki.

§. 160. Oziravni ali nanašavni  (relativni) zaimki se
ozirajo ali nanašajo na osebo ali reč, o kteri je govorjenje. Ozi-
ravniki so:

1. samostavni: kdor in kar;

2. pridevni: kteri, ktera, ktero ali koji, koja, koje
ali ki  za vse spole in sklone;

čegaršen,  šna, o ali č e g a v o r za vse spole in sklone ;
kak,  a, o ali k a k o r š e n, š n a, o in v starših spisih: k a-
k o v 4 r, a, o;

kolik,  a, o ali k o 1 i k o r š e n, šna  o in
ki,  k a, ko,  nhvaden samo ob Kolpi in po Istri.

§. 161. Pridevni oziravniki se ravnajo po sklanjalu pridevnih
imen, kdor  in kar  pa sklanjamo tako-le:

1. 5. kdor

2. kogar (čegar)

3. komur

4. kogar

6. komur

7. komur (kimur)

kar

česar (čegar)

čemur

kar

čemur

čimur

VI. Nedoločni zaimki.

§. 162. Nedoločni ali s p 1 ošni  zaimki kažejo na kako osebo
ali reč, ktere nočemo ali ne moremo imenovati. Nedoločni zaimki so:
Slovenska slovnica. 5

66

1. samostavni: kdo, nekdo, nikdo ali nihče, ma¬
lokdo, marsikdo, vsakdo, kaj, nekaj in nič;

2. pridevni: kteri, kak, neki, nekteri, marsikteri,
marsikak, marsikakošen, vsak, vsakteri, raznoteri,
a, o in ves, vsa, vse.

§. 163.  Samostavne nedoločne zaimke pregibljemo:
a)  kdo, nekdo, nikdo, nihče, malokdo, marsikdo in
vsakdo po sklanjali!  „kdo“ ali tudi po oziravnem  „kdor“, n. pr.
Bog ne da nikomur vsega.  N. pr.

h) kaj in nekaj po sklanjala „kaj“, n. pr. Vsem posamez
nečesa manjka.  N. pr.
c) nič pa tako-le :

1. 5. nič 4. nič

2. ničesa (ničesar) 6. ničem (ničemur)

4. ničemu (ničemur) 7. ničim (ničimur)

n. pr. Smert se v ničem  ne prebira.  N. pr .—■ Bog je moj pastir,

ničesar  mi ne manjka.  Bavn.

§. 164.  Pridevni nedoločniki se ravnajo v sklanji po pridev¬
nikih , samo  ves, vsa, vse imš, mimo pridevne še svojo posebno
sklanjo v ednini in množini.

Moški spol.

Ženski spol.

Srednji spol.

Ednina.

n. pr. Na vsem  svetu se vse dobi.  N. pr. — Vseh  del mojster ,
vseh rev gospodar.  N. pr. — Svet vseh  ljudi dom.  N. pr.

67

II. Spregatev.

"V". Poglavje.

Glagol.

Kaj in koliker je glagol.

§. 165. Glagol  (verbum, Zeitwort), v kterem se razodeva
vsa moč in krasota slovenskega jezika, imenuje se vsaka beseda,
ktera dopoveduje, kaj oseba ali stvar dela ali terpi ali v kterem
stanu se nahaja, n. pr. Kdor  seje, ta Sanje.  N. pr. — Visoko
leta, nizko  obsedi.  N. pr. — Brez glave  storjeno, gotovo
skaženo.  N. pr. — Glagoli so :

1. po svojem pomenu:

a) prehajavni  (transitivni), če prehaja njih djanje na pred¬
met, ki ga imajo v toživniku pri sebi, n. pr. Ptuja zemlja ubija
človeka.  N. pr. — Vreme nosi svoje breme.  N. pr.

b) neprehajavni  (intransitivni), če njih djanje na samem
osebku ostaja, neprehajaje na kak drug predmet, kakor: spim,
sedim, skačem, rastem  itd.; ali pa se druži s predmetom v
kakem drugem odvisnem sklonu kot v toživniku, kakor: služim
tebi, kažem  mu  itd.,; pervi so oseb  ko  vi  (subjektivni), ti
predmetni  (objektivni) neprehajavniki, n. pr. Veliko drevje dolgo
raste.  N. pr. — Orožje spi.  Kos. — Bajše dobrim služim,
ko budim zapovedam.  N. pr.

Le-sem spadajo tudi začinjavni  (inchoativni) glagoli, ki pomenjajo kako
menjavo v početku, n. pr. Les se raz svetleva, pogorje orumeneva.  Cegn.

c) brezosebni  (impersonalni), ki nam rabijo samo v 3. edinji
osebi, n. pr. Bliska se, germi in treska.  Slomš.

d) povračavni  (reflexivni), ki naznanjajo kako povratno ali
vzajemno djanje. Nek tori povračavniki nam nikdar ne služijo brez
povračavnega zaimka, kakor: čuditi se, bati se, nadjati  se
itd.; drugi so sami ob sobi prehajavnega pomena, namreč: učiti
— učiti se, voziti — voziti se, motiti — motiti  se  itd.
n. pr. Boj se Boga!  — Varuj se greha!

2. po kakovosti  djanja t. j. z ozirom na njegov čas ali terpež:

a) d o v e r S n i (perfektivni), bi znanijo po vsej spregi nastop,

doveršenje  ali konec kacega djanja ali stanja, n. pr. sesti,
leči, izgubiti, derkniti — zablisniti, zagermeti —
dognati, dokraljevati.

5 *

68

b) nedoveršni  (imperfektivni), ki kažejo po vsej spregi ter-
p e č e djanje ali stanje brez ozira na njegov začetek, konec ali vspeh,
n. pr. sedati, lčgati, delati, g ubiti, ge r meti, kra¬
ljevati.

3. po obliki:

a) pervotni  t. j. neizpeljani, kakor: biti, greti, peči,
plesti — ali izpeljani  od pervotnih glagolov in drugih govornih
razpolov, n. pr. bloditi od blesti, moriti od mr e ti, kositi
od kosa, s voj iti si od svoj;

b) celotni  t. j. nesestavljeni z drugimi besedami, kakor:
gubiti, trobiti, rojiti, terpeti — - ali sestavljeni t. j.
zloženi z drugimi besedami,  n.  pr.  pogubiti, zatrobiti, zani¬
čevati, pr eter peti itd.

4.  po  spregi:

a) pravilni, ki se v vseh naklonih pravilno pregibljejo:

b)  nepravilni, ki se v nekterih naklonih ne menjajo po
splošnem pravilu in

c) nepopolni ali pomanjkljivi, če nam rabijo samo v
tem ali unem naklonu.

Osete, števila, časi, nakloni in doba glagolov.

§. 166. Glagol se spreminja po osebah, številih, časih, naklonih
in dobi t. j. glagol se sprega.  Pri spregi (konjugaciji) glagolov
je treba paziti:

a) na osebe in števila,

b) na čase  (tempus),

c) na naklone  (modus) in

d) na dobo ali obliko  (genus).

A. Osebe in števila.

§. 167. Osebe so tri; perva,  ktera govori; druga,  kteri
se govori, in tretja,  o kteri se govori.

Število je trojno,  kakor pri imenu: ednina, dvojina,
množina.

B. Časi.

§. 168. Slovenščini rabijo štirje  časi:

a) sedanji čas ali sedanjik  (praesens), ki naznanja v se¬
danjosti terpeče ali v sedanjosti doveršeno djanje, n. pr. Kar na
svetu šivi,  vse kmet pr ere d i.  N. pr.

b) prihodnji čas ali prihodnjik  (futur), ki znamenuje v
prihodnjosti terpeče ali v prihodnjosti doveršeno djanje, n. pr. V
zeleno goro poletim,  in tamkaj bom pr ep e v ala , v zeleni
travnik gledala.  N. ps.

69

c)  pretekli  čas  (perfekt), ki kaže v preteklosti terpeče ali
v preteklosti doveršeno djanje, n. pr. Skušnja je pregovore rodila,
p ot er d il a in ohranila.  N. pr.

d) predpretekli  čas  (plusquamperfekt), ki kaže doveršeno
djanje ali stanje z ozirom na drugo preteklost, n. pr. Ko se je bil a
naša armada prikazala, zdajci so se razkropile sovražne trume.

C. Nakloni.

§. 169. Nakloni so štirje:

a) določni  naklon ali d o 1 o č n i k (indikativ), ki naravnost
in brezpogojno  naznanja, kaj kdo dela ali kaj se godi n. pr.
Srnert p ob r ati pod lopato, kar rodil je beli dan.  Cegn.

b) pogojni  naklon ali pogojnik  (kondicional), kteri kaj kot
negotovo in pogojno  naznanja, n. pr. Ko bi sreča kramo raz-
gernila,  perva bi se blaga iznebila.  N. pr.

c) želevni  naklon ali žel e v ni k (optativ), po kterem se
razodeva kaka želja ali voščilo,  n. pr. Mojstru pevcev na zdra¬
vico naj mi teče  ta požirl  Yodn.

Kedar se naznanja po želevniku kako dopuščenje,  onda mu pravimo
dopustni  naklon ali dopustnik  (koncesiv), n. pr. Hodim naj tudi po
dragah smertnega mraka, bal se hude ne bom.  Ravn.

d) v e 1 e v n i naklon ali v e 1 e v n i k, s kterim se kaj veleva,
opominja ali prepoveduje,  n. pr. Kruh, sol jej,  pravico
govori.  N. pr. — Ne žabi,  da si praha sin.  Led.

§. 170. V širjem pomenu prištevamo naklonom tudi deležja
(participalia): namreč

a) nedoločnik  (infinitiv), n. pr. Dajati  slajše, ko je¬
mati.  N. pr.

b) namenivnik  (supin) n. pr. Ne razvezovat ,  ampak
dopolnit  sem prišel postave.  Met.

c) deležnik  (particip), in sicer:

1. v tvorni  obliki:

a)  sedanjega časa

I. t. j. prišlovni,  n. pr. delaje, stoje,
molče  itd.

/9) preteklega časa

II. t. j. pridevni,  n. pr. delajoč, stoječ,
molčeč (a, e)  itd.

I. t. j. pravi glagolni  n. pr. pozabivši,
skrivši, rekši (a, e)  itd.

II. t. j. opisovavni, n. pr. pozabil, skril,
I rekel, (a, o)

2. v terpevni  obliki: preteklega časa, n. pr. pozabljen, skrit,
rešen (a, o).

Terpevni deležnik sedanjega (Sasa seje  slovenščini že davno izgubil; ostanki
so mu: znam, lakom, pitom.

70

d) g 1 a g o 1 n i s a m o s t a v n i k ali g 1 a g o 1 n i k, n. pr. pohaj¬
kovanje, odpuščanje, pitje, hrepenenje.

D. Doba ali oblika.

§. 171. Doba ali oblika je dvojna:

a) tvorna ali djavna  (aktivna), ktera naznanja, da oseba
ali reč, o kteri je govorjenje, sama kaj dela,  n. pr. čas vse
zgrudi.  N. pr.

b) t e r p e v n a ali t e r p n a (passivna), ktera kaže, da oseba
terpi,  da se ž njo kaj godi, n. pr. Kar je skrito,  vse hode
ocito.  N. ps.

Pomen srednje  (medialne) dobe daje slovenščina glagolom s
povračavnim zaimkom, n. pr. Trata se hipoma vsušila, hipoma se
skala razvalila.  N. ps.

Obraževanje časov in naklonov.

§. 172. Pri obraževanji časov in naklonov treba je paziti:

a) na osebila  ali pripone za posamezne osebe;

b) na naklonila  ali pripone za pozamezne naklone;

o) na pripone deležij  t. j. nedoločnika, namenivnika, de¬
ležnikov in glagolnika in

d) na spono in osnovo.

A. Osebila.

§. 173. Osebila ali pripone za posamezne osebne pregibe imajo
svoje opravilo v obraždvanji posameznih  osčb in so ta-le:

1. osebe: m, n. pr. del-a -m,  ber-e-«*, nos-i-«*.

Stara slovenščina je kalila m s pred¬
njim samoglasnikom v nosnik: ostanki
te menjave so: hočo, mogo  v starših
spisih.

a) v ednini <

2. osebe:
*

3.  osebe:

1. osebe:

b) v dvojini <

2 .

osebe:

š, n. pr. del-a-S, ber-e-š, nos-i-š.
Pervotno obrazilo: si, ši se je ohranilo
samo v pomožniku: si
—, n. pr. del-a, ber-e, nos-i.  Pervotni
t je odpadel in se ohranil samo v hro-
vaški pomožnikovi obliki: jest.
va za moški, ve*) za ženski in srednji spol,
n. pr. del-a -va  — del-a-«e, ber-e-m
— ber-e-w, nos-i-«« — nos-i-«e.
ta za moški, te za ženski in srednji spol,
n. pr. del-a-ta — del-a-če, ber -e-ta
h er -e-te,  nos-i-ča — nos-i-če.

*) Namesto va — ve rabi nekterim Slovencem v domači obhoji: m a —
men.  pr. Sedma v senčico, da si pogledama senjem lep. N. ps.

71

c) v množini

3. osebe: ta — tc kakor v drugi. n. pr. del-a-ta
— del-a-če, ber-e-ča — ber-e-že,
nos-i -ta  — nos-i-te.

Nekterim Slovencem rabi osebilo va — ta tudi za ženski
in srednji spol.

1. osebe:  mo, n.  pr.  del-a-mo, ber-e-JMO, nos-i-

mo.  — Staroslovenskemu osebilu mx  se
je v novoslovenski pisavi polglasnik u. v
o povzdignil.

2. osebe: te kakor v stari slovenščini n. pr. d e 1-a-č  e,

ber-e-če, nos-i-če.

3. osebe:  jo ali  6 — č,  n.  pr.  del-a-j o, ber-o,

nos-i-j o, gub-e. Pervotnemu osebilu
— NTb, je nova slovenščina t odpahnila,
n pa s predstoječim o v 6, z 1 pa v
stopila n. pr. bero iz b e r + o -f- n,
terpe  iz terp-f-i-j-n; — ali 3. osebo
s pripomočjo spone in zagozde j na o
izobrazila n. pr. vidi  j o = vid-fi-|-j-f-o
itd. Pervotna krajša oblika 6  — 6 služi
še dan danes vsem glagolom, kteri v
daljši obliki spono e ali i naglašajo.

(Spregalo sedanjega časa.

Ednina.

§. 174. Določni  naklon sedanjega časa nima nobenega poseb¬
nega znanila; od ostalih naklonov in časov se odnaša po sponi, po
osebilih in po tehtniših samoglasnikih v koreniki.

72

Znanilo  velevnega  naklona (velevnikovo naklonilo) je i, ki
prehaja za samoglasniki v j:

Spregalo velevnega naklona.

Ednina.

prosto-minuli  čas (aorist) je nova slovenščina dan danes izgu¬
bila ; samo nekaj ostankov nas še spominja njegove občne veljave
v starših časih, n. pr. nepregihni h i (aoristna oblika 3. edinje osebe
pomožnega glagola), v ziljski dolini navadni: tešem, besi,  be
itd., staše (stabat) pri Rezijanih itd. Našim sosedom po Istri in po
drugih južnih krajih pa živita še obd.

Znanilo terpežno in prostornimi lega  časa je h, ki se
preminja pred e v s, pred soglasniki pa v s, kakor je razvidno iz
naslednjega spregala:

t 1. čit-a-ft
v ednini < 2. čit-a-še
[  3. čit-a-še

I pročit-a-ft
pročit-a
pročit-a

{ 1. čit-a-s-va ali aftova
2. čit-a-s-ta „ a/iota
3. čit-a-s-ta „ a/iota

pročit-a-s-va

pročit-a-s-ta

prqčit-a-s-ta

) 1. čit-a-s-mo
2. čit-a-s-te
3. čit-a-7i-o

pročit-a-s-mo

pročit-a-s-te

pročit-a-š-e

Enako se spregajo na primer: nosiah — prenosih; delah —
predelah; berah — brah; grebah — greboh; minjah — minuh;
mrijeh — umroh (e, e); umij ah — umeh itd.

73

§. 176. V terpežno- in prostominulem Času se sprega po Istri
in med drugimi južnimi Sloveni pomožnik biti  tako-le:

Ednina.

1. bi(be)ja/»

2. bi-j-aše

3. bi-j-aše

a) v terpežno-minulem času:

Dvojina.

bi-j-a7to-va ali bi-j-as-va
bi-j-afto-ta „ bi-j-as-ta
bi-j-afeo-ta „ bi-j-as-ta

Množina.

bi-j-aAo-mo ali bi-j-as-mo
bi-j-afto-te „ bi-j-as-te
bi-j-aAo „ bi-j-aho

b) v prosto-minulem času:

1. bi-b (beA) ali bim

2. bi „ bisi

3. bi „ bi

bi-Ao-va ali bi-va
bi-s-ta „ bi-s-ta
bi-s-ta „  bi-s-ta

bi-s-mo (bifcmo) ali bi-mo
bi-s-te (bihte) „ bi-te
bi (bi-fto) „ bi-jo

C. Pripone deležij.

§. 177. Pristavki ali pripone deležij so:

a) nedoločnega naklona — ti:

del-a-#* | bra-čt | nos-i-žt

b) namenivnega  naklona — t:

del-a-č bra -t  | nos-i-t

c) deležnikov  in sicer
6  pri glagolih vseh verst, je pri glagolih po¬
slednjih dveh verst:

del-a-je | ber-e j nos-e
č, ki se pritika krajši obliki 3. množne osebe
(da-si tudi nam ne rabi več):
del-a-jo-č | ber-6-e | nos-e-č (a, e)
ši, ki se po odpahnjeni nedoločnikovi priponi
osnovi dodeva, in sicer a) zaperti  (t. j. za
soglasnikom) na ravnost: pad+št, rek-fši,
verg+ši, /?) odperti  (za samoglasnikom)
pa s predstavljenim t:  i z g u b i—j—,  pre¬
tira -j-vši,  preterpe-ft>št (a, e); redkeje se
nahaja sam t, n. pr. sezidat;, izgubit;,
nam. sezidavši  itd.

1, la, lo, ki se po odpahnjeni nedoločnikovi
priponi odperti  osnovi na ravnost
prideva, zaperti  pas  gibljivcem e:
dela-f-£,  bra-j-1, nosi-fl  (a, o),
pad-|-eZ (dla, o),  rek+el (Jela, o),
verg+el, (gla, o).

t)  sedanj, časa J jj

I.

P)  tvorno-pre-
tekl. časa

II.

74

y)  terpevno-
pretekl. časa

n, na, no, se po sponi ali brez spone e  osnovi
prideva, ali

t, ta, to, ki jo brez spone pritikamo, n. pr.

dela+», bra -\-n,  pasfe+w, noše+n;
bi-j-tf, su-f-č (a, o).

I). Spona in osnova.

§. 178. Spona  je samoglasnik, ki se prikazuje med korenom
in osebili ali med deblom in naklonili. V sedanjiku nam rabijo
spone: a, e ali i:

del-a-m | ber-e-m | nos-ž-m itd.

Spona, ki veže v nedoločniku pripone s korenom, imenuje se
verstna spona,  in glagolov koren z verstno spono brez pripone
deblo ali osnova.  Verstne spone so: ni, č, i, a, ova.

Če izhaja osnova na samoglasnik,  pravimo, da je o d p e r t a,
če jo pa samoglasnik zapira, z a p er t a.

Sprega je osnovana na eni osnovi ali na dveh.  Glagoli, ki
se spregibljejo na dveh osnovah, imajo posebno osnovo za nedoločnik
in za sedanjik: parva je nedoločni kova,  druga sedanj ikova
osnova.

Glagolska sprega.

Razverstitcv.

§. 179. Da se slovenska sprega prav razločno pokaže, krojimo
glagole po njih v e r s t n i sponi na š e s t verst; nektere verste pa
razpadajo spet na več ali manj razredov.

I. versta obsega glagole brez  verstne. spone: pas-ti, pi-ti, nes-ti.

spono ni: ka-Mi-ti, gi-ni-ti,
ve-ni-ti.

f 6 : kip-e-ti, sed-e-ti,

. ” ja: molč-a-ti.

„ i: nos-i-ti, red-i-ti,
sad - i - ti.

„ a: del-a-ti, plav-a-ti,
pis-a-ti.

lova: kup-o»a-ti,stan-om-ti,
” [eva : kralj-era-ti.

Sprega slovenskih glagolov je dvojna: sponna ali brez-

sponna;  perva pritika korenu ali deblu obrazila po sponi, druga
brez spone.

II.

III.

IV.

V.

VI.

z versi

75

A. Sponna sprega.

I. Versta.

§. 180. V I. versto spadajo glagoli "brez verstne spone.

V sedanjiku jim rabi spona e po vseh osebah in številih, samo
v 3. rnnožni osebi se staplja glagolom z zaperto osnovo navadno
v 6 ; glagolom z odperto osnovo prirašča j ali v, da zatika zev ali
odpertino v glasovih.

Pri glagolih z odperto osnovo dan danes daljša oblika prevaguje.

Z ozirom na končnik, ki deblo ali osnovo zatika, razpada I.
versta na sede  m razredov:

Pervi razred.

Osnova na d in t.

§. 181. V pervem razredu se spregajo glagoli, kterim zatika
osnovo d ali t, namreč:

a) na d: bled  —, hod  —, hod  —, bred  —, god  —, Mad  —,
hrad  —, med  —, pad  —, pred  —, sed  —, sred  —, ved  — in
nepravilni: gred  —, id —, šed  (gl. nepravilno sprego);

b) na t: cvet  —, čet  —, gnet  —, met  —, plet  —, rast.

Da se okorna zveza dveh zobnikov v nedoločniku priglajša,
spreminja se pred pripono d in t v s, n. pr. bled  — blesti  nam.
bledti; pred  — presti  nam. predti; cvet  — cvesti  nam. cvetti.

Spregalo: plet —

Nedoločnih:  ples-ti — Namenivnih:  ples-t.

76

Opombe.

§. 182. 1. Po južnih in vzhodnih straneh jezikovega obsega

zobnik v opisovavnem deležniku redno izpada, korenov samoglasnik
se pa bolj ostro izgovarja ali predteguje n. pr. Čegar prejo prela ,
tega kruh jela.  N. pr.

2. Glagol rastem  se pregiblje v nedoločniku in v njegovih
rastikah (sem ter tje tudi v sedanjiku) rajše na osnovi ras.  —
Pravi terpevno-pretekli deležnik mu je rasten ali rasen;  govori
in piše se pa tudi raščen.

3. Osnova ret se je ohranila le v glagolu s r e d e m (nam.
s r e t e m), ki živi še dan danes v zilski dolini, n. pr. Sredla ga je
hudoba.  N. ps. — Drugod ga je izpodrinila oblika srečati.  Mesto
sr edem  je slišati v sedanjiku tudi srejem.

Drugi razred.

Osnova na s in z.

§. 183. V drugi razred verstimo glagole, kterim se končuje
osnova na s ali z. V tem razredu se pregibljejo:

a) s končnikom s: nes  —, pas  —, tres  —,

b) s končnikom z pa: griz  — , lez  — , molž  — , vez  — .

Pred nedoločnikovo pripono prehaja z rad v s tudi v pisavi.

Spregalo: nes —

Nedoločnih;  nes-ti. — Namenivnik;  nes-t.

77

Opombe.

§. 184. 1. Terpevno-pretekli deležnik se obrazi, če se nedoločni-
kovim osnovam: nes  —, pas  — , griz  — , molž  — itd. po gibljivcn
n pritakne ;  pravilne so tedaj le oblike : nesen, pasen, grizen,
molzen  itd. nepravilne pa: nesen, pašen , grizen, molzen  itd., kakor
sem ter tje govore in nekteri pisavci tudi napek pišejo.

2. Molzem  im& v nedoločniku : m o 1 z t i ali m 1 e z t i. (mlesti).

Tretji razred.

Osnova na b, p in v.

§. 185. V tretji razred spadajo glagoli, kterim b, p ali t
osnovo zapira. Spregajo se v tem razredu:

a) s končnikom b: dolb  —, greh  —, skub  —, zel  —;

b) s končnikom p: krop  —, sop  —, sp  — (v nedoločniku
prestopi v 7. razred: s uti), tep  — ;

e) s končnikom t: plev  —, šiv

Glagoli na b in p jernljo v nedoločniku s med osnovo in pri¬
pono, n. pr. dolb  — dolbsti  (nam. dolbti); tep  — tepsti  (nam.
tepti)  itd.; končnik v pa celo izpada: pleti, žiti  (nam. plevti, živti).

Spregalo: tep —

Nedoločnik:  tep-s-ti. — Namenivnik:  tep-s-t.

Opomba.  O oblikah: skub lj en, grebi  j en  itd. veljk to,
kar smo rekali o oblikah: n e š e n, molzen  itd. (§. 184.); napečne
so, prave pa: s k u b e n, greben  itd.

78

Oeterti razred.

Osnova na g in k.

§. 186. V četerti razred verstimo glagole, kterim kak goltnik
osnovo zatika. Spregajo se v tem razredu:

a) na g: leg  — , mog  — , preg  — , seg  — , streg  —, strig  —, ■
verg —,

b) na k: pele  — , rele  — , šele  — , tele —, tollc  —.

Zarad lepoglasja nastopijo pri glagolih tega razreda te-le spre¬
membe :

1. Okorna zveza gt in kt v nedoločniku se pretopi v č: leči,
seči, peči, tolči  ali tleči  (nam. legti, segti, peleti  itd.)

2. Pred spono e v sedanjiku in v terpevnem deležniku pre¬
hajajo goltniki v šumevce: ležem, sežem, rečem, tečem, pečen  itd.

3. Pred velevnikovim naklonilom i prehajajo goltniki v srodne
sikavce: sezi, strezi, verzi, peci, reci  n. pr. Verzi torbico čez
ramo.  N. ps. — Vsalc po svojo smojko v v ogenj sezi.  N. pr.

Spregalo: pek —

Nedoločnik:  peč-i. — Namenivnik:  peč.

Opombe.

§. 187. 1. Glagoli s končnikom g so v 3. množni osebi seda¬
njega časa sploh izgubili v sedanji pisavi pervotno krajšo obliko:
s t r eg6, šego  itd., ki se bere še pri pisateljih 16. stoletja in jo
govore še dan danes ogerski Slovenci; v sedanjem deležniku se je
nam pa še popolnoma ohranila: mogdč, stregoč  itd.

2. Glagolu moči  — m 6 r e m (konnen) se je v sedanjiku per-
votai g v r sprevergel (oblika možem  je med Slovenci le ob

79

hrovaški meji še n&vadna); po ostalih časih in naklonih se vendar
pravilno pregiblje: mogoč,  (po) mozi, m6gel  itd. n. pr. Po¬
moli vsalcemu, kolikor uterpiš.  Ravn.

Od glagola: m6či, morem, mogel  naj se v pravilni .pisavi
loči: morati, moram, moral,  ki se med ljudstvom sploh:
m6 rem,  m 6 g  el  glasi, n. pr. Mlad more, star mora umreti.

3. Glagol vreči  — v e r ž e m im& v preteklih deležnikih:
vergši, vergel, ver žen,  če ravno se je v nedoločniku er v
re spremenil.

4. Oblike: begoč — begeč,  (po)begši, (po)begel  kažejo
na glagol beg — beči,  ki ga pa nova slovenščina ne pozna in
ga sploh z glagolom bežati — bežim  nadomestuje.

5. Nepravilne so nedoločnikove oblike: seč ti, pečti, rečti
itd., ki sem pa tam slovenski jezik pačijo, v knjižnem jeziku jih
vendar ne nahajamo.

Peti razred.

Osnova na m in n.

§. 188. Pod peti razred štejemo glagole, kterim se končuje
osnova na m ali n. V tem razredu se spregajo glagoli:

im  — jeti, jamem  ali jemem; žm  — žeti, žmem; čn  — četi,
enem (pričeti, začeti  itd.,); ldn  — kleti, kolnem ; mn  — meti.
manem  ali menem; pn  — peti, pnem; tn  — teti, tnem (zateti);
m  — žeti, žanjem  ali ženjem. V  nedoločniku prehaja m in n po
glasovnih zakonih s predstoječim % ali t v globoki <1, torej meti,
peti,  namesto mtnti, ptnti  itd.

Spregalo: pil —

Nedoločnik:  pe-ti. — Namenivnik:  pe-t.

80

Opombe.

§. 189. 1. V sestavah im£ glagol im — v sedanjiku a) —

m e m : otmem, urnem, primem  itd. — b) j m e m: najmem, prej¬
mem, zajmem  — c) a m e m ali e m e m : jamem  — jcmem, sna¬
mem  — snemem, vnamem — vnemem, vzamem  — vzemem, verjamem

— verjemem  itd.

V velevniku nastopi sploh e namesto a: snemi, snemite ; vzemi
(hrv. slov. vzmi ), vnemi, verjemi  itd. namesto: snami, vzami,
vnami, ver jami  itd. —■ Tudi glagolom mane m in žanje  m je v
velevniku e bolj po godu nego a: meni, žen ji,  sem ter tje pa tudi:
mani, žanji.

2. Glagol kleti — kolnem  imd tu pa tam po Štajerskem
neprav ilni  sedanjik: klejem, kleješ  itd. kakor v češčini; med
goriškimi Slovenci pa je slišati cel6 nedoločnik kol niti.

Šesti razred.

Osnova na 1 in r.

§. 190. V šesti razred verstimo glagole na končnike 1 ali r.

— V tem razredu se menjajo:

ml  — mleti, meljem; cvr  — cvreti, cvrem; dr  — dreti, derem;
mr  — mreti, mrem  ali mer jem; pr  — (od )preti, prem; tr —
tarem  ali terem; vr  — vreti, vrem; zr  — zreti, zrem.

V nedoločniku in v terpevnem deležniku na — n se 1 in r v
le in re na glasu zvišuje, v sedanjiku in njegovih odrastkih pa po
gostem po samoglasnikih omečuje.

Terpevno - pretekli deležnik obrazijo sploh na t; po nekterih
krajih pa deležnik na n prevaguje, n. pr. mlet — ml en; tert

— tren; cvert — c vre n.

Spregalo : mr —

Nedoločnih:  mre-ti. — Namenivnik : mre-t.

81

Opombe.

§. 191. 1. Med Notranjci so sem ter tje slišati nedoločniki:

c v er ti, derti,  ter  ti, že  rti  itd. brez ojačanega glasu, kterega
tudi pretekli deležniki na 1, t in (večidel) na si ne terpe.

2. Glagol mreti  im& v sedanjem deležniku večidel: inerjoč, —
derem  pa zraven pravilne oblike deroč  tudi dereč  kakor pravi pridev¬
nik n. pr. V globočini pod seboj sem slišal šumeti derečo Pivki).  Cegn.

Sedmi razred.

Osnova na kak samoglasnik.

§. 192. Y sedmi razred spadajo glagoli z odperto osnovo t. j.
z osnovo, ki jo samoglasnik zatika. Glagoli tega razreda so:

a) s končnikom a: sna  — snati, snam  ali snadem; sta  —
stati , stanem  (ki v sedanjiku v II. versto preskoči);

b) s končnikom č: de  — deti, dem  ali dejem  (facere); de  — deti
ali djati, dem  ali denem  (ponere) ; de  — djati, dem  (dicere); gre  —
greti, grejem; pe  — peli,pojem; ve- — veti, vejem; sre  — zreti, srejem;

c) s končnikom i: bi  — biti, bijem; bri — briti, brijem; či  —
(po)čiti, čijem  ali činem; gnji  — gnjiti, gnjijem  ali gnijem-, Idi  —
kliti, klijem■; kri  — kriti, krijem; li  — liti, lijem; mi  — miti,
mijem; pi piti, ■— pijem; ri  — riti, rijem; ši  — šiti, sijem  (navad-
niši v V. versti: šivati); vi  — viti, vijem; vpi ■— vpiti, vpijem;

d) s končnikom u: bi ju —bi juti, bi ju jem; ču- — čuti, čujem;
hru  — hruti, hrujem; plu ■ — pluti, plovem.; rju  — rjuti, rjovem; ru
■— ruti, rujem; slu  — sluti, slujem  ali sloveni; snu  — snuti, snujem;
su  — suti , spem  ali sujem; šču  — ščuti, ščujem; u  — (ob)uti, ujem.

Y sedanjiku jim zapira zev ali odpertino zagozda j ali v, red¬
kejše d ali n; terpno-pretekli deležnik delajo glagoli na a s pripono
n, drugi pa s pripono t.

Spregalo: bi.

Nedoločnik:  bi-ti. — Namenivnik:  bi-t.

Slovenska slovnica. 6

82

O p o m b e.

§. 193. 1. Za samoglasniki prehaja velevnikov i praviloma v

j; tedaj ne kaže posnemati posebnosti ljudske govorice, ki korenov
in velevnikov i, kedar se snideta, pred osebilom rada v predtegnjen
i skerčuje. N. pr. Z mečmi se Urno  (bolje: bijmo), ne z bese¬
dami.  Kos.

2. Nekaj glagolov z odperto osnovo nam rabi tudi v V. obliki,
n. pr .pluti  — plavati; snuti — snovati; siti  — šivati; ščuti  — šču¬
vati;  itd., nekaj pa v III. obliki: sluti  — sloveti ; rjuti  — rjoveti.

ki s

I.

Blesti, 'bledem
bosti, bodem
bresti, bredem
cvesti, cvetem
gnesti, gnetem
gosti, godem
iti, idem
klasti, lcladem
krasti, kradem
mesti, medem
mesti, metem
pasti, padem
plesti, pletem
presti, predem
rasti, rastem
sresti, sredem
vesti, vedem.

II.

grizti ali gristi, grizem

lezti ali lesti, lezem

molzti ali mlesti,molzem

nesti, nesem

pasti, pasem

tresti, tresem

vezti ali vesti, vezem.

III.

dolbsti, dolbem
grebsti, grebem

Imenik glagolov,

e spregajo  v I. ver

hropsti, hropem
pleti, plevem
skubsti, skubem
sopsti, sopem
spem, —
tepsti, tepem
zebsti, zebe
žiti, živem.

IV.

leči, ležem
moči, morem
peči, pečem
preči, (v)prežem
reči, rečem
seči, sečem
seči, sežem
streči, strežem
striči, strižem
teči, tečem
tolči ali tleči, tolčem
vreči, veržem.

V.

(četi, čnem)
početi, počnem
pričeti, pričnem
začeti, začnem itd.
jeti, jamem
vzeti, vzamem
sneti, snamem

s ti.

prijeti, primem
objeti, objamem itd.
kleti, kolnem
meti, manem
peti, pnem
zateti, zatnem
žeti, žnem
žeti, žanjem.

VI.

cvreti, cvrem
dreti, derem
mleti, meljem
mreti, mrem ali
merjem
(preti, prem)
odpreti, odprem
zapreti, zaprem itd.
treti, trem, tereni in
tarern

vreti, vrem
zreti, zrem
žreti, žrem

VIL

biti, bijem
bljuti, bljujem
briti, brijem
(čiti, čijem)
počiti, počijem
čuti, čujem

83

deti, dem ali (lejem
(facerej
djati, dem ali denem
(ponere)

djati, ddm (dicere)
gnjiti, gnjijem
greti, grejem
hruti, hrujem
kliti, klijem
kriti, krijem
liti, lijem

miti, mijern
piti, pijem
pluti, plovem
peti, pojem
riti, rijem
rjuti, rjovem
ruti, rujem

sluti, sinjem ali sloveni
snuti, snujem
stati, stanem
suti, sujem

II. versta.

šen ti, ščujem
Siti, Sijem
veti, vejem
viti, vijem
vpiti, vpijem
(uti, ujem),
obuti, obujem
sezuti, sezujem
itd.

znati, znam
zreti, zrejeni

Glagoli z verstno spono ni (po starem nnO-
§. 194. V II. versto spadajo glagoli, kterih nedoločnikova osnova
dan danes sploh na ni izhaja, n. pr. kani-ti , kerkni-ti,  < fasni-ti ,
merkni-ti.

Pervotna spona II. verste no se je ohranila le pri ogerskih in
nekterih Štajerskih Slovencih (okoli Radgone), ki še dan danešnji
prav po starem govore: gi-no-ti, mi-no-ti , pah-no-ti  itd.; tudi
nekteri noveji pisatelji slovenski jo češče jemljejo v rabo. Glagoli
II. verste se pregibljejo na eni osnovi, kakor kaže

spregalo: dvigni.

Nedoločnik:  dvig-ni-ti. — Namenivnik :  dvig-ni-t.

Opombe.

§. 195. 1. Pervotna krajša oblika 3. množne osebe, ki se je v
sedanjiku med Slovenci malo da ne popolnoma zabila, živi nedo-
veršnim glagolom še dan danes v II. deležniku sedanjega Sasa: n.
pr. ginoč , venoč  itd.

6 *

84

2.  Pred spono ni končniki b, p, v, k in t zavoljo lepoglasja
v izreki redno izpadajo, kakor kažejo izgledje: blisk  — blisniti
(redkoma bliskniti); bersk  — bersniti; čep  — ščeniti se; greh  —
(o)greniti; gib  — giniti; kap  — kaniti; krep  — okreniti se;
hret  — kreniti; klep  — (u)kleniti; ščip  — (v)ščeniti; top  —
toniti; trep  — tr Šiiti ; vert  — veniti  itd.

3. Glagol mine  m je prideržal v nedoločniku po nekterili straneh
še pervotno spono no—nu: minoti — minuti.  V serbščini in hrova-
ščini imajo vsi glagoli II. verste spono nu : dvignuti , ganuti , tak-
nuti  itd., od tod njih deležniki: dvignut, ganut , talmut  itd. in naš
„trenutek“  in „trenutje Ll .

4. Terpevni deležniki: zmeržnjen, pogrežnjen  itd., kise
tu pa tam po slovenskih spisih namesto: zmerznjen, pogrez¬
njen  itd. prikazujejo, so napačni, ker ta v j spremenjeni i, ki je
pervotni o izpodrinil, nima tolike moči, da hi pred seboj stoječe
sikavce ali goltnike v srodne šumevce spreminjal.

Nekaj glagolov,

se spregajo v II. versti.

ki

begniti, begnem
bersniti, bersnem
blekniti, bleknem
blisniti, blisne
brenkniti, brenknem
buhniti, buhnem
butniti, butnem
dehniti, dahnem
dergniti, dergnem
dersniti, dersnem
derzniti se, derznem
dregniti, dregnem
gasuiti, gasnem
geniti, ganem
giniti, ginem
goltniti, goltnem
(o)greniti, grenem
hlastniti, hlastnem
jekniti, jekhem
kaniti, kanem

kerhniti, kerhnem
kihniti, kihnem
klikniti, kliknem
kloniti, klonem
kreniti, krenem
luskniti, lusknem
mahniti, mahnem
mekniti, maknem
merzniti, merznem
mesniti se, mesnem
migniti, mignem
miniti, minem
molkniti, molknem
nagniti, nagnem
pahniti, pahnem
perhniti, perhnem
pihniti, pihnem
pikniti, piknem
pluniti, plunem
plasniti, plašnem

plunkniti., plunknem
pokniti, poknem
puhniti, puhnem
regniti, regnem
riniti, rinem
smukniti, smuknem
suniti, sunem
šiniti, šinem
šleniti, šlenem
švigniti, švignem
telebniti, telebnem
terkniti, terknem
terniti, temeni
toniti, tonem
treniti, trenem
tresniti, tresnem
veniti, venem
verniti, vernem
verzniti, verznem
ziniti, zinem.

IIT. versta.

Glagoli z verstno spono 6.

§. 196. V III. versto štejemo glagole, kterim se končuje nedo-
ločnikova osnova na 6,  za šumevci na a, n. pr. done-ti, gostole-ti ,
germe-ti , kipe-ti , slove-ti , buča-ti , kriča-ti , meža-ti, tiča-ti;  samo

85

nekaj glagolov: gluše-ti, perše-ti, verše-ti  itd. je ohranilo pervotni
6  tudi za šumevci. — Sem spada tudi glagol: spati  — spim.

Po vnanji podobi se glagoli III. verste nekaj vjemajo z glagoli,
ki se v sledeči versti pregibljejo, po notranji nravi pa je velika
razlika med njimi: glagoli III. verste so sploh neprehajavnega,
glagoli IV. verste pa prehajavnega pomena, n. pr. budeti  — buditi;
sedeti  — saditi; slabeti  — slabiti  itd.

Glede na nedoločnik in sedanjik krojimo glagole III. verste na
dva razreda ter je na eni ali na dveh osnovah pregibljemo.

Pervi razred.

§. 197. Pod I. razred spada v novi slovenščini le petero glagolov,
namreč; šteti  — štejem ; smeti  — smem  (redkeje smejem ); speti  —
spejem; umeti  — urnem  (redkeje umejem)  in pa imeti  — imam,  o
kterem glagolu bo pozneje govorjenje; začinjavnim (inchoativnim)
glagolom, ki jih je stika slovenščina v tem razredu pregibala, obru¬
sila se je in skerčila že zgodaj pervotna sedanjikova oblika ejem,
tako da se zdaj skoz in skoz le v drugem razredu spregajo. — Gori
imenovani glagoli se spregajo na eni osnovi, zev jim pa zapira j:

Spregalo: štd —

Nedoločnilc:  šte-ti. — Namenivnik:  šte-t.

Opombe.

§, 198. 1. Pripona terpevno-preteldega deležnika je sploh t ali
n, kakor kažejo glagolniki: štetje , imetje , umetje  — števenje ,
imenje, mnenje.

2. Glagol umeti  po nekterih krajih radi v sledečem razredu
pregibljejo, kar kaže njegova množna 3. oseba: ume nam. umejo,
ki se po gostem nahaja med ljudstvom in po spisih.

r

86

Drugi razred.

§. 199. V drugi razred štejemo vse glagole (razuu gori imeno¬
vanih) z verstno spono 6 (a) n. pr. sedeti , terpeti , živeti  itd.

Pregibljejo se na dveh osnovah: nedoločnikova izhaja na 6  (a),
sedanjikova na i, kakor pri glagolih IV. verste, in sicer tako-le:

Sklanjalo: osn. sed.: gor; nedoločn.: gorč —

Nedoločnik:  gor-e-ti. — Namenivnik:  gor-e-t.

Opombe.

§. 200. 1. Glagol videti — vidim,  ki se v tej obliki (n.

pr. na Koroškem) še dan danes razločno govori, rabi se v novo-
slovenski pisavi večkrat v IV. versti: vidi ti — vidim.  Pregiblje
se pravilno, le velevnik „v i d i“ nam redkoma rabi (n. pr. Vidi
ga ali ga ne vidi , kaj je meni mar.  Cig.) in se sploh z vpra-
šavnim sedanjikom „vidiš“  (okr. viš,  viž  ga), ali z velevnikom
„1 e j, glej  — poglej 11 , ali celč z medmetom „not“  zamenjava,
n. pr. Tej čerki , viž jo tukaj? g se pravi.  Valj. — Not me
zdravega.  Navr.

2. Glagolniki: hrepenjenje, kopernjenje, poželjenje,
itd. so nepravilni; pravilne oblike so: hrepenenje, koper-
nenje, poželenje  itd. — Enaka je tudi z glagolniki: življenje
in terpljenje namesto zastarelih oblik: živenje in terpenje,  ki
je nekteri pisavci spet v rabo jernljč.

3. Le-sem spada prav za prav tudi glagol „hoteti“  in glagol
„vedeti“,  o kterih se bode pozneje govorilo.

87

Nekaj glagolov,

ki se spregajo v III. versti.

I.

Hoteti, hočem

imeti, imam

smeti, smem ali smejem

speti, spem ali spejem

šteti, štejem

limeti, urnem ali umejem

II.

bledeti, bledim
bliščeti, blišči
bobneti, bobni
bogateti, bogatim
boleti, boli
dihteti, dihtim
doneti, doni
germeti, germi
hrepeneti, hrepenim
hrumeti, hruip'
hrupeti, hrupim
kervaveti, kervavim
kipeti, kipim
koperneti, kopernim
leteti, letim
medleti, medlim

I merzeti, merzim
! moleti, molim
noreti, norim
peršeti, perši
puhteti, puhtim
rohneti, rohnim
rujoveti, rujovim
sedeti, sedim
serbeti, serbi
skerbeti, skerbim
sloneti, slonim
sloveti, slovim
smerdeti, smerdim
Stareti, starim
stermeti, stermim
ščemeti, ščemi
Sterleti, šterlim
šumeti, šumim
temneti, temni
terpeti, terpim
trohneti, trohnim
veleti, velim
veršeti, veršim
verteti, vertim
videti, vidim
viseti, visim

zeleneti, zeleni :
želeti, želim
živeti, živim

bežati, bežim
brenčati, brenčim
bučati, bučim
deržati, deržim
derčati, derčim
dišati, dišim
ječati, ječim
klečati, klečim
kričati, kričim
ležati, ležim
mežati, mežim
molčati, molčim
renčati, renč im
režati, režim
slišati, slišim
smerčati, smerčim
spati, spim
tiščati, tiščim
tičati, tičim
vriščati, vriščim
žerčati, žerčim

IV. versta.

Glagoli z verstno spono i.

§. 201. V IV. versti pregibljemo glagole, kterim samoglasnik
1 osnovo zatika, n. pr. gubi-ti, nosi-ti , rodi-ti , sodi~ti  itd.

Vsi glagoli IV. verste se spregajo na eni osnovi; verstna
spona i jim rabi po vseh menjavah, samo v terpmo-preteklem delež¬
niku se i:

a) s sprednjimi zobniki in sikavci vred v srodne šumevce pre-
taplja : roditi  — rojen , vaditi  — vajen, motiti  — močen , pustiti
puščen , gasiti  — gašen , nositi  — nošen , voziti  — vozen
(nam. : rodien, vadien, motien , pustien  itd. ali rodjen, vadjen  itd.)
— Le malo zobnikov se upira tej menjavi, n. pr. viditi  — viden
(III. v.) spriditi  — spriden  itd. ; nepravilne oblike gorenskih Slo-

88

vencev: gaten, kroten, ploden, nasiten  itd. govori se po Koroškem
in Štajerskem še pravilno: gačen, Izročen, plojen, nasičen  itd., kakor
se nahaja tudi v starših slovenskih spisih.

Glagol častiti  (na Koroškem če s ti ti) ima češ 5 e n, n. pr.
Tavžentkrat bodi češčena, o Marija, roza ti!  N. ps.

b) za jezikovci 1, n, r prehaja v j: beliti  — beljen, braniti
— branjen, Izuriti,  — Izurjen  (nam.: belien, branien, lcurien );

c) za ustniki b, p, v in m pa privzame 1 in se ž njim v lj
prelije, n. pr. gabiti  — gubljen, Tcropiti  — kropljen, zdraviti  —
zdravljen, dramiti, ~ - drami jen  (nam.: gubien, kropien, zdravien).

Spregalo: hvali —

Nedoločnik :  hval-i-ti — Namenivnih:  hval-i-t.

Opombe.

§. 202. 1. Pervotna krajša oblika na 6 se je ohranila v seda¬
njem deležniku pri vseh, v sedanjiku 3. množne osebe pa samo pri
tistih glagolih, ki imajo zatezo na i, n. pr. sramotim  — sramote,
pokorim  — pokore  boljše ko: sramotijo, pokorijo  itd.

2. Pri glagolih, ki i pred osebilom naglašajo, preskoči v velev-
niku edinjega števila naglas na koreniko, n. pr. sed. pusti  — vel.
pusti ;  sed. taji  — vel. taji  itd. — V dvojini in množini velevnega
naklona pa je pri glagolih IV. in III verste v naglaševanji velika
razlika med koroško-štajerskimi in med kranjskimi Slovenci: ti po
navadi velevnikovo naklonilo predtegujejo, uni pa rajše korenov
samoglasnik povdarjajo, n. pr. kranjski Slovenci govore: tajiva,
tajita, tajimo, tajite-, učiva, učita, učimo, učite-, vabiva, vabita,
vabimo, vabite  — kor. štaj. Slovenci pa sploh: tajiva, tajita, tajimo,

89

tajite-, učiva, učimo, učite; vabiva, vabita, vabimo, vabite.  —
Pisatelji se derže zdaj te, zdaj une izreka ve, kakor lepoglasje in
potreba nanese, n. pr. Ne budite ]v berlogu svade, dokler spi.
Kos. — Kri mlada pravi: skočiva  in stara: posediva  N. pr.

Gorenci v sedanjiku radi osebila povdarjajo ter govore: terpiva, ter-
pimo, terpitd  itd., kar pa nikamor ne kaže prav.

Nekaj glagolov,

ki se spregajo v IV. versti.

Braniti, branim
broditi, brodim
buditi, budim
ceniti, cenim
častiti, častim
činiti, činim
čutiti, čutim
daviti, davim
deliti, delim
dojiti, dojim
dr&miti, dramim
dr&žiti, dražim
golčiti, golčim
goniti, gonim
govoriti, govorim
gozditi, gozdim
grabiti, grabim
graditi, gradim
gubiti, gubim
hvaliti, hvalim
jezditi, jezdim
kdliti, kalim
kermiti, kermim
kositi, kosim
krojiti, krojim
krotiti, krotim
kupiti, kupim

kuriti, kurim
laziti, lazim
lomiti, lomim
loviti, lovim
ljubiti, ljubim
meniti, menim
meniti se, menim
meriti, merim
mesiti, mesim
misliti, mislim
moliti, molim
moriti, morim
motiti, motim
muditi, mudim
netiti, netim
paliti, palim
paziti, pazim
pl&vati, plavim
pleniti, plenim
pomniti, pomnim
postiti, postim
praviti, pravim
priditi, pridim
prositi, prosim
rabiti, rabim
račiti, račim
rediti, redim

robiti, rdbim
roditi, rodim
roditi, rodim
rojiti, rojim
rubiti, rubim
saditi, sadim
sloveniti, slovenim
služiti, služim
soditi, sodim
staviti, stavim
svariti, svarim
svetiti, svetim
tajiti, tajim
tolažiti, tolažim
topiti, topim
tožiti, tožim
tratiti, tratim
trobiti, trobim
učiti, učim
vabiti, vabim
valiti, valim
variti, varim
voditi, vodim
voliti, volim
voščiti, voščim
voziti, vozim
žaliti, žalim

V. versta.

Glagoli z verstno spono a.

§. 203. Ta versta obsega glagole, kterim izhaja nedoločnikova
osnova na a, n. pr. čuva-ti, dela-ti, laja-ti, meta-ti, veza-ti  itd.

90

Pregibljejo se ti glagoli na eni ali dveh  osnovah. Da se
njih menjava po časih in naklonih na tanje pokaže, zato krojimo
glagole V. verste na štiri razrede;

Pervi razred.

§. 204. V pervi razred devanio glagole, ki se na eni osnovi
pregibljejo in kterih se spona a po vseh spremembah dem, n. pr.
mara-ti, pitu-ti , seka-ti , vonja-ti  itd. — Televnikovo naklonilo i
prehaja za samoglasnikom vselej v j.

Spregalo: dela —

Nedoločnik :  del-a-ti. — Namenivnik :  del-a-t.

Opombe.

§. 205. 1. Zastran glagola „morati — moram®  glej §. 187.

2. „G leda  t i“ ima v velevniku: gl e daj ali glej  (lej), v
sestavah pa tudi „gledi“  n. pr. Pogledi soince nebeškega kras.  Levst.

3. V teni razredu pregibljemo tudi glagole z verstno spono: v a,
dva,  eva  ali iva  n. pr. vervati  nam. verovati ; svčtavaM  nam. sve¬
tovati  ; sdihdvati  nam. zdihovati ; poveličdvati  nam. poveličevati.

Drugi razred.

§. 206. V drugem razredu se spreminjajo glagoli, ki se na
dveh osnovah spregajo; nedoločnikova izhaja na a, sedanjikova pa
na i, ki spreminja pred e;

91

a) jezikovne 1, n, r v lj, lij, rj: klati  — koljem-, plati  —
poljem-, stlati  — stel jem-, slati  — (po)šljem-, orati  — or jem  (nam.
koliem, poliem, steliem, sliem, oriem)  itd.

1») zobnike d v j — t v 6: glodati  — glojem ; metati  —
mečem ; ropotati  — ropočem  (nam. glodiem, metiem, ropotiem ): v

c) goltnike k, h, g v srodne šumevce č, g, ž, dalje sk v šž:
mikati  — mičem, tikati  — tičem, legati  — lažem, stergati  —
steržem, dihati  — dišem, pihati  — pišem, iskati  — iščem  (nam.
mikiem, lagiem, dihiem  itd.)

d)  sikavce c, s, z v srodne šumevce : klicati  — kličem, bri¬
sati  — brišem, vezati  — vežem  (nam. kliciem, brisiem, veziem)  itd.

e)  za ustniki b, p, v, lu pa prehaja v topljeni lj: gibati  —
gibljem; kopati  — kopljem; sipati  — sipljem; dremati  — drem¬
ljem;  (nam gibiem, kopiem)  itd. Pregibljejo se tako-le:

Spregalo: osn. sed.: piši — nedoločn.: piša —

Nedoločnih:  pis-a-ti. — Namenivnik:  pis-a-t.

Opombe.

§. 207. 1. Nekteri glagoli drugega razreda, kterim zapira osnovo
kak zobnik, goltnik ali ustnik, pregibljejo se v sedanjiku in v nje¬
govih odrastkih radi v pervem razredu V. verste, kakor je to bolj
po godu lepoglasju. Taki glagoli so: glodati  — glojem  ali glodam;
kihati  — kišem  ali kiham; devati  — devljem  ali devam; derge-
tati  — dergečem  ali dergetdm ; klepati  — klepljem  ali klepdm;
mikati  — mičem  ali mikam ; sukati  — sučcm  ali sukam ; šetati
— sečem  ali šetam.

92

2. Spomina vredno je tudi, da obrazijo v novi slovenščini ti in
malo da ne vsi glagoli tega razreda svoje deležnike sedanjega časa
rajše v 1. razredu V. verste, n. pr. diha j e  — dihajoč-, dremajo

— dremajoč-, gibaje — gibajoč  nam. diše  — dišoč; dremlje  —
dremljoč-, giblje  — gibljoč.

Tretji razred.

§. 208. V tretji razred spadajo glagoli, kterim se nedoločnikova

osnova na a končuje, sedanjikova pa, večidel na glasu povikšana,

na kak soglasnik izhaja. Taki glagoli so: brati  — berem, gnati

— ženem , prati  — perem, tičati  — tčem (tkem  ali tkam), zvati

— zovem, žgati  — žgem, žvati  — žvem.

Spregalo: osn. sed. ber — nedoločn. bra —

Nedoločnik:  br-a-ti. — Namenivnilc :  br-ž-t.

Če ter ti razred.

§. 209. Glagoli četertega razreda se pregibljejo na dveh osnovah:
sedanjikova  krajša izhaja na kak samoglasnik, nedoločni¬
kova  vselej na a, pred kterim zavoljo lepoglasja j prirašča, u pa v
ov (ev) prehaja, da se zev zatakne; j zapira zev tildi v sedanjiku.
— Sem spadajo glagoli: blju-jem  — bljuvati  ali — bljevati ;
daj-em  — dajati- klju-jem  — kljuvati  ali kljevati-, ku-jem ■—•
kovati ; le-jem,  — lejati; pl ju-jem  — pljuvati ; ru-jem  — rovati ;
se-jem — sejati; si-jem  — sijati; sme-jem se — smejati; snu-jem
snovati; su-jem  — suvati; šču-jem  — ščuvati; tru-jem  — tro-
vati; ve-jem  — vejati  itd. Spregajo se pa:

93

Spregalo: osn. s6 — nedoločn.: seja —

Nedoločnik:  se-j-a-ti. — Namenivnih:  se-j-a-t.

Opombe.

§. 210. Večina teh glagolov se menja po gostem v 1. razredu
V. verste, n. pr. bljuvati  — bljujem  ali bljuvam , bljuvajo  itd.;
pljuvati  — pljujem  ali pljuvam , pljuva,je  itd.: sijati  — sijem
ali si jam, sijaje  itd.

2. Glagoli: bljuvati , pljuvati , rovati , snova.fi, suvati , ščuvati
niso drugega lcot podaljšek pervotnih glagolov I. verste: bljuti ,
pljuti , ruti, snuti, suti, ščuti.

3. Glagol „smej  ati  se“ pregibljejo sem pa tje tudi v III. versti:
smejim, smejiš, smeji  se itd., kar pa ni, da bi se posnemalo.

Nekaj glagolov,

ki se pregibljejo v V. versti.

I.

Bivati, bivam
brigati se, brigam
cverkati, cverka
derdrati, derdr&m
gnjčvati se, gnjevam
grešati, grešam
hlastati, hlastam
igrati, igram
Mlati, kalam
kidati, kidam
kobacati, kobac;im
korakati, korakam
mahati, maham

manjšati, manjšam
marati, maram
morati, moram
motati, motam
nizati, nizam
padati, padam
pahati, paham
pitati, pitam
plavati, plavam
ploskati, ploskam
prašati, prašam
sekati, sekam
slušati, slušam
srečati, srečam

tergati, tergam
treskati, treskam
vekšati, vekšam
vladati, vladam
vohati, voham
zidati, zidam

cvetčvati, evetevam
gubljevati, gubljevam
bojevati, hojevam
koševati, koševam
noševati, noševam
obraždvati, obra-
žavam

94

tergevati, tergevam
verovati, verševa
vojevati, vojevam
II.

klati, koljem
orati, or jem
plati, poljem
slati, (po)šljem
stlati, steljem

beketati, bekečem
blisketati, bliskečem
dergetati, dergečem
glodati, glojem
gogotati, gogočem
klepetati, klepečem
klopotati, klopočem
kokotati, kokočem
krohotati, krobočem
lesketati se, leskečem
meketati, mekečem
metati, mečem
rezgetati, rezgečem
ropotati, ropočem
trepetati, trepečem
šegetati, šegečem
šepetati, šepečem
šetati se, šečem

brehati, brešem
dihati, dišem
iskati, iščem
jokati, jočem
kihati, kišem
legati, lažem
mikati, mičem

I pihati, pišem
piskati, piščem
skakati, skačem
stergati, steržem
sukati, sučem
tikati se, tičem
vikati, vičem

česati, češem
kazati, kažem
klicati, kličem
kresati, krešem
lizati, ližem
mazati, mažem
pisati, pišem
plesati, plešem
prežati se, preže
rezati, režem
tesati, tešem
vezati, vežem

črepati, črepljem
devati, davljena
dremati, dremljem
gibati, gibljem
hripati, hripljem
hrupati, hrupljem
jemati, jemljem
kapati, kapljem
kimati, kimljem
klepati, klepljem
kop&ti, kčpljem
kopati, kopljem
pipati, pipljem
sipati, sipljem
snemati, snemljem

ščipati, ščipljem
škripati, škripljem
tipati, tipljem
tripati, tripljem
zibati, zibljem
zobati, zobljem

III.

brati, berem
gnati, ženem
prati, perern
tkati, tčem, tkem ali
tkam

zvati, zovem
žgati, žgem
žvati, žvem

IV.

bljuvati ali bljevati,
bij ujem
dajati, dajem
kljuvati ali kljevati,
kij ujem
kovati, kujem
lejati, lejem
pljuvati ali pljevati
pljujem
rovati, rujem
sejati, sejem
sijati, sijem
smejati se, smejem
snovati, snujem
suvati, sujem
ščuvati ali ščevati,
ščujem

j vejati, vejem

VI. versta.

Glagoli z verstno spono: ova (cva).

§. 911. V VI. versto štejemo glagole, kterim izhaja nodoločui-
kova osnova na — ova (za ozkimi soglasniki na — eva), seda-
njikova pa na n, ki se za nedoločnik v ov ali ev povzdigne ali
razširi, da kaka odpertina ne navstane; v sedanjiku stopi j med
odperte glasove, n. pr. kupu-jem  — kupovati  (nam. kupu-ati );
kralju-jem  — kraljevati  (nam. kralju-ati.)

95

Spregalo: osti. sed.: kupu —• nedoločn.: kupova —

Nedoločnih:  laip-ova-ti. - Namenivnilc : kup-ova-t.

Opombe.

§. 212. 1. Krajša oblika 3. množile osebe sedanjega časa, ki

se nahaja Se pri starših slovenskih pisateljih, izginila je novi slo¬
venščini iz splošne rabe; enako je tudi I. deležnik sedanjega časa
na 6  večidel deležnik na uje izpodrinil; torej govorimo in pišemo
sploh; k n p o v a j e, g o s p o d o v a j e, p r i č e v aj e namesto kupuje,
gospoduj 4, pričuje;  samo ogerski in nekteri štajerski Slovenci
so si ohranili še pervotne stare oblike.

5. Včasi povdarek korenika na-se potegne, da je u le malo
slišati v izreki, n. pr. varujem, v e r u j e m, škddujem  itd.;
izpuščati ga pa nikar, ker je potreben pri izpeljavi nedoločnika in
njegovih odrodkov.

3. Namesto pravilnega velevnika: varuj  itd. piše se tudi:
vari ali varvaj,  n. pr. Noč in dan se vari greha.  Jer.

Nekaj glagolov,

ki se spregajo v VI. versti.

Bojevati se, bojujem
darovati, darujem
gospodovati, gospodu¬
jem

gostovati, gostujem
imenovati, imenujem
kljubovati, kljubujem

kraljevati, kraljujem
kupovati, kupujem
mirovati, mirujem
modrovati, modrujem
moledovati, moledujem
namestovati, uamestu-
jem

napredovati, napredu¬
jem

obedovati, obedujem
oblastovati, oblastujem
obraževati, obražujem
ogledovati, ogledujem
pomanjkovati, pomanj-
kujem

potrebovati, potrebu¬
jem

praznovati, praznujem

96

premišljevati, premiš¬
ljujem

pričevati, pričujem
pripovedovati, pripo¬
vedujem

prerokovati, preroku¬
jem

pustovati, pustujem
radovati se, radujem
spoštovati, spoštujem
sramovati se, sramujem
stanovati, stanujem
strahovati, strahujem
škodovati, škodujem

varovati, varujem
vojskovati se, vojsku¬
jem

vzdigovati, vzdigujem
zaničevati, zaničujem
zdihovati, zdihujem
žertvovati, žertvujem.

B. Brezsponna sprega.

§. 213. Brezsponna sprega, v najstarših časih več glagolom
lastna, zapopada v novi slovenščini razun pomožnika sem — bom
še štiri glagole s sestavljenicami vred; njih osnove so: včd—, dad—,
jed — in gred — .  Sem spada po nekakem tudi: dem,  ki ima v
2. in 3. osebi dvojnega in v 2. osebi množnega števila: d e s t a,
deste in znam (z nad—),  ki imd nekod tudi: z n as ta, zn as te.

Pomožni glagol:  hiti.

§. 214. Kakor v drugih jezikih glagol tudi v slovenščini ni
pognal toliko samoraslih oblik, da bi mogel samostojen dopovedati
vse razmeri časa in naklonov. V dopolnjenje njegove pomanjkljivosti
nam rabi tedaj pomožni glagol  ali p o mož  ni  k,  ki je v slo¬
venščini le eden  in se na podlagi treh korenik: j e s-, b o d-, b i-
tako-le pregiblje:

a) v nezloženih časih in naklonih.

'Nedoločnih:

ji-ti. — Namenivnik:  bi-t (v sestavah).

*) Prav za prav sedanjik s prihodnjikovim pomenom.

97

b) v zloženih časih in naklonih.

Opombe.

§.215. Pervotna oblika: jesem  (strsl. iecmk,)  j e si,  j est  itd.
se je ohranila med Slovenci le ob liro vaš ki meji in po Istri; dru¬
god je pervi zlog odpadel, v 3. edinji osebi pa st odletel.

Kakor: sem,  si,  je  itd. namesto: jesem, jesi, jest  itd.,
rabi nam tudi prihodnjik bodem  v govoru in pisavi rad v okraj¬
šani obliki, namreč bom, boš,  bo  itd.

§. 216. V zvezi z nikavnico ne se glasi pomožnik v sedanjiku:
nisem  (redkeje nesem)  in se razun 3. edinje osebe kakor sem
pregiblje, namreč:

ednina: 1. nisem (nesem); 2. nisi (nesi); 3. ni (namesto: nije,
nčje);

dvojina: 1. nisva (nesva)-e; 2. 3. nista (nesta)-e;

množina: 1. nismo (nesmo); 2. niste (neste); 3. niso (neso).

S pomočnikom bodem in biti  se nikavnica nikdar ne zrašča.

Nepravilne so oblike: je ne — smo ne, ki so okoli Lutomera navadne,
in nevredne, da bi se kedaj v knjižno rabo jemale.

§. 217. Pomožnik sam ob sebi je srednjega, v sestavi s pred¬
logi tvornega  pomena. Nektere sestavljenke so ohranile še per-
votno sprego, namreč: dobim, prebijem ali dob6  m, p r e b 6 m;
v velevniku: dobodi, prebodi;  v terpevnem deležniku: dobit,
zadobit, prebit;  vendar se z drugimi vred pregibljejo tudi v
IV. versti, kamor je po verstni sponi verstimo; odtod njih dvojni
sedanjik, velevnik in terpevni deležnik. Sestave: zabiti in izne¬
biti  se  pregibljemo le v IV. versti.

* Sem ter tje rabi Slovencem: naj sem,  naj  je  namesto naj bom,
naj bo.

Slovenska slovnica. 7

98

• 218. Osnova: ved —

Nedoločnik:  ved-e-ti. Namenivnik:  ved-e-t.

O p o ra b e. 1. V 3. množni osebi sedanjega časa se je ohranil
še pervotni d, ki v 2. osebi dvojnega in množnega števila zavoljo
lepoglasja pred t, v s prehaja, torej: ved6 in vesta, veste  na¬
mesto ved ta, ved te. — Yčasi se prikaže ta glagol, posebno v
narodnih pesmih, še v svoji popolni obliki n. pr. Kar po zemlji
leze ino grede , od hudobe tvoje pravit ’ vede.  N. ps.

2. Namesto pravilne oblike: vedo  govore in pišejo nekteri
Slovenci: vejo,  n. pr. Kedar vesta dva, tedaj se še zarigljd ;
kedar vejo trije , vejo vsi ljudje.  N. pr.

3. V' sestavah imd v velevnikn raje: vej (-va, ta, mo, te), n.
pr. Zapovej morju in vetrovom!  Eavn.

§. 219. Osnova: dad —

99

Opomba. Včasi se prikazuje dam v svoji polni obliki:
dadem, dadeš, dade  itd. n. pr. Kedar sam ne bom imel , dade
drug.  Cegn.

Namesto: dado — dade  nam rabi po gostem: dajo.

§. 220. Osnova: jed —

Nedoločnik:  jes-ti. Namenivnilc:  jes-t.

Opomba.  Kakor vedem in dadem,  prikazuje se, posebno
v narodnih pesmih, tudi: jedem,  z n a d e m in g r e d e m v svoji
polni obliki n. pr. Kar iz ust mu grede,  vse je zlato jedro.  Yalj.

Glagol: grem (gredm).

§. 221. Glagol grem (gredem)  se pregiblje samo v seda¬
njiku in v v njegovih deležnikih in sicer tako le:

Ednina. Dvojina. Množina.

gre-m
gre-š
gre

grev-a, ve

gre-mo
gre-s-te
gred-o (grejo).

j gres-ta, te

Deležniki sedanj, časa:  I. gred-e; II. gred-6-č (a, e)
Druge čase in naklone zajema iz glagola: g e d.

C. Nepravilna in nepopolna sprega.

§. 222. Nepravilno se spregajo glagoli: iti — ide m, ho¬
teti — hočem in imeti — imam,  ker njih sprega se v mar¬
sičem loči od sprege drugih glagolov.

Nepopolno ali pomanjkljivo se spregajo n. pr. grem  (§. 221),
ide m (§. 223), prem,  ki se pregiblje le v edinjem sedanjiku:
prem, preg,  pre  (pravijo) in baje, boje — bojo  (dicunt),
navaden samo v 3. osebi.

7 *

100

Le-sem spadajo tudi velevniki: na, nata, nate  — nuj, nujva,
nujmo, mi j te  — udri, udriva, udrita, udrimo, udrite  — bali,
hajdi, balimo, hajdimo, balite  — jeli, j elita , jelite  — nikari,
nikarte  in še drugih nekaj.

Glagol: iti.

§. 223. Ta glagol se pregiblje v sedanjiku in velevniku pra¬
vilno: pretekle deležnike pa zajema iz osnove, šed;  tudi v seda¬
njiku ga med Slovenci večidel glagol grem  (§. 221) namestuje.
Pregiblje se:

Prihodnjik mu je sestava: pojdem, poj deš, pojde  itd.,
ki ima tudi svoj pravilni velevnik: pojdi, pojdiva, pojdita,
pojdimo, pojdite ali pčjva, pčjve, pčjmo,  p 6 j te.

§. 224. Po tem pravilu se ravnajo tudi sestave: dojdem, izidem,
najdem, poidem, prejdem  ali preidem, pridem, snidem se, zajdem,
itd.; njih pravilni pretekli deležniki so: I. došedši, našedši, prišedši,
itd. II. došel, izšel, našel, pošel, prešel, prišel, sešel, zašel (šla, o).  —

Kakor i d e m, jemljo tudi sestave vse oblike preteklega časa
iz starega glagola šed —; kdor piše n. pr. pridši,  ta izpeljuje
deležnik na ravnost iz: pridem.  — V starših spisih se nahaja
včasi: prišed, n. pr. (Sara) prišed izza dvora, reče.  Bavn.

Če ti pa zastarela oblika: prišedši  ni po volji, piši rajše
brez tega deležnika ali pa menjaj včasi z glagolom: prispevši,
dospevši.

Terpevno-pretekli deležnik glagola najti je najden.

Namesto poidem  slišati je tu pa tam: p o gr e m itd. n. pr. AJco narti
hruli pogre, in vino poteče  itd.

Glagol: lrotdti.

§. 225. Glagol hoteti,  ki spada po pravem v III. versto,
podveržen je v spregi mnogim menjavam, ki so ptuje drugim gla¬
golom, kakor je videti iz naslednjega spregala:

101

Nedoločnih:  hot-e-ti. — Namenivnih : hot-e-t — htet.

Opombe.  1. Nekteri Slovenci govore v sedanjiku očem  ali
po odpahnjenem korennem zlogu: čem,‘češ, če — čejo,  n. pr.
Ge bom živel , očem še Jctere nore med ljudi dati.  Vodn. — Al
hočeš haj počakati, aV češ se precej mahati ?  N. ps.

2. Z nikavnico n e se staplja hočem v besedo: nočem, nočeš,
noče ali nečem, nečeš, neče  itd., ki imd v 3. množni osebi:
nočejo, nečejo, ne hote, nete ali note.

Glagol: iinčti.

§. 226. Glagol imeti spada po nedoločnikovi osnovi v III., po
sedanjikovi v V. versto. Njegova nepravilnost v spregi se kaže v
tem, da obrazi velevnik na podlagi nedoločnikove osnove; pregiblje
se pa:

Nedoločnih:  im-č-ti. — Namenivnih:  im-č-t.

102

Opombe.  1. Namesto:  imam, imaš, ima itd. nahaja se,
toda le po redkem: imadem, imadeš, imade, n. pr. Orožje
imade vsaka, božja star na svetu.  Cegn.

2. Z nikavnico ne se staplja v sedanjiku v: nimam ali
n e m a m.

D. Obraževanje zloženih časov in naklonov.

§. 227. Slovenski glagol sam ob sebi ni tako bogat v pregibih,
da bi mogel vse razmeri časa in naklona brez ptuje pomoči s sa¬
moraslimi oblikami naznanjevati. Od kar sta se nam izgubila ter-
pežno- in prostominuli čas, ima slovenščina razim deležij (t. j. ne¬
določnika, namenivnika in deležnikov) le en nezložen čas in naklon
(sedanjik  in v e 1 e v n i k);  vse druge čase in naklone moramo s
pomožniki opisovati.

Zloženi časi so tedaj: prihodnji, pretekli in predpre¬
tekli  čas; zloženi načini pa: pogojnik in ž e 1 e v n i k.

§. 228. Prihodnji čas ali prihodnjik  se obrazi, če zve¬
žemo II. pretekli deležnik z doveršniin pomožnikom „b o m, boš,
b o“ itd., kakor kaže sklanjalo:

N. pr. Strupa mi bo v vinu napivala, ga v pogači mi bo
ponujala.  N. ps. — Spominjal se boš tihega pristana, od liter ega
si odplul.  Cegn.

Kakor glagoli: pojdem, poletim, potečem, poje zdim
itd., tako so tudi drugi doveršniki že v sedanjikovi obliki sploh pri¬
hodnjega pomena (§. 216) n. pr. Ko dorastete, pridete v svet,
spoznate zlo in dobro, zapeljevali bodo vas, pridete v skušnjavo.  Cegn.

Včasi se opisuje prihodnjik s sedanjikom čem,  češ  itd. ali
imam, imaš  itd. n. pr. Iz njih sadov imate nje spoznati.  Trub.
— Da če vladati ena edina vseslavenščina.  Suh.

§. 229. Pretekli  čas  izobrazimo, če II. pretekli deležnik s
sedanjim pomožnikom: sem,  si, j e itd. zložimo, kakor kaže sklanjalo:

I. Prihodnji čas.

Ednina.

Dvojina.

Množina.

II. Pretekli čas.

103

N. pr. Lenčica se je hitro zasuknila, na konjiča urno je

smuknila.  N. ps. — Luč
sreče se odkrile.  Cegn.

resnice mi je zasvetila , steze prave

III. Predpretekli čas.

§. 230. Predpretekli  čas  se opisuje z II. preteklim delež¬
nikom in s pomožnikom preteklega časa: bil (a r  o) sem,  si  itd.,
kakor kaže sklanjalo:

Ednina. Dvojina. Množina.

N. pr. Ko  so bili domovino oteli nevarnosti , vernil se je vsak
vojščak na svoj dom.

IV. Pogojni naklon.

§. 231. Pogojni naklon ali pogojnik  se obrazi z II. pre¬
teklim deležnikom, in sicer a) za sedanji in prihodnji čas s pomož¬
nikom : b i za vse osebe in števila in b) za pretekli čas s pomožnim
pogojnikom: bil (a, o) bi, kakor kažeta sledeča obrazca:
a) sedanjega in prihodnjega časa:

N. pr. Na svetu ni človeka , da bi ustregel vsem ljudem.  N. pr. —
Ko solnce ne bi peklo iz višine , kako zorela bi polja kraljica!  Ceg.

b) preteklega časa:
Ednina.

I r.; 1 (po)delal.
' ' a, o

Dvojina. Množina.

d (

bi

. . ( (po)delal-a

j i, i

N. pr. Ko ne bi bilo nebo dežja poslalo , vse na zemlji bi
bilo kruha stradalo.

(po)delal-i,
e, a

104

V. Ž e 1 e v n i k.

§. 232. Želevni naklon ali želevnik (dopustnik) se na¬
redi, če postaviš besedico naj pred določni in pogojni naklon. Tako
se n. pr. glasi želevnik:

a) sedanjega časa:  1. naj delam, 2. naj delaš, 3. naj
dela itd.

b) pogojnega naklona  ra) 1. 2. 3.: naj bi delal (a, o) itd.

p)  3. 2. 3.: naj bi bil (po)delal
(a, o) itd.

N. pr. Kdor hoče živeti in srečo imeti, naj dela veselo in
moli naj vmes.  Pot. — Naj nas celi svet zapušča, serčno terpi
— draga duša!  Olib.

E. Terpevna doba ali oblika.

§. 233. Terpnini slovenščina  nima lastne oblike in jo
zamenjava s tvorino, kjer koli je mogoče. Daje se pa glagolu ter-
pevni pomen:

1. če se tvornemu glagolu (razim povračavnikov) povračavni
zaimek pridene, n. pr. Kalcor se mi streže, tako mi kosa reže.  N.
pr. — Koder solnce teče, povsod se kruh peče.  N. pr.

2. če se terpevno - preteklemu deležniku dotični pomožnik pri¬
dene, namreč za

a) sedanjik: sem,  si, je  itd. Kdor je h kruhu rojen, nikdar

hleba ne doseže.  N. pr.

b) prihodnjik: bom, boš,  bo  itd.: Ne sodite, da ne lote

sojeni.  Met.

c) pretekli čas: bil (a, o) sem, si itd. Slaba sekira še nikoli

ni bila s tnala ukradena.  N. pr.

d) pogojnik: b i 1 (a, o) b i itd. Solnce čisto sije, kakor hi bilo

skopano.  Valj.

e) želevnik: naj bom,  boš  itd.: Naj bo češčen vekomaj!

f) velevnik: bodi  itd. Bodi pohvaljena, večna dobrota!  Ravn.

g) nedoločnik: biti: Pohvaljenemu biti nikomur ne preseda.

N. pr.

105

III.  Členki.

\

> 7 1. Poglavje.

A. Prislov.

Kdj in kolikor Je prislov.

§. 234.  Prislovi ali prir e čj a so besede, pervotne ali iz¬
peljane, ki pojasnujejo djanja in tudi lastnosti z ozirom na kraj,
čas, način ali vzrok,  n. pr. Povsod dobro, doma najbolje.  N.
pr. — Smert povsod za nami hodi.  Slomš.

S  prislovi je slovenščina zelo bogata; po njih pomenu se ločijo
na čvetero:

I. Prislovi, ki znanijo kraj.

§. 235. Krajevni prislovi naznanjajo :

1. na vprašanje: kje?  mesto, kje se kaj godi ali kaj biva,

2. „ „ kam?  pomanjkanje ali mer djavnosti, in

3. „ „ kod?  (odkod — do kod)? kraj, kod se kaj verši.

106

doli, zdolaj
domd

gori, zgorej, ozgorej
notri, notre, znotraj
predi, predej, spredaj
spodi, spodej
sredi, sredej
zadi, zadej
zraven, z ravno

| doli, dol, navdol
domu
gori, gor
noter, not

pred, popred, naprej
spod

sred, na sred
zad, nazdd, nazdj
zraven

blizo, blizu, bliz

daleč, deleč

krog, okrog, okoli, okol

mimo, memo, mem
poleg, pole
takraj — unkraj, un-
stran
vmes

vprek, prek
vpričo, pričo, nazoč
zverh

blizo, blizu, bliz
daleč, deleč
kviško, kvišku, na
viš(ek)
preč, proč
poleg

proti, naproti
vmes

na vprek,

v kraj, spoti, stran
na verb

Navpraš. kje?—kam?
na desni — na desno
na levi — na levo
pri roči, pri ndredi;
od rok

na samem, na samini;

— v breg, v kreber;

— pod se, med sč

i. t. d.

N. pr. Jabellco ne pade
daleč od jablane. N.pr.

— Zunaj lep , znotraj
slep.  N. pr. — Kjer
truplo , tam orli.  N. pr.
—Kar se doma slcvasi,
ne razglasi.  N. pr. —
Na svetu je lice več-
hrat daleč od resnice.
Ceg. — Vsalca pot ne
derM domu.  N. pr. —
Strupena sapa tod vi¬
hra!  Vilb.

II. Prislovi, ki znanijo čas.

§. 236. časovni  prislovi naznanjajo:

1. na vprašanje: k e d d j ? čas, o kterem se kaj godi ali biva,
in so ti-le:

vpraš.: k e d d j, k d d j ? — ozir: k e d a r

107

vred, h krati,
pree

precej, pri tej
priči

kmalo, kmalu,
kmal

s časom, sča¬
soma

pred, prej, po¬
prej

davno, zdavna

sicer, scer,

prevred, prezgo¬
daj

Na hip, hipoma; ko bi trenil, ko bi pihnil; po dne, po noči;
s pomladi, po letu, jeseni, po zimi; za dne; z nočjo; do poldne,
pred poldnem; o poldne, po poldne; do polnoči, po polnoči; čez
leto dni; predvčeraj, predvčerajšnjim, predvčeranjim, po jutrišnjem,
po jutrenjem, jutromine; predsinoči; predlani, predlanskim; pred-
letašnjim; dosihmal, posihmal; nevadno; nevtegoma, spotoma, ma¬
homa ; v curku; na zadnje, naposled; obnam; iz konca; itd. n. pr.
Daj še danes pečenega Škerjanca, ko jutri kokoš.  N. pr. —- Naj-
pred štalica in potlej kravica.  N. pr. — S pomladi vsaka buče-
lica krajcar.  N. pr. — Drevi utegne marsikaj drugače biti, kakor
je davi bilo.  llavn.

N. pr. Ne prodaj koše, dokler medved v berlogu tiči.  N. pr.
2. na vprašanje: kolikrat  (kolikokrat)? koliko časa?
doklej?  itd. nadaljevanje ali ponavljanje kacega djanja:

vpraš.: kolikrat? koliko  časa? — ozir.: kolikorkrat, kolikor časa:

N. pr. Večkrat bit kakor sit.  N. pr. — Mojstrov sin dosti¬
krat ni imena vreden.  N. pr.

III. Prislovi, ki z n a n i j o način.

§. 237. Prislovi, kteri določajo način, so:

1. kolikostni,  ki kažejo na vprašanje: koliko?  kolikost
ali silo;

108

2. kakovostni, ki kažejo na vprašanje:  kako?  kakovost
kakošnost in

3. prirekovavni ali odrekovavni, s kterimi odgovar-
jamo na vprašanja; ali? li, jeli? anti? mar?  mar  ne?  kaj
ne?  itd. in

4.  pojasnj evavni.

vpraš.:  koliko?
ozir.:  kolikor

toliko

tolikaj — kolikaj

ovoliko

onoliko

nekaj, nekoliko, kaj
nič, nikaj (ništer)
marsikaj
kolikor koli
kolikor si bodi
kolikor — toliko
kolikanj — tolikanj
količkaj — toličkaj
kolikor mogoče

vpraš.: kako?
ozir.: kakor

tako, tak
takisto
ovako
onako

nekako, po nekakem
nikako
marsikako
kakor koli
kakor si bodi
kakor tako
inako, inače
drugako, drugače
enako.

prirekovavni — odre¬

kovavni :

pojasnovavni — pri-
merjavni:

a) prirekovavni:
da, kaj pa, kaj pa da;
to je, to je da, tja da
to se ve, se ve da
vsikako, po vsako r-
šnem

gotovo; po vsaki ceni

le, le le

mar

pač, pač da
prav

res, zares, resen, pač
res

celo, clo
čedalje bolj
čisto
dokaj

dosti, dosta, zadosti
dovolj, dovelj
jako, grozno, silno
močno
kaj
kaj si

komaj, komej, toliko
da

kupoma, na kupe
k večemu
le

malo, majlieno
manj, menj
meroma
mnogo, sila
najmanj

bolj (magis)
jež — peš
križem, navskriž
lelikoma, z labka
muhte

nagloma, nanagloma
navlašč, nalašč
napek, napačno
na ravnost
narazen, razrazen
narobe

nenadoma, iz nenadi
počasi, po času
polagoma, polebkoma
po malem, po malu
posamič, samši, po s&-
mezi
posebej

po verhu, poveršno
prenehoma; ne —

b) odrekovavni:
ne

nak, naka
nič

nikar, nikari, kar
kratko in malo ne
celo ne

nikakor, po nikakor-
šnem

po nobeni ceni
v noben kup
zabman, zavman
zastonj

c) dvomno pri- in od¬
rekovavni :
blezo, blezi
boje

berž ko ne, beržčas

li, je li

menda

109

pol

popolnoma
posebno, sosebno
prav
precej

premalo — preveč

sceloma, s celom

skor, skoro, skorej

več, više (plus)

veliko

vsaj

vse —

zel6, zlo

zevsema

zgolj, zgoli

čez nemoč

N. pr. Mnogo 'psov
zajčja smcrt.—Kar je
preveč , še s kruhom ni
dobro.  N. pr. — Veliko
še imajo ljudje , le do-
sta nikoli.  N. pr.

samotež
skrivaj, skrivši
sproti, nasproti
tešč, na tešče
tik, tikoma, stikoma
vedoma, ne —
vidoma, ne —
vkljub, h kljubu
vkup, skup, skupaj
vsaksebi, saksebi
všeč, po všeči
zapored, — orna
zastonj, zapstonj
zmirom, zmerom
znak, v znak, v opiat
zoper

Le-sem spadajo tudi
vsi pridevni in samo-
stavni prislovi, kakor:
skokoma; vstop, stopo-
ma;strahom,strahoma;
po paru, šparoma itd.
N. pr. Visoko letal,niz¬
ko padel.  N. pr.— Maj¬
hen lonček hitro skipi.

lehko da
morda

morebiti, znabiti
neki, nek
nemara
kakor se kaže
po vsej priliki
po videzu
javelne, javalne
komaj, komej
jedva

težko, težko da.

d) pojasnjevavni:
kratkoma, na kratko
namreč

navlasti, zvlasti
prav za prav
sploh, v obče.

N. pr. Ali verujeta?
— To je da.  Ravn.

IV. Prislovi, ki znanijo vzrok.

§. 238. Prislovi, ki znanijo vzrok kacega djanja, so ti-le:

vpraš.: zakaj? pokaj? čemu?  — ozir.: za česar  d el  j.

zat6, zatorej, za tega voljo, zategavolj®

tedaj, ta,j za tega delj, zategadelj.

N. pr. Bog nam ne pošilja tug in nadlog vselej le zato , da
bi nas ponižal , ampak dostikrat zato , da nas povzdigne.  BI.

Stopnjevanje prislovov.

§. 239. Prislovi ali prirečja se ne pregibljejo v govoru, kakor
imena in glagoli, po sklonih, osebah, številih ali časih. Ker pa
določujejo prislovi tudi kakovosti, ki jih same ob sebi ali v viši
ali niži meri pridovamo stvaršm ali djanjem, zato je kakovostnim
prislovom lastna tudi stopnjava, kakor pravim pridevnikom za
srednji spol, n. pr. lepo — lepše, najlepše; visoko — više, naj¬
više, vseviše; lahko, lehko — laže, laglje, leže', lože; dobro —
bolje, najbolje; mehko — meče, mehčeje itd. — Verh tega si še
pomni:

110

Mizo, bliže; najbliže kmalo; prej, pred, poprej; naj-

daleč, deleč; dalje, delj; najdalje pred itd,
itd. malo, majheno; manj, menj,

najmanj itd.
veliko; več, više; največ, najviše.

N. pr. Kdor je zadovoljen , najmanj potrebuje.  N. pr.

VIT. Poglavje.

B. Predlog.

Kaj in koliker je predlog.

§. 240. Predlogi  kažejo razmeri, v kterih so osebe ali stvari
med seboj, zato jim pravimo tudi ra zrn e miki.  Predlogi so v
obče krajevnega  pomena in tolike moči, da devajo svoje ime
vselej v kak odvisen sklon.

Po svojem izvirku so predlogi a) pravi ali pristni,  ki je
vedno kot predloge v rabo jemljemo, kakor so: do, iz, od, k, pri
itd. —- in b) nepravi ali nepristni  t. j. prislovi ali samostav-
niki z močjo pravih predlogov, kakor so: bi iz o, okoli, vpričo,
v e r h itd.

Po njih rabi ločimo predloge a) v s a m o s t o j n e ali 1 o č 1 j i v e,
ktere same za se ali v zvezi z drugimi besedami v rabo jemljemo,
— in b) nesamostojne ali neločljive,  ki nam le v zvezi z
drugimi besedami rabijo. Nesamostojni predlogi so: pa—,  p ra—,
pre(pro-), u — in v z—; vsi ostali so ločljivi ali samostojni.

Predlogi se vpregajo z enim, z dvema ali s tremi  skloni.

§. 241. Z enim  sklonom vpregamo predloge:

I. Predlogi z enim sklonom.

111

iz: Novo življenje
Mije iz groba.
Ceg.

od :Ncduha spra¬
vi človeka od
kruha.  N. pr.

vkljub :—Vkljub
vsem opoviram
domača omika
vendar le na¬
preduje.

skoz: Gre skoz
les , ne vidi dre¬
ves.

§. 242. Z rodivnikom  se dalje vpregajo:

a) sestavljeni predlogi:

izmed, zmed: Eden izmed vas me bode izdal.  Met.
iznad, nad: Iz nad glave greš mi v zimo  (lastovka). Vodu.
izpod, spod: Izpod strupa bolečine kal veselja požend.  Čb.
izpred, spred: Izpred oči, iz misli.  N. pr.
izza: Izza pasa zdere svitli meč.  N. ps.

b) prislovi,  sami ob sebi ali sestavljeni:

blizo, blizu, bliz: Stare vrane ne pobirajo červov blizo brani.  N. pr.
glede: Glede cene se ne bova sperla.

mimo, memo: Krepost bo seboj vzel mimo smerti starin mlad.  Led.
nazoč, nazoči gl. vpričo.

okoli, okol: Okoli zlatega teleta svet na sapo raja.  N. pr.
okrog, krog gl. okoli.

poleg: Bog živi tudi vas poleg nas!  N. pr.

prek: Burja prek logov leti in drevje šibi.  Slomš.

razim, zvun, zunaj: Razun tebe nimam pomočnika.

štrit, vštrit, vštric, štric: Vštrit poslopja stoji nova cerkev.

takraj — unkraj, unstran: Slaven svet se giblje unstran naših

gor.  Cegn.

tik: Tik sreče nesreča preži.  N. pr.
znotraj — zunaj: Znotraj  — mestnega okoliša.
zraven, zravno: Ležala je klada s čemim pertom in zraven
nje blazina.  Cegn.

c) samostavniki,  sami ob sebi ali sestavljeni:
dno (na dno): Dno morja gomazi prečudna gamdd.
konec: Konec vasi stoji za potom stara jablan.

kraj (pokraj, nakraj): Kraj suhega drevesa tudi sirovo gori.  N. pr.
mesto, mestu, namesto, namestu: Namesto cirilice nam rabi

zdaj latinica.

sred, sredi (posred, nasred): Tabor stal je sred goščave.  Vilh.
vpričo, pričo: Obličje stare mamke se vpričo cveteče mladine
vidno pomladi.  Vert.

verh, verhi (naverh): Verhi hriba so jo nesli.  N. ps.
vsled, sled, posled; Vsled lanske uime je cena močno poskočila.
zavoljo, zavolj, zadelj, zarad, zbog, zastran: Liban je slovel
zastran krasnih cedrov.  Vera. — Ni tresla se zbog smerti , ampak
zbog rešitelja.  Cegn.

112

II. Predlogi z dvema sklonoma.

§. 243. Z dvema sklonoma se vpregajo na razna vprašanja:

s, z, ž: I. S sta¬
rega drevja sad-
jesamopada.N.
pr. — Prazno je
delo brez sreče
z nebes.  Pot.

II. Skopost s
kupom raste.  N.
pr. — Bolezen
gre z vozom v
človeka, iz člo¬
veka po niti.

zoper: I. Sin je
vstal zoper oče¬
ta.  — Ver.

II. Ta človek
vse meni zoper
dela.

na: I. Drevo se
na drevo na¬
slanja, človek na
človeka.  N. pr.

II. Na razva¬
linah novina
oživi.  — N. pr.
ob: I. Kdor za
ptuje prime, ob
svojeprideN.  pr.

11. Kdor je len
ob setvi, malo
žanje.  N. pr.
po: I .Pošlji mi po
sv. olje.  N. ps.

II. Človek po
svetu, ko bučela
po cvetu.  N. pr.
v:I .Odvsakehiše
pot v Rim.  N. pr.

II .Človekkaže
v mladosti, kaj
bo v starosti.  N.
pr.

med: I. Gorje go¬
lobu,ko med orle
za j de.  N. pr.

ll. Med pra¬
vico in krivico
ni srede.  N. pr.
nad: I. Nad tvoje
gremkostiN.ps.

II. Nad mo¬
stom kroka vran
čem.  N. ps.
pod: I. Lavdon
dene vse pod
meč.  N. ps.

ll.Podpodobo
kruha in vina.
pred:I .Vsakakok-
Ijapredsvojepi-
ške berska.  N. ps.
II. Slovenci
radi zakrivajo
svoje stare na¬
vade pred ptuji-
mi ljudmiN odn.

III. Predlog s tremi skloni.

§. 244. S tremi skloni se druži predlog: za, in sicer:

a) z rodivnikom  na vprašanje: kedaj? n. pr. Za dne.
jo zmer na rami nosi.  N. pr.

b) s toživnikomna  vprašanje: kam? n. pr. Za pridnega
za vsakim germom kos kruha, pod vsakim kamenom krajcar.  N. pr.

c) z druživnikom  na vprašanje: kje? n. pr. Krivica se
za mizo  smeje, pravica pa za vratmi joče.  N. pr.

113

Vlil.  Pog-lavje.

C. Veznik.

Kaj in boliker.je veznik.

§. 245. Vezniki so členki, kteri vežejo posamezne besede in cele
stavke v lepoglasne celote. Po njih rabi v priredno- in podredno-
zloženih stavkih ločimo je v priredne  (priredovavne) in pod¬
redne  (podredovavne) veznike.

I. Priredili vezniki.

§. 246. Po njih opravilu so priredni vezniki:

I. vezavni:
i, in, ino •

pa
ter
tudi
i — i

ne le (samo) — ampak
tudi

ne — ne, ni — ni, niti
— niti

tako — kakor
dalje

potem, potlej
k temu, na to, verh
tega

naposled itd.

časi — časi, včasi —
včasi

zdaj — zdaj, sedaj —
sedaj.

nekaj — nekaj, neko¬
liko — nekoliko
deloma — deloma

kakor, kot
namreč, najme
vzlasti, zlasti, navlasti
Slovenska slovnica.

II. protivni in lo-
čivni:

a) protivni:
a

ali, al
pa, pak
toda

le, le da

samo

samoda

samoč

vendar

vendar le, pa vendar
pri vsem tem

ne — ampak
ne — temuč, temveč
ne — marveč
ne kar, ni pa kar

b) ločivni:
ali

ali — ali

bodi — bodi, bodi si
— bodi si

n. pr. Sanj je laž, a
Bog je istina.  N. pr.

III. t e r d i v n i in
sklepavni:

a) terdivni :
zakaj

kajti

saj

sicer, scer
drugače, drugači
inače, inači

b)  sklepavni:

zat6, zatorej, torej
zategadelj, zategavo-
ljo, zarad tega
vsled tega

po takem, po tem
takem
tedaj

n. pr. Molči, molči,
mlada Breda, saj
že nam turn nas¬
proti gleda.  N. ps.

8

114

n. pr. Mera in vaga
v nebesa pomaga.  N.
pr. — Slovenščino
varuje Kras , burja

pa Čič.  Cb.

— Žetev je sicer
velika, ali delav¬
cev je malo.  Met.

II. Podredni vezniki.

§. 247. Podredni vezniki so:

I. krajevni in ča¬
sovni:

kjer, kjer koli
koder, koder koli
kamor, kamor koli
od koder itd.

kedar, kadar
ko

dokler, dokič, do kar
kar, od kar
preden, predno, predenj,
prej ko

kakor, s čim, komaj,
berž ko, kakor hitro
itd.

n. pr. Koder solnce teče,
povsod se kruh peče.  N.
pr. — Britke sape ne
pozabi, ko te pomlad
v svate vabi.  Kos.

II. način  ni:

kakor — tako
kolikor — toliko
ko, kot
nego

kar, od kar
čem (več, manj) —
tem (bolj itd.)
čim več — tem več
če, kolikor (više itd.)
— tem, toliko (više
itd.)

več ko, manj ko —
toliko več
kakor bi

n. pr. Kakor mati pre¬
de , tako hči tke.  N.
pr. — Ko človeka
smert ugrabi, s seboj  |
celo nič ne nese, Jco
pravična dela svoja
Cegn.

ki, ko
ker
kot
če

ako, ak
ko

samo da, da le
da-si, da-si tudi, če
tudi, ako ravno, če
ravno, da ravno, če,
prav itd.
da, da bi

n. pr. Med se liže, ker
je sladek.  N. pr. —
Ako ne teče , pa kap¬
lje.  N. pr.

IX. I *oi> l;i vje.

D. Medmet.

Kaj in koliker je medmet.

§. 248. Medmeti  so besedice, ki naznanjajo dušne občutke
(n. pr. žalost, radost itd.), ali posnemajo naravne glasove, in ne
stojč v nobeni slovnični zvezi z drugim govorom.

115

A) Medmeti za d u g n e občutke :

a) glasovi radosti iti veselja:  a!  eha! lia ha! ala! ju!
juhe! hura! hopsasa! hajsasa! blagor!

b) glasovi žalosti:  ah! oh! uh! jo! oj! joj! o joj! jojmene!
o kaj! bogme! gorje! za božjo voljo! za božji čas!

c) glasovi gnjuSenja in nepovoljnosti:  M!  bali! fej!
fej te bodi! čaj čaj! bes te plentaj! bes te lopi!

d) glasovi hude bolečine:  as! asa! as as! ast! oh! ovbe!
jomnasta! božji križ!

e) glasovi zamolklega klicanja:  st! pst! — i no! oj!
hd! čaj! čajte! čaki no! slišite!

f) glasovi s p o d b a d e: aki! al6! halo! no! nu! nujmo! nujte!
bali! balita! balite! udri, udrimo!

g) glasovi začudenja:  d!  i!  d!  oho! dete, tete! dete ven¬
dar ! jej jej! hencaj! hentaj! jemnasta! kaj pa še! primaruha! ni
mogoče! raca na vodi!

h) glasovi za o p ominj  e v a n j e:  čuj, čujta, čujte! tiho! tiho
bodi! lej, lejta, lejte no! viž, viž no, vidiš, vidite! hajdi, hajdimo!
nujmo, nujte! nikari, nikarte! z mirom!

i) razni i z r e k i in v o š č i 1 a: za Boga! pri moji veri! mož
beseda! — Bog! Bog da je! hvala Bogu! Bog bodi zahvaljen! z
Bogom! srečno! Bog daj! Bog pomozi (pomagaj)! Bog hotel! Bog
te (vas) živi! Bog te sprimi! slava! živel (a, o)! živeli (živili)! —
Bog ne daj! Bog prenesi! glava te bolela! zemlja te požerla! —
in še več enacih narodskih rekov.

k) glasovi, s kterimi kličemo ali odganjamo domače živali
(kokoši): nu nu! čiba čiba! — vššš; (race) put put! rac rac! (pse,
mačke) ps ps! tč to! muc muc! (ovce, koze) bic bic! kez kez!
(vole, konje itd.) nd nd! hejs, liejsa! hijo! (svinje) si si! koni koni!
—• hm!

B) Medmeti za natorne glasove: klip! klap! pik! pok! pika
pok! resk! tresk! pif! paf! puf! huš! ferk! cin! pač! itd.

8 *

116

C. Skladje.

Vvod.

§. 249. Prečudni so potje in mnogoverstne postave, po kterih
se razvija in izrašča slovensko besedišče. Bogati se namreč:

a) po notranji spremembi v koreniki t. j. po glasovni me¬
njavi,  ki obrazi besede po notranji vikšavi na glasu, n. pr. greb  — :
greblja, grob, grablje  itd.

b) po vnanji vekšavi t. j. po izpeljavi,  ki obrazi besede po
natiki posameznih glasov (obrazil) na koreniko ali deblo, n. pr.
brod , brodnik, brodnina, brodišče  itd.

c) po sestavi ali zlagi,  ki veže posamezne besede v nove
besedne celote, n. pr. kolovrat, hudournik, stoletje.

I. Poglavje.

I. Glasovna vikšava.

§. 250. Da ravno obrazi slovenščina besede najrajše po pri¬
tiklinah ali obrazilih, vendar le tudi ni majhno število tacih besed,
ki so prirasle naravnost iz glagolskih korenik brez vnanje natike.
Tako so nastale po vikšavi glasnikov:

a) e v 6, o, a: bred  — brod; greb  — o-greb-ati, grob. grab¬

iti-, leg  — lag-iti; plet  — o-plet-ek, plot; rek
— rek, rok ; sed  — sed-ati, sad; tek  — tek,
tok, tdk-ati  itd. (v odpertih zlogih j ali v
pristopi) n. pr. de — o-dev; se — sev; mle — mlev.

b) 1 v 6, oj, ot : bi  — boj; li  — loj; ri  — rov; gi  — zev,

po-zoj ; vi  — venec, po-voj.

c) a v o : sop  — sapa; stvor  — stvar; krop  — kaplja ; gor

— požar.

d) u v av, O v: ku  — kov; plu  — plov, plavica; slu  — slov,

slava; snu  — snov; tru  — trava, otrov.

117

e) a kot najtehtniši samoglasnik se ne vikša na glasu, le v
odpertih korenikah se je včasi v aj ali a v razširil, n. pri da  —
prodaj, prodava; sta  — stav, ustav  itd.

vf

II. Poglavje.

II. Izpeljava.

§. 251. Pri izpeljavi gre paziti na koren, na deblo in na
obrazila.

Koren  je pervotni ali temeljni jezikov del, iz kterega pri¬
raščajo besede kakor iz korena. Različno od korena je deblo.

Deblo ali steblo  je zlog ali beseda, ki je prirasla po en¬
kratni glasovni vikšavi na ravnost iz korena.

Obrazila  so končnice ali pritikline, ki priraščajo, same ob
sebi še temne in nedoločne, korenu ali deblu za nove pomene; tako
so n. pr. besedam: brodnina, travnik, bojar, grobišče,
mrazota:  bred  —, tru  —, bi  — , greb  —,  mer z  — koreni,
brod, trav-a , boj , grob, mraz  debla, nina,  — nik,  — ar,  — išče,
— ota  pa obrazila.

V obrazilih je slovenščina zelo bogata, v njih se razodeva prečudna moč
in gibčnost našega jezika; te prav poznati in sukati je tedaj perva dolžnost
slovenskemu pisatelju.’

A. Izpeljava samostavnikov.

§. 252. Pri obraževanji samostavnik imen nam služijo soseb.no
te-le'končnice ali obrazila:

I. Za osebe po njih rodu, opravilu ali lastnosti.

ki prirašča glagolom ali samostavnikom, pomenja:

a) če se pritisne deblu nedoveršnih glagolov, moške osebe,
ki se pečajo s tem, kar glagol razodeva, n. pr. bahač, berač,
jahač, kopač , kovač, krojač, orač, podajač, poganjdč, rezač,
'sekač, škripdč, vezdč;  — za ženske osebe se dodeva še —
ica, n. pr. beračica, kovačica, krojačica.

b) deblu ženskih samostavnikov pritaknjena, imenuje moške
osebe po njih lastnostih; verh tega jim daje rada vekšaven
pomen n. pr. bradač , brentdč, glavač, nogdč, romdČ;  pomni si
tudi: mejdč, meljdč  itd.

118

aj se pritika najrajše glagolom, rej še imenom in kaže:

a) nedoločniku na mesto poslednjega samoglasnika ali gla¬
golski osnovi dodana, a)  na služeče ali delajoče osebe,
n. pr. čuvaj, kričdj, ščuvaj, streždj, ratdj, hodatdj ; — /S) na
prepone  ali ločila v slovnici, n. pr. klicaj, oklepaj,  ve^j,
vprašaj ;  — 7) na daljavo ali saksebnost  med dvema
ali več stvarmi, n. pr. lučaj, skokdj, stečaj, streljaj.

b) z imenom zrase n a pomenja razne osebe in reči moškega
spola, n. pr. naročaj, otročaj, perhljdj, veršdj.

ak (za ženski spol se pritakne — in j a), lastna samostavnikom in
pridevnikom, pomenja:

a) moške osebe po njih stanu ali veljavi v človeški družbi,
n. pr. divjak, grajščdk, junak, korenjak, možak, novah po¬
štenjak, prostak, rojak, siromak, veljak, vojščak ; — grajšča-
kinja, junakinja, vojščdkinja  itd.

b) samce v živalstvu, n. pr. gosjdk, lesjdk, sernjdk.

c) papirnate denarje, pa tudi snovi n. pr. dvojdk, šestak,
desetak, stotak  — beljak, rumenjak.

i&n  (za ženski spol se pridene — k a) prirašča imenom, zname-
njuje pa:

a) moške osebe po njib domovanji  in služi sploh za
obraževanje domovinskih  imen: n. pr. Azija,n, Egipčan,
Bečan, Celjan, Celovčan, Goričan, Verbljdn, Ločan, Bračun,
Bimljdn, Teržičdn ; meščan, terždn, vaščan, gorjdn  — Asi-
janlca, Bečanka, Celjanka, Goričanka; meščanka, teržanka  itd.

Imena: Celjčan, Dunajčan, Ljubljančan, Mariborčan, Zagrebčan>
itd. niso izpeljana iz pervotnih imen, ampak iz : Celjec, Dunajec, Ljub-
Ijanec, Mariborec, Zagrebec  itd., ktera oblika nam pa ni več v rabi.

b) moške osebe  po njih veri, opravilih ali lastno¬
stih,  n. pr. kristjan, luteran, mohamedan ; čakdn, modrijan,
tlačan.

c) samce v živalstvu in razne druge reči:  lipan , puran ;
jablan, perstan, serpan.

ar (za ženske osobe pristopi — ica.) Ta rodovitna končnica pri¬
rašča najrajše samostavnikom, pa tudi pridevnikom in glago¬
lom, in pomenja moške osebe z ozirom  na njih o pra¬
vi  1 o ali r o k o d e 1 s t v o,  n. pr. dervdr , goslar, jeklar, ka-
mendr, knjigdr, kravar, mesar, mešetdr, mlinar, ovčar, volar,
vratar, zlatar, zvonar, žitdr, žličar , boljdr, vertnar, pisar,
tesar, tiskar, zidar ; klobučarica, kra var ica, mesarica, mli¬
narica, vertnarica, romarica  itd.

Po natiki obrazil — i j a, — i n a (nina), — iti, niča  in

— s t v o prirašča slovenščini mnogo novih besedi: končnica

— i j a kaže na rokodelstvo ali obertstvo:  mešetarija,
vertnarija ; — i n a (n i n a) na p 1 a č i 1 o za delo : mešetarina,

119

pisar(n)ina, vertnarina;  — iti pomenja, kaj biti ali se s
čim pečati: mešetariti , pisariti, suknariti, vozariti, šita-
riti;  — niča  znamenuje kraje ali prostore,  v kterih kaj
biva ali se kaj opravlja: dervarnica, jeklarnica, knjigarnica,
pisarnica , tiskarnicg ; in — s t v o kaže rta rokodelstvo
ali o b e r t s t v o kot umetnost: jeklarstvo , knjigarstvo, vert-
narstvo, zidarstvo, Mtarstvo.

žš kaže na človeka, ki je to ali se pečd s tem, kar samostavnik
ali pridevnik razodeva, n. pr. golibaš, kočija,$, mejaš, pleme¬
nitaš, šajkaš, velikdš;  včasi se menja s končnico — až:
IcočijdiH.

ec (za ženske osebe  •— k a ali ica.) To končnico jemlje slo¬
venščina zelo rada v rabo in jo pritika raznim govornim raz-
polom.

a) Kedar hoče imenovati moško osebo po nje domovanji,
rodu ali opravilu,  pritisne jo imenom na ravnost na kore¬
niko ali na druga obrazila, posebno na — d n in & r, n. pr.
Afrikanec, Avstrijanec, dolanec, gorjanec; Kranjec, Korošec,
Evropejec, Slovenec, Nemec-, samotarec, životarec;  — Afri-
kanka, dolanka, gorjanka; Kranjica, Korošica, Slovenka,
Nemka  itd.

b) Za zaznambo moških oseb po njih lastnostih  pritisne
se obrazilo nedoločni obliki pridevnikov, zaimkov ali števnikov,
n. pr. belec, černec, gologlavec, gerbec, glušec, krivec, krulja-
vec, lažpjivec, mutec, pešec, prednamec , slepec, svojec, udovec,
vedec (vešč,ec),  — belka, gologlavka, lašnjivka, slepica  itd.

c) Kedar hoče imenovati delajoče osebe,  prideva to
končnico glagolski koreniki ali osnovi, zev pa zatika v odpertih
zlogih z glasnikom y,  n. pr. brivec, godec, jedec, jezdec, kosec,
kupec, pevec, pivec, pleme , šenjec; delavec, delivec, igravec,
morivec, pisavec, plesavec, poslušavec, svetovavec, tkavec, vla-
davec, šveglavec;  — pevka, plevica, ženjica, delavka, igravka,
morivka, plesavka  itd.

Hrovatje in Serbi in po njih tudi nekteri slovenski pisatelji izpeljujejo
to in enake samostavnike rajše od II. tvorno-preteklega deležnika in pišejo:
delalec, igralec, poslušalec, svetovalec, vladalec, tkalec.

d) Terpevno-preteklemu deležniku pritaknjena, znamenjuje ta
končnica ter peče  osebe, n. pr. dojenec, poslanec, prekletec,
rejenec, učenec, utopljenec, znanec;  — dojenka, poslanka,
rejenka, učenka  itd.

elj (za ženski spol se dodd — ica). Ta lepoglasna končnica, ki
je med prostim slovenskim ljudstvom močno opešala, vendar
v pisavi spet čedalje večo veljavo zadobiva, prirašča nedo¬
ločniku nedoveršnih glagolov namesto poslednjega samoglas-

120

nika, ter imenuje moške  osebe po njih opravilih,  n. pr.
činitelj, govoritelj, leerstitelj, miritelj, mučitelj , pisatelj, redi¬
telj, roditelj, učitelj, veršitelj, prijatelj, neprijatelj;  — mu¬
čiteljica, pisateljica, učiteljica  itd.
ež kaže na osornega, sitnega ali samogoltnega člo¬
veka, n. pr. derez, grabeč, guleč, prevzetnez, revež, sitnež,
snedež, štorklež, tepež, zagovednež.
ič, po svoji naravi manjšavna pritiklina, druži se imenom in gla¬
golom in znamenjuje osebe  po njih rodu, lastnostih in
opravilih;  verh tega jim daje pomen ljubega, prijetnega in
majhenega, kakor manjšavkam. To obrazilo nam služi:

a) pritaknjeno lastnim imenom ali svojivnim pridevnikom,
v zaznamujevanje rodovinskih  imen, n. pr. cesarjevič, kra¬
ljevič, Gregorič, Gundulič, Petrič, Urbančič, Valentinič,

Župančič, Gregorovič, Ivanovič, Markovič, Nikolajevič, Pe¬
trovič, Preradovič;

b) pridevnikom dodano, pomenja mladino  sploh, n. pr.
mladič, mladenič, poznič ;

c) kedar priraste glagolom, imenuje moške osebe po njih
opravilih,  n. pr. berič, dedič, mlatič, poganjič, ribič.

Ik (za ženske osebe — i c a) prirašča pridevnikom ali glagolom
in znamenuje:

a) pritaknjena pridevnikom, kterim n deblo zatika, osebe
po njih djanji ali stanu,  n. pr. besednik, bolnik, dolžnik,
govornik, pomočnik, rednik, tožnik, vodnik, voznik, zapoved-
nik; desetnik, grešnik, duhovnik, glasnik, namestnik, pesnik,
popotnik, puščavnik ; — besednica, bolnica, dolžnica, pomoč¬
nica, rednica, zapovednica; desetnica, grešnica, namestnica,
popotnica  itd.

b) terpevnemu deležniku dodana, imenuje ter p e če moške
osebe, n. pr. jetnik, mučenik, otetnik, poslanik, rešen ik;  tvor¬
nega pomena so vendar v slovenščini: učenik  in odrešenik.

lija, v slovenščini zelo redka končnica, imenuje delajoče  ženske
osebe, n. pr. pletilja, šivilja, vezilja  in morda še drugih nekaj.

In pomenja sploh mladino in možake  po njih lastnostih, ve¬
čidel z zaničljivim pomenom, n. pr. bogatin, capin, fantalin,
gerdin, kerlin, merletin, potepin, šterkolin.
man, iz ptujščine privzeta končnica, kaže sploh na moške  osebe,
samce v živalstvu, pa tudi druge reči,  n. pr. Čarman, rotman ;
purman, racman; taterman.

§. 253 . Za djanja z ozirom ali brez ozira na način in učinek:

Samostavniki, ki značijo djanje, so ali same korenike, kakor:
ber, kop, lov, mldt, seč,  sev  itd., ali pa so izpeljani iz gla¬
golskih osnov z naslednjimi obrazili:

121

ara, nedoločnikovi osnovi nedoveršnih glagolov pritaknjena, kaže na
d .j a n j a z ozirom na način delavnosti, n. pr. pisava, ravnava,
sklanjava, spreminjava, stopnjava, veljava, vezava.
foa prirašča nedoveršnim in doveršnim glagolom in znamenjuje:

a) če se pritisne koreniki nedoveršnih glagolov, djanje
ali stanje,  ki se ravno kar verši ali biva, n. pr. dražba,
služba, sodba, strežba, tolažba, tožba, vadba, vodba ;

b) če se zveže s koreniko doveršnega glagola, pa pomenja
že doveršeno djanje ali stanje n. pr. naredba , obramba, po¬
godba, ponudba, sprememba, vredba.

ek prirašča glagolski koreniki ali terpevnemu deležniku iu pomenja:

a) če se glagolovi koreniki pridene, umišljen čin ali do¬
veršeno djanje,  n. pr. dogodek, dohodek, odhodek, napotek,
ovirek, poljubek, pridelek, prilepek, pripetek; prisevek, obro-
dek, učinek;

b) terpevnemu deležniku dodana, pomenja ta končnica učinek
kacega djanja, n. pr. dobitek (dobiček), napitek, osnutek,
ostanek, razvitek, začetek, zapertek, zgubitek {zgubiček).

ev — va. Ta končnica se vjema po pomenu z obrazilom — ba
in znamenuje po natiki na nedoločnik namesto poslednjega
samoglasnika djanje ali opravilo,  ki se ravno kar ali delj
časa verši, n. pr. bratcv  — bratva, kletev  — kletva, kositev
— kositva, molitev  — molitva, pletev  — pletva, sejatev  —
sejatva, sklanjatev  — sklanjatva, tergatev  — tergatva, voli¬
tev  — volitva, veršitev  — veršitva, žetev  — žetva;  pa tudi
razne priprave: britev, obutev  itd.
ija prirašča glagolom in imenom ter znamenjuje:

a) terpevnemu deležniku dodana, učinek  kacega djanja, n.
pr. odmertija, podertija, prevzetija, razpertija;

b) samostavnikom na — ar pritaknjena, rokodelstvo
ali mest  rij  o z ozirom na delavnost, n. pr. kolar ija, bedna-
rija, zidarija , žitarija.

c) po natiki na druge samostavnike in pridevnike razne
urade in stanja,  n. pr. dačovnija, namestnija, oblastnija,
sodnija, škofija; kmetija, hudobija, prekucija.

Je tvori po natiki na terpevno - pretekli deležnik nedoveršnib gla¬
golov abstraktne samostavnike (glagolnike), n. pr. darovanje,
povzdigovanje, premišljevanje, sedenje, pletenje, učenje,  —
kritje, pitje, vretje.

1 jej, glagolovi koreniki dodana, znamenjuje djanje, v hipu do¬
veršeno  ali abstraktne predmete, n. pr. grižljej, mahljej,
migljej, občutljej, trenljej, zdihljej,  — predtegljej, zategljej.
n ja prirašča glagolovi koreniki in pomenja djanja z ozirom
na doveršek ali umišljene  čine, n. pr. blodnja, gostnja,
košnja, nošnja, prošnja, skušnja, vožnja.

122

§. 254. in. Za shrambe, prostore in pianišča:
ava, če se pritisne samostavniku ali pridevniku, kaže obširna p 1 a-
nišča ali prostore,  n. pr. daljava, deržava, dobrava, goli¬
čava, goščava, nižava, planjava, puščava, širjava, višava;
kaže pa tudi na umišljene čine in stanj  a velike obsežnosti n.
pr. grenjava, lajšava, smešnjava, težava, zmešnjava, zmotnjava.
ica prirašča pridevnikom s koncem n in pomenja razne hrambe
in delavnice, n. pr. čitavnica, denarnica, igravnica, kolnica,
kovačnica, ledenica, mesnica, pisarnica, pivnica, prcdivnica,
spavnica, sušivnica, topivnica, žitnica.
išče. Ta končnica prirašča samostavnikom in II. tvorno-preteklemu
deležniku, pomenja pa:

a) k r a j, kjer kaj raste, biva ali se kaj godi, n. pr. ajdišče,
bojišče, dvorišče, gnojišče, igrališče, kopališče, pokopališče,
prebivališče, pribežališče, stanovališče, tekališče;

b) dele  raznih orodij n. pr. bičišče, grabljišče, kosišče,
platišče, posteljišče, ratišče, ročišče, toporišče.

Namesto išče govore kranjski (razun dolenskih) in goriški Slovenci
sploh —iše, n pr. bojjše, dvoriše, gnojiše itd, kar pa ni posneme
vredno v pisavi zavoljo ostalih Slovencev,
jak (d k, ik) prirašča samostavnikom in pridevnikom in znamenjuje
hleve, shrambe in druge priprave,  n. pr. bučelnjak,
cvetnjdk, golobnjak, konjak, kravja,k, kurnjak (kurnik), ovčjak,
pesnjdk, sadovnjak, ulnjak, vodnjak, zelinjak, žličnjak (žličnik).

Različna od te končnice je končnica — jek (§. 255).
je. Ta bogata končnica obrazi mnogo besedi in pomenja:

a) če jo prideneš samostavnikom, zloženim s predlogi, kraje
in njili lego n. pr. medgorje, nagorje, podgorje, pogorje,
predgorje, prigorje, Zagorje; medpotje, napotje, podpotje,
pripotje, razpotje; predmestje, primest je; medmorje, primorje;
vzglavje, vznožje; nadstropje, postrešje, pritličje.

b) stan,  v kterem se kaj nahaja, n. pr. bezumje, brezglasje,
dvoglasje, lepoglasje, malodušje.

§. 255. 1Y. Za snovi, iz kterih, ter orodja in sredstva,
s kterimi se kaj dela:

ača (dk)  kaže sploh na orodja,  včasi pa tudi na snovi,  n. pr,
borjača, gorjača, igrača, kopača, kozača, perača, robača ,
tepača, ter ača, vejača, vertača;  — obuvdk, vinjak, rezdk;
pijača, pogača, ugrizača.

ava znamenjuje snovi in zaloge,  n. pr. dišava, kresava, kur¬
java, meljava, svečava.

ee, če se pritakne svojivnlm pridevnikom, pmneuja:

a) sploh žgane in druge tekočine in dišave,  n. pr. bri¬
njevec, hruševec, kafrovec, pelinovec, slivovec, tepkovec;  včasi

123

znamenj uje pa tudi drevesne dele n. pr. bezeg  — bezgovec, gaber
— gabroiec, brin  — brinovec, jesen  — jesenovec;

b) samostavnikom ali pridevnikom dodano, kaže na kemijske
pervine in snovi,  n. pr. beljakec, greneč, kislec, voglenec,
okisanec, vlečec, Mezeč ; nekaj samostavnikov s tem pomenom
pa je izobraženih s končnico in, n. pr. kislin, ogljin.

ica. Ta bogata končnica prirašča sosebno pridevnikom in števnikom
ter služi za:

a) bolezni,  ktere razodeva že sam pridevnik, n. pr. gorc-
čica, hudiča, kihavica, merzlica, padavica, pljučnica, serbečica,
vročica, zanohtnica, zlatica.

b) v o d 4, n. pr. deževnica, kapnica, potočnica, repnica,
snežnica, studenčnica, zeljnica, žveplenica;

c) razne posode, orodja  in druge priprave  n. pr. lat-
vica, nogavica, rokavica, perotnica, pletenica, plevnica, polica,
ročica, sevnica, slamnica, spovednica, terlica, peternica;

d) če se števniku pritakne, števila  oseb ali reči, n. pr.
dvojica, trojica, četverica  ali denarje  po njih veljavi in
številke,  n. pr. desetica, dvajsetica, petica, šestica; letnica,
osmica, sedmica, stoletnica, tisočletnica.

flo, (alo, e 1 o, lo) prirašča  sosebno glagolovi koreniki in po-
menja sploh orodja in sredstva,  ktera nam služijo v do¬
sego ali izveršitev kacega djanja ali namena, n. pr. belilo,
černilo, gladilo, gnojilo, hladilo, kermilo, mazilo, mlatilo,
obrazilo, rezilo, sklonilo, šilo, vetrilo, zelenilo;  — deržalo,
kazalo, ogledalo, pisalo, stajalo, zercalo ; — delo, omelo, ver-
telo, veršelo;  — maslo, sedlo, tcslo.

Ina se zrašča s samostavniki in pridevniki ter pomenja:

a) mesenino in kože živalske, n. pr. bravina, gla-
vina, govedina, kozletina, svinjina-, kožuhovina, kravina;

b) plačila  in d a v k e;  n. pr. brodnina, cestnina, desetina,
dnina, mostnina (mostovina), pisar ina, voznina;

c) razne jezike,  n. pr. angleščina, češčina, francoščina,
greščina, latinščina, nemščina, slovenščina , serbščina;

d) razne lesovine in druge snovi, n. pr. bukovina, hrasto-
vina, hruščevina, kotlovina, kislina, lojevina, medenina, sre-
bernina, voščtvina, zlatnina.

e) mnogotere druge reči raznega pomena, n. pr. novina, sta¬
rina, penina, dolina, planina, ravnina, višina.

Ivo znamenjuje snovi in priprave  za kako delo, n. pr. belivo,
cestivo , čer nivo, gnojivo, gradivo, jestivo, mlezivo, mlativo,
netivo, pecivo, pisivo, pletivo, pivo , predivo, rezivo , steljivo,
strelivo, vezivo.

jek kaže na živalsko blato  ali živaljek, n. pr. golobjek, kravjek,
kur jek, ljuščjek, mizjek, podganjek, tičjek.

124

oba znani snov ali z ap o pade  k, ki jo imajo v sebi reči in last¬
nosti , n. pr. gnjiloba, grenkoba , kisloba , meščoba, skernoba,
sladkoba, svitloba, terdoba , trohnoba.

ulja kaže na orodja, n. pr. češulja, kopulja , perulja, ropotulja ,
stergulja.

§. 256. V. Za kakovost in čcgavost, družbe in stanove:

ast, ki se vjema po pomenu s končnico — ost, n. pr. popolno-
mast.

ina, v slovenščini zelo rodovitna končnica, pomenja:

a) svojivnim pridevnikom dodana, č ega v a je dežela ali
kaka druga reč, n. pr. banovina, carovina, kneževina, kra¬
ljevina, vojvodina; domovina, gotovina, tergovina; cestovina,
mostovina ;

b) drugim pridevnikom pritaknjena, kak umišljen  stan,
n. pr. daljina, dražina, milina, terdina, veličina, zveščina.

Oba stoji v nekterih besedah namesto — o ta ali oča,  n. pr. hu¬
doba, gerdoba, zvestoba;  sicer pa glej §. 255.

oča enacega pomena kakor — o ta, s ktero končnico se po gostem
premenjava, n. pr. čistoča  — čistota, samoča  — samota, sra-
moča  — sramota, tesnoča  — tesnota.

ost se zrašča le s pridevniki in z drugimi pridevnimi besedami ter
pomenja:

a) telesne ali dušne lastnosti ali kakovosti,  po kterih
se razodeva reč ali oseba, n. pr. hvaležnost, hitrost, hromost,
mladost, modrost, naglost, nemarnost, pobožnost, pohlevnost,
prevzetnost, samogoltnost, skopost, učenost, vernost, zvestost;

b) kako dušno stanje,  n. pr. čednost, krepost, milost,
radost, žalost.

ota kaže vselej na kako lastnijo  ali svojstvo in je nekaj bolj
konkretnega pomena kakor — ost; rekel bi, da stoji ta konč¬
nica po svojem pomenu v sredi med oba in ost,  s ktero se
le včasi popolnoma vjema, n. pr. čistota, gluhota, gorkota,
kislota, kopnota, lehkota, mehkota, nagota, sladkvta, slepota,
suhota, togota, toplota.

stvo, v stari slovenščini sploh enacega pomena, kakor — ost,
pomenja:

a) samostavniku pritaknjena, poseben stan  ali občestvo n.
pr. cesarstvo, človeštvo, duhovništvo, gospostvo, kerščanstvo,
ljudstvo, maštvo, meštvo, poganstvo, poljedelstvo, učiteljstvo,
vinstvo, vojaštvo-,  včasi z vstavljenim — o v, n. pr. duhovstvo,
kraljestvo, sinovstvo.

b) bo natiki te končnice na — ar kak urad ali umet¬
nost, n. pr. glavarstvo, mornarstvo; vertnarstvo, zidarstvo;

125

c) s pridevnikom zrasena lastnost ali stanje,  n. pr.
bogastvo, lakomstvo , pijanstvo , pregnanstvo , svojstvo , veli-
čestvo.

§. 257. VI. Za množnine ali zborne obilnosti:

M pomenja množico  enačili stvari ali reči n. pr. červdd, gadjad,
teldd, živdd,  ali s pritiklino — ina:  cervadina; telddina;
perhljdd, suhljad, zelenjdd.

ara kaže na zborne obilnosti,  n. pr. goščava , kurjava  itd. glej
§. 255.

I,]a> samostavniku pritaknjena , kaže na množico  živočih stvari,
n. pr. beračija, dečarija, kovačija, kozarija, otročija.
ina pomenja zbir  stvari ali reči istega plemena, n. pr. družina,
laznina, manjšina, množina, perutnina, večina, živina ; lese-
nina, maščevina, mesovina, pertenina, zlatovina, železnina.
ivo, glej §. 255.

je pomenja skupnost ali množino enacih reči  in se zrašča:

a) s samostavniki n. pr. bič j e, cvetje, drevje, grozdje, ka¬
menje, kolje, ličje, listje, perje, prot je, rožje, sadje, snopje,
šibje, tersje, veje, zelenje ;

b) ž njib svojivniki in naznanja sploh še večo množino
enacih reči n. pr. borovje, deževje, dobovje, germovje, jesenovje,
snopovje, vodovje.

VII. Hanjšavna obrazila.

§. 258. Manjšavnih besedi ali manjšavek je slovenščina zel6
bogata in je prav po gostem jemlje v rabo, češče nego se to godi
v drugih jezicih; manjšamo pa v govoru ne samo stvari, v res¬
nici majhene iu drobne,  ampak tudi take, ki so nam mile,
ljube in za oko prijetne.  Najnavadniša tnanjšavna obrazila so:
I. moških imen:

ec, n. pr. brat  — bratec, golob  — golobec, hleb  — hlebec, kos

— kosec, kot  — koteč, kruh  — kruh.ec {krušeč), sir  — sireč,
vert — verttc, zvon  — zvonec.

ek, n. pr. člen  — členek, nož  — nožek, klobuk  — klobuček, sin

— sinek, stric  — striček, vol  — volek.

Nekterim manjšavkam dajemo radi zvavnikovo obliko e, n. pr.
junec  — junce, kozel  — kozle, otrok  — otroče  ali končnico
ej , ki se je prej ko ne iz staroslovenskega zvavnika razvila,
n. pr. ded  —- dcdej, nož  — nožej, vol  — volej  itd.

15, n. pr. červ  — červič, grad  — gradič, grozd  — grozdič,
kralj  — kraljic, nož  — nožič, snop — snopič, verh  — tJeršič.

Nekaj manjšavek je navadnih samo z eno gori imenovanih
končnic, nekaj z dvema, nekaj pa z vsemi tremi, n. pr. grad

— gradeč, gradek, gradič; kruh  — kruhec, kruhek, kruhej.

126

II. ženskih imen:

1. ženska imena s samoglasnim končnikom dobivajo sploh:
iea, n. pr. glava  — glavica, hiša  — hišica, izba  — izbica, kaplja

— kapljica, megla  — meglica, muha  — mušica, noga  — nožiča,
ptica  — ptičica, roka  — ročica, rosa  — rosica, steza  — stezica,
zvezda  — zvezdica.  — Le-sem gredo tudi samostavniki na e m,
e v itd., ki so navadni tudi s samoglasno končnico a, n. pr.
cerkev, cerkva  — cerkvica; pesem, pesma  — pesmica  itd.

ba, n. pr. mama  — mamica, mamka; Mina  — Minica, Minka;
slama  — slamica, slamka; žena  — ženica, ženka.

2. ženska imena na soglasnik manjšamo s končnicama:

ca, n. pr. berv  — bervca, postelj  — posteljca, stvar  — stvarca,
vas  — vasca, žival  — živalca ; če bi se pa preveč nesoglasnih
glasnikov vkup namerilo, dene se samoglasnik i pred končnico,
n. pr. luč  — lučica  nam. lučca.

ka, n. pr. bil  — bilka, cev  — cevka, gos  — goska, jel  — jelka,
miš  — miška, nit  — nitka, piščal  — piščalka.

III. srednjih imen. Srednje samostavnike manjšamo sploh na:
ce, n. pr. berdo  — berdce, krilo  — krilce, meso  — mesce, vino

— vince; drevo  — drevce, drevesce; kolo  — kolesce, kolče;
pero  — perce, peresce.

Zavoljo lepoglasja se vrine včasi i ali e n. pr. mesto  —
mestece , gnjezdo  — g n jezdece; jedro  — jedrice  ali jeder ce;
steblo  — steblice  ali stebelce.

Iče, ktero končnico privzemajo skupna imena na j e, n. pr. grozdje,

•— grozdjiče, perje — perjiče, snopje  — snopjiče.

IV. Množinski samostavniki (pluralia) se manjšajo pravilno
v množini, n. pr. hlače  — hlačice, vile  — vilice; usta  —
usteča, vrata  — vrateca;  ženskim samostavnikom s soglasnim
končnikom pa se prideva c mesto I, n. pr. gosli  — goslice,
jasli  — jaslice, svisli  — svislice.

§. 259. V otroškem milovavnem in prilizovavnem
govoru pomanjšane besede v drugo pomanjšujemo, ako lepoglasje
tega ne brani. V ta namen se pritisne:

a) ek za moški  spol, n. pr. hlebec  — hlebček, kosec  — košček ,

sinek  — sinček, kraljic  — kraljiček, nožič  — nožiček ,
volič  — voliček.

b) ica za ženski spol, n. pr. cerkvica  — cerkvičica; glavica  —

glavičica; mamka  — mamčica; jelka — jelčica; stvarca
— stvarčica; živalca  — živalčica, kostka  — koščica.

c) lee za srednji spol, n. pr. gnjezdice  — gnjezdičice; jajce  —

jajčice, solnce  — solnčice , vince  — vinčice.

VIII. Vekšavna obrazila*

§. 260. Hoče li Slovenec imenovati kako posebno veliko, okorno
ali ostudno in zaničljivo osebo ali reč, vzame jej večkrat pervotm?

127

glajšo obliko ter jo poveliča na pomenu po vnanji natiki vekšav-
n ih  zlogov, s kterimi je večidel združen tudi graj a v en in ger-
d i v e n pomen. V ta namen nam služijo razim že (§. 262) imenovanih
vekšavnih končnic: d 5, A k, a n, aš, ež, in — ača, dkinja,  a n a,
Se naslednja obrazila, skoz in skoz z gerdivnim pomenom:

a) za moški spol: d v s, dvt,  ih  a, in  a, 6 n, 61, uh,  ti n, n. pr.
kmetavs, bernjavs, zmikavt, glavina, pavliha, hlaeon, lenuh,
potepuh, požeruh, smerduh, gerdun, capun.

b) za ženski spol: avslja, avtlja, iha, uga, ulja, ura,
uta, u z a, n. pr. kmetavslja, zmikavti ja, deklusina, vlačuga, ba-
hulja, potepal ja, babura.

IX. Obraževanje ptujih lastnih imen.

§. 261. Lastnim imenom novejih evropskih jezikov, ki nimajo
korena v starodavni gerščini in latinščini ali pa v slovenščini, puščamo
njih lastno obliko tudi v slovenski pisavi; druga pa je z lastnimi
imeni gerškimi in latinskimi in pa s tistimi ptujkami sedanjih na¬
rodov , ki so si je pervotno iz starih klasičnih jezikov ali pa iz
slovenščine zajeli in s časom po svoje prikrojili; tem le dajajmo
brez skerbi domače lice, ker se gerščina in latinščina po svojem
liku veliko bolj vjema z našo domačo besedo ko nemščina ali kteri
koli drugi zdanjih evropskih jezikov; tako n. pr. sezimo bri besedah
„ Milnchen, Po, Trient“  k pervotni latinski, pri besedah „Leipzig,
Lubek, Biigen “ itd. k slovenski obliki in recimo: Monakovo

{Mnihov), Pad, Trident  — Lipslco, Lubek, Bujana  itd.

Nekaj nemških imen je že poslovenjenih prišlo v splošno rabo; tu je pač
najbolj prav, da je v tej obliki še dalje rabimo, zlasti ker se nemška oblika le
malo prilega slovenskemu govoru n. pr. Frankfurt  — Frankobrod, Lango¬
bardi  — JJolgobradci, Marburg  — Maribor, Salzburg  — Solnigrad.  Pre¬
daleč v tej reči segati pa ne kaže; lastnih imen nikarte toliko pačiti, da hi se
komaj dala spoznati.

§. 262. Da se gerška in latinska lastna imena do dobra oble-
žejo domači pisavi, treba jim je večkrat že v sredi ptnje glasove
na domače preravnati, n. pr. Aetna-Etna, Augustus * Avgust, Na-
careLNazaret;  sosebno pa gre paziti na končnice, da je prav slo¬
venski preoblečemo. V tej zadevi derži se sledečih pravil:

1. Gerška in latinska moška imena na soglasnike sklanjajo se
po moškem, ženske na rj  in a  sploh po ženskem sklanjali!, če ni
pod 2, 3 drugače določeno, n. pr. Caesar-Cesar, Penelope--Penelopa,
Aurora--Avrora.

2. Z imeni oseb in krajev na: as, e s, is, on, os, ali us gre
tako-le oberniti:

a) Če imajo soglasnik pred končnico, odpahni jim končnico brez
vsake pritikline, n. pr. Adranon--Adran, Aniphipolis - Amfipol,

128

Demosthenes > Demosten, Orestes * Orest, Minos  ( Minois ) * Minoj,
Probus*Prob.

Da se preveč terdih soglasnikov na koncu vkup ne nameri,
dene se med nje samoglasnik e, n. pr. Alexandros*Aleksander,
Patroklos*Patrokel ; Gipros*Ciper, Patmos*Patem,  — Markuš  im&
Marka  — Marko.

Besede na — as ali — i a s odveržejo rade samo s, n. pr.
Barnabas*Barnaba, Jeremias - Jeremija, Lukas-.Luka, Mathias*
Matija, Tobias* Tobija. Thomas  imd Tomaž.

Id)  če je a, e ali i spredaj, spreoberni končnico v j, n. pr.
Andreas- Andrej, Aeneas*Enej, Achilleos*Ahilej, Menelaos-Menelaj,
Thimotheus* Timotej ; Aloisius* Alojzij.

Imena: Ambrosius, Alexius, Antonius, Blasi-us, Matthiius  se glase v
slovenščini: Ambrož, Aleš, Anton, Blaž, Matevž.

g. Imenom, ki v rodivniku zlog os ali is privzemajo, daje se
slovenska oblika s tem, da se rodivniku ptujega imena ta končnica
odbije, za ženski spol pa še a  pritakne, n. pr. Ajas  ( Ajantos)*
Ajant, Cicero  ( Ciceronis)*Ciceron, Drakon  ( l)rakontos)*Drakont,
Xenophon{tis)*Ksenofont, Hellas  (— ados)*IIelada, Ceres  ( Cere-
ris)*Cerera, Palas*Balada, Venus-- Venera.

4. Imena krajev s koncem — um spreminjajo ta zlog v —
jan.  pr. Latium*Lacija, Begium*Begija.

5. Množniki (množni samostavniki) latinski s koncem ae  in i,
in gerški s koncem ai  in oi  rabijo se zopet v množini s koncem e
in i,  n. pr. Athenae*Atene, Delfoi-Delfi.

B. Izpeljava pridevnikov.

§. 263. V pridevnikih je slovenščina samorašča kakor v samo-
stavniku, ali pa je obrazi po pritiklinah od drugih besedi. Obrazila
so mnogoverstna po obliki in po pomenu in se natikajo po glaso-
slovnih postavah sosebno imenskim,  pa tudi glagolskim in
prislovnim  korenikam, da jim služijo za znanila raznih lastnosti
in razmer. Da se pomen pridevnikovih obrazil lože zapomni, pre¬
glejmo je tu v sledečih razredih :

§. 264. I. Svojivna obrazila.

in (ina,  in  o). Glavni pomen te končnice je last ali čegdvost
posamezne iz vestne  (določne) ženske osebe. Ker se med
živimi bitji sosebno osebam, redkeje drugim stvarem, kaj pri-
lastuje ali prisvojuje, zat6 obrazimo svojivne pridevnike na —
in, i n a, i n o prav za prav le od ženskih imen, n. pr. Ana
— Anin {Anina, Anino ); dekla  — deklin, gostja  — gostjin,
nevesta  — nevestin, Neža  — Nežin, Olga  — Olgin,  Pa-
lada  — Paladin, sestra  — sestrin, teta  — tetin, vdova  —

vdovin , Venera  — Venerin, šena  — ženin.  Besede : gospa,
hči, mati, grofinja in knezinja imajo pridevnike:
gospenj,_ hčerin ali hčerlnj , materin, matern ali
materinj, grofinj ali grofenj in knezinj.

Glasnik c prehaja pred obrazilom vselej v c, n. pr. cesarica

— cesaričin , kraljica  — kraljičin , predica  — prediein.

Ta končnica se daje včasi tudi moškim samostavnikom na a, ki je
sem ter tje še dan danes po ženskem sklanjalu pregibljemo, ter imajo
razim oblik: očetov, starešinov, vodjev, vojvodov  itd. še po gostem: očin,
ali očinj, staresinin, vojvodin  itd.

Tčasi prirašča ta končnica, pa le zavoljo lepoglasja, tudi:

a)  drevesnim in travnim imenom, sosebno tistim, ki
se končujejo na — ica, n. pr. breskva,  — breskvin cvet; trava

— travino seme; jagodica  — jagodičin sok; marelica  —
mareličino sadje.

h) nekteriin drugim rečem, n. pr. izba  — izbina  ali izbe-
nja vrata, veža  — vežine  ali vezenje duri, britva  — britvina
ostrica, grablje  — grdbljini zobje.
ji (ja, je). Ta končnica prirašča sosebno živalskim  imenom,
redkoma osebam, in pomenja splošno last ali svojstvo
vsega razpola ali plemena, ne pa kake posamezne stvari, kakor
i n, n. pr. gad  — gadja zalega, govedo  — goveje meso , koza

— kozja brada, krava  — kravje mleko, kura  — kurja smert,
ovca  — ovčji sir, pes  — pesja noga, riba  — ribje oko, volk
voleji zob.

Končnica — j i služi tudi nekterim osebam, n. pr. Bog  —
božji, človek  — človečji (človeški), knez  — knežji, dete  —
detečji  ali detinji, Sloven  — slovenji (slovenski); baba  —
babji,  — vrag  — vražji.

Namesto končnice j i rabi nekterim živalskim imenom rajše — o v z
enačim pomenom, n. pr. bik — bikova moč, jazbec — jazbečeva mast;
kert — lcertova dežela; medved — medvedov berlog, medvedji dol; oven
ovnov rog; slon — slonova kost, ali — s ki, n. pr. svinja — svinjsko
meso, konj — konjska griva.

ov (o v a, o v o), za ozkimi soglasniki e v (e v a, e v o). Ta rodo¬
vitna končnica nam rabi sosebno pri izpeljavi svojivnih pri¬
devnikov od iz vestnih  (določnih) moških  oseb in se vjema
v pomenu z obrazilom: in, in a, in o, n. pr. brat  — bratov,
(bratova, bratovo) ; Ciceron — Ciceronov, fant  — fantov , Ivan
— Ivanov, knez  — knezov, Potočnik  — Potočnikov, Temi-
stokel  — TemistoJdov, sosed  — sosedov, sin  — sinov  ali si-
novlji, vojščak  — vojščakov , vojvoda  — vojvodov, žid  — Ži¬
dov; cesar  — cesarjev, kralj  — kraljev, pastir — pastirjev,
prijatelj  — prijateljev, učitelj  — učiteljev, vodja  — vodjev.

Končnik e  prehaja v e, n. pr. pevec  — pevčev, strelec  —
strelčev, stric — stričev,  bodeva se pa ta končnica tudi:

Slovenska slovnica, 9

iso

a) imenom dreves, g e r m o v, trav in drugih  rastlin
brez ozira na samostavnikov spol, n. pr. ajda  — ajdov kruh,
bukva  — bukov les, črešnja  — črešnjeva vejica, hruška  —
hruškov pecelj, korenje  — korenjevo seme, leska  — leskov
germ, lipa  — lipov cvet, luk  — lukov duh, mak  — makovo
zerno, smreka  — smrekov storž, želod  — želodova skledica.

h) nekterim umskim  in drugim rečem, posebno tistim, ki
nam služijo, kakor bi bile žive, n. pr. Glasnik  — Glasni¬
kova pisava, Naprej  — Naprejev vrednih, Tovarš  — Tovar-
šev list; velevnik  — velevnikovo obrazilo, rodivnik  — rodivni-
kovo sklonilo, zaimek  — zaimkov pomen, veznik  — veznikova
raba;  pravimo pa tudi: jarmova kaniba, kolovratovo vreteno,
kruhova skorja, ključeva brada, mečeva nožnica  itd.
ski (s k a, s k o). Ta končnica prirašča brez ozira na spol imenom
narodov, stanov, krajev in časa  in tvori tako imeno¬
vane splošne  svojivne pridevnike, kteri kažejo, kar je lastno
več osebam in stvarem  skup ali vsem ljudem  kacega
naroda ali stanu, ali pa vsemu  kraju, vsemu  času, n. pr.
cesar  — cesarski (cesarska, cesarsko); dvor  — dvorski, jesen

— jesenski, ljud  — ljudski, morje  — morski, obertnija  —
obertnijski, pastir  — pastirski, planina  — planinski, Sava

— savski, Slovan  — slovanski, zima  — zimski;  sicer pa
gre pomniti:

a) enozložnice,  včasi tudi dvozložnice, privzemajo za¬
voljo lepoglasja pred obrazilom rade o v — ev, n. pr. brat

— bratovski, fant  —- fantovski, kralj  — kraljevski, kmet  —
kmetovshi (kmetiški, kmečki), Bus  — rusovski (ruski), žid

— židovski, mojster — mojstrovski, osel  — oslovski. Tat
imd tatinski, dete  — detinski.

b) gibljivi polglasnik c se ohrani, ko bi preveč soglasnikov
zapored sledilo, n. pr. Ciper  — ciperski, Oger  — ogerski,
mojster  — mojster ski (mojstrovski), Zader  — zaderski.

c) pred obrazilom ski prehajajo goltniki, šumevciin
zobnik  t s s ™ 1  vred v š, n. pr. deklič  — dekliški  (nam. de-
kličski); kovač  — kovaški  (nam. kovačski); Prag  —praški
(nam. prag ski); čeh  — češki  ali češki  (nam. čehski); Lah  —•
laški  (nam. lahski); človek  — človeški  (nam. človekski); Ame¬
rika  — ameriški  (nam. amerikski); mesto  — meški  (nam.
mestski); Hrovat  — hrovaški  (nam. hrovatski); Lož  —loški
(nam. ložski); Anglež  — angleški  (nam. angležski); mož  —
moški  (nam. možski).

Ta spreminjava je lastna tudi sikavcem: c, s, z, n. pr.
Celovec  — celovški  (nam. celovcski); deklica  — dekliški  (nam.
dehlieshi), Kras  — kraški  (nam. krasski ); nebesa  — nebeški
(nam. nebesski); Pariz  — pariški  (nam. parizski); vitez  —
viteški  (nam .vitezski); Gradečimi graški.  Večkrat se pa primeri:

a)  da c odleti, n. pr. dolenec  — doienslci, goreneč  — go-
renski, pevec  — pevski, rokodelec  — rokodelski;

fi)  da se s vtopi, n. pr. Hus  — ruski  (nam. russki);

y)  da se mehki z ostrejšemu s umakne, n. pr. Francoz  —
francoski  (nam. francozski); Silez  — sileski  (nam. silezski),

Zobnik d včasi odpade, včasi ne; navadno se pa v srodni
j prelije, n. pr. gospod  — gosposki ; lihod  — rhodski ; Bled

— blejski, grad  •— grajski, Carigrad  — carigrajski.

d) imenom vasi in tergov na staroslovensko končnico —
a n e se ta končnica vselej overže, n. pr. Svečane  — svečki,
Podgorjane  — podgorski, Poličane — polički.

e) Kedar ravnamo pridevnike imenom ali prebivavcem tistih
mest, tergov ali vasi, ki imajo pridevnik in samostavnik v
sebi, povzamemo obe besedi v pridevnik, n. pr. Cerna gora

— černogorsln, Beli grad  — belograjski, Novo mesto  — novo¬
meški, Slovenji gradeč  — slovenjegraški , Mala slevica  —
malosievski, Sveti križ  — svetokriški  itd. — Če bi pa bile
sestave predolge, izobrazimo si pridevnik samo od tiste, ki je
bolj značajna mimo druge, n. pr. Dvorska vas  — dvorski,
Kervave peči  — kervavski, velike Lašče  — laški.

f) Po teh pravilih ravnamo pridevnike tudi ptujim imenom,
če imajo te iste končnice kakor v slovenščini, n. pr. Azija  —
azijski, Antiohija  — antiohijski, Nola  — nolski, Cerk  —
gerški, Korcira — korcirski, Troja  — trojski, Delfi  —
delfski (delfiški)  itd.; — če pa imajo ptujke še svoje pervotne
končnice, treba jih je še prej samostavnike po domače pre-
ravnati (§. 262 ) ter jim potem še le dati pridevnikovo obliko
n. pr. Aegeus  — Egcj  — egejski-, Elisium  — elisij  — eli-
sijslci; Alkaeus  — Alke j  — alke j s ki; Narbo  — Narbona

— narbonski ; Salamis  — Salamina  — salaminski ; Hellas

— Tlelada  — heladski ; Athenae  — Atene  — atenski.

Le nekaj ptujkam obrazimo svojivne pridevnike rajše po ptujščini, n. pr.
evropejski  namesto pravilnega evropski  iz: Evropa  itd.

§. 265. II. Lastivna ali kakovostna obrazila.

ast (as ta, as to),  enaka nemškim sestavljenkam s pridevnikom
-formig,  prirašča moškim, ženskim in srednjim samostav-
nikom, redkejše pridevnikom, ter pomenja kako podobnost,
n. pr. budalo  — budalast, čefta  — čertast, dim  — dimast,
gerba  — gerbast, jajce  — jajčast,  — kamen  — kamenast,
klin — klinast, lisa  — lisast, šerp  — serpast, žolt  — šoltast.

Včasi stoji — ast namesto — a v, n. pr. cunjast  = cunjav,
pcgasCpegav, žilast-Ailav, žlczasLžlezav.

9 *

a v (a v a, a v o), če se pritisne koreniki samostav.nega imena, ope-
tuje samostavnikov pomen in kaže vnanje svojstvo,  ki se
komu ali čemu vidi, n. pr. cunja  — cunjav, dlaka  — dlakav i
gerba ■ — gerbav, gerča  — gerčav, guba  — gubav, krasta  —
krastav, kerv  — kervav, luska  — luskav , rast  — raščavj
snet  — snetjav, skernja  — skernjav, vrapa  — vrapav.

en (- n a, n o, polglasni e  moškega spola se odpahuje). Ta rodo¬
vitna končnica, osnovi neživočih ali brezživotnih imen pritak¬
njena, izražuje sploh samostavnikov pomen v pridevnikovi obliki
in pomenja, kakošno ali od česa  je kaj. Tacili pridevnikov
imd slovenščina veliko od vseh treh spolov:

a) od moškega, n. pr. dolg  — dolžen (dolžna, dolžno)
glad  — gladen, gnoj  — gnojen, greh  — grešen, konop  —
konopen, kras  — krasen, prah  ■ — prašen, praznik  — praz¬
ničen, smeh  — smešen , sok  — sočen, strah  — strašen.

bi od ženskega, n. pr. hvala  — hvalen, hudoba  — hu¬
doben, mlaka  — mlačen, moč — močen, pokora  — pokoren,
rosa  — rosen, snaga  — snažen, sprava  — spraven, sreča  —
srečen, vera  — veren , voda  — voden.

c) od srednj&ga, n. pr. blato  — blaten, čudo  — čuden ,
mleko  — mlečen, kresilo  — kresilen, železo  — železen.

Nekaj jih je navadnih samo z določno obliko, n. pr. božični, grobni,
nočni, poljni, zimm  in Se več drugih, posebno tacih, ki znamenjujejo čas.

Po odpahnjenem polglasniku se snideta včasi dva n, n pr ime  —
imenen, imenna, imenno; koren  — korenen, leorenna, korenno ; spona

— sponen, sponna, sponno ; ker se pa izreka dveh zapored stoječih ena-
cih soglasnikov ustom nekaj upira, govorimo in pišemo radi: imenski,
korenski, sponski  (a, o), kar tudi ni napačno.

iv(iva, ivo),  samostavniku dodano, pomenja kako vnanje
svojstvo  kakor — a v ali kako dušno lastnost,  n. pr.
červ  — čerxiv, laž  — lažtv, ljubezen  — ljubeznjiv, milost  —
milostiv, plesen  — plesniv, pleša  — plešiv, prah  — prašiv,
smet  — smetiv, snet  — snetiv, uš  — ušiv.

Zavoljo lepoglasja privzame mnogo teh pridevnikov lj, redkejše
nj, pred obrazilom, n. pr. laž  — lažnjiv , mar  — marljiv,
milost  — milostljiv , terpež  — poterpežljiv, šala  — šaljiv,
škoda ■—• škodljiv, zavid  — zavidljiv.

nji (n j a, nje)  tvori pridevnike od prislovov in predlogov,
redkejše od drugih besedi, in kaže sploh razmeri kraja, časa
ali načina, n. pr. danes  — današnji; davi  — davnji, doli

— doljni, gori  — gornji, jutro  — jutranji, letaš  — letaš-
nji, nekdaj  — nekdanji; notri  — notranji, notrenji, pred

— prednji ; sedaj, zdaj  — sedanji, zdanji ; sinoči  — sinočnji,
sred  — srednji , tedaj  — tedanji, me  — vnanji, vnenji;
vsakdaj  — vsakdanji, zad  — zadnji.

183

§• 266. Mneživna in snovna obrazila.

at (ataato),  samostavnikovi koreniki pritaknjeno, kaže na
imetje ali na obilico  tega, kar pomenja ime, n. pr. brada

— bradat , glava  — glavat , gora  — gorat, kamen  — kam*
nat, lcamenat ; kosem  — kosmat, krilo  — krilat, las  —
lasat , mož  — možat, noga  — nogat, pleča  — plečat , plošča

— ploščat, rog  — rogat, uho  — tihot.

Prilika se ta končnica tudi rada pridevnikom na — n i na¬
mesto poslednjega samoglasnika, n. pr. kervni  — lcervnat,
ljudni  — ljudnat, mesni  — mesnat, močni  — močnat, perni

— pernat, skalni  — skalnat.

6n (ena, eno),  samostavniku dodano, kaže snov,  izktereje kaj,
n. pr. apno  — apnen, glinja  — glinjen, jeklo  — jeklen ,
kamen  — kamenen, kost  — koščen, lan  — lanen, led  —
leden, les  — lesen, med  — meden, ogenj  — ognjen, platno

— platnen, perst  — persten, proso  — prosen, steklo  —
steklen, sukno  — suknen, volna  — volnen. Srebro  imd sre-
bern  in srebren.

it (ita,  it  o) je enacega pomena kakor — at: v rabi mu dodevamo
Slovenci večidel končnico e n, n. pr. ime  — imenit  ali imeniten
(tno, a); kamen  — kamenit  ali kameniten; pleme  — pleme¬
nit  ali plemeniten ; oko, oči  — očit  ali očiten ; serd  — serdit
ali serdit en  in z vstavljenim vekšavnim — o v: berdo  — ber-
dovit  ali berdoviten, glas  — glasovit  ali glasoviten, skala  —
skalovtt  ali skaloviten, strah  — strahovit  ali stralioviten,
val  — valovit  ali valovit en.

§. 267. Djanjc ali stanje znanivna obrazila.

av ("ava, a v o), glagolski osnovi dodano, pomenja nagnjenje  h
kacemu djanju, n. pr. bahati se  — 'bahav,  (t. j. ki se rad
baba); gizdati se  — gizdav , igrati  — igrav, kujati se  —
kujav, lišpati se  — lišpav, opotikdti se  — opotihav, plesati

— plesav, smejati se  — smejav, vekati  — vekav, vjedati  —
vjedav.  Včasi jim priraste končnica — en, n. pr. delav  —
delaven; bahav  — bahaven  itd.

en (-na,  no). Ta končnica se pritika glagolom na nedoločnikovo
osnovo, ali na koren ali pa na deležnike: torej je različna po
pomenu:

a) nedoločnikovi osnovi nedoveršnik glagolov pritaknjena (zev
se zapre z glagolom v), je vselej djavnega  pomena, n. pr. daja

— dajaven (dajavna, dajavno), kaza  — kazaven, obeta  —
obetaven, ponavlja  — ponavljavcu, prehaja  — prehajaven;
terpe  — terpeven, vele  — veleven; hladi  — liladiven , meči

— mečiven, svoji  — svojiven.

134

Ker znamenj ujejo ti pridevniki djanje ali stanje , ki se ravno verši ali
biva, izpeljujemo je prav za prav le iz nedoveršnikov; manj pravilni so
torej: d o 1 o 6  i v e n, d o v e r š i v e n, p r i s v o j i v e n in vsi drugi, ki so
iz doveršnikov izpeljani.

b)  terpevnemu deležniku na — t pritisnjena, daje
pridevnikom terpevni  pomen kakor — ljiv, n. pr. pit  —
piten, razdert  — razderten, nerazderten.

c) tvornega ali terpevnega  pomena so pridevniki, če
se pritakne končnica glagolski koreniki, in sicer večidel:

a)  tvornega,  če jo prideneš doveršnim glagolom, n. pr.
doverš  — doveršen , obseg  — obsežen, postreg ■ — postrežen,
podiik  — podučen, sned  — snčden  ( sneden človek)  itd.

(I)  terpevnega,  če jo prideneš nedoveršnikom n. pr. jed

— jeden, grez  — grešen, hov  — koven, seh  — sečen, uh

— ličen.

iv (i v a, i v o) enacega pomena z obrazilom — a v: n. pr. na¬
gajati  — nagajiv, snesti  — sned iv, plašiti  — plašiv;  večidel
privzamejo Ij n. pr. bosti  — bodljiv, dremati  — dremljiv,
hrasti — hradljiv, postreči  — j postrezi j iv, prepirati se  —
prepirljiv, sumiti  — sumljiv, zabavljati  — zabavljiv, zaprav¬
ljati  —- zapravljiv.

ljiv (ljiv a, ljiv  o) prirašča glagolski koreniki in pomenja, da se
more  kaj zgoditi; torej je vselej terpevnega  pomena in
enaka nemškemu: f a h i g, — bar, n. pr. doseči  — dosegljiv,
doveršiti — doveršljiv, minuti  — minljiv, omečiti  — omeč-
Ijiv, premagati  — premagljiv, slišati  — slišijiv, stružiti  —
strašljiv, topiti  — topljiv, videti  — vidljiv, vzdigniti  —
vzdigljiv, zadergniti  — zadergljiv.

Cehom rabi v tem primeru končnica — e 1 n , n. pr. viditeln, slišateln,
kovateln.

§. 268. V. Manjšavna in vekšavna obrazila.

1. Manj savne  končnice so:

eeen, ehen (h n a, o), n. pr. mal  — malehen, bolen  — bolehen ;
droben  — drobecen.

ičcn (čna, o), n. pr. star  — staričen, mertev  — mertvičen;
kast (a, o), n. pr. bel  — belkast, rumen  — rumenkast, rudeč  —
rudečhast, siv  — sivkast, sterm  — stermkast.
ki,jat (a, o) pridevnik še bolj na pomenu pomanjša, n. pr. bel  —
belkljat, čem  — černkljat, sin j ■— sinjkljat, siv  — sivkljat,
rumen  — rumenkljat.

ičken, n. pr. mal, majhen, maličken, majčken  itd.

2. Vekšaven pomen imajo:

nv (e v), kteri zlog se na ravnost pred obrazilo dene, če hočemo
povedati večo obilnost ali silo kake lastnosti, n. pr. dežen  —■

135

deževen, gladen  — gladoven, prašen  - prahoven, voden  —
vodoven; pečnat  — pečevnat, skalnat  — skalovnat; plodovit,
skalovit, valovit  itd.

inski (a, o), n. pr. grozovinski , hudobinski , salaminski, strel jenski.

C. Izpeljava števnikov.

§. 269. Pri izpeljavi števnikov nam rabijo obrazila:
at (ata, ato), n. pr. dvojen — dvojnat, trojen  — trojnat, čve-
teren — čveternat, peteren  — peternat  itd.
en (a, o): dvoj  — dvojen  ( dvojna, dvojno), oboj  — obojen, troj

— trojen; čveter  — čveteren, peter  — peteren  itd.

čr (era, ero), n. pr. četiri  — četver , čveter ; pet — peter, šest  —
sester, sedem  — sedmer, sto  — stoter, tisoč  — tisočer, koliko

— kolikor, toliko  — toliker.
in (ina, ino), eden  — edin.

6ji (oj a, oje), n. pr. dva  — dvoji, oba  — oboji, tri  — troji;
po nekterih krajih mu pritisnejo še — en in govore tudi:
štirojen, petojen, šestojen  itd.

D. Izpeljava zaimkov.

§. 270. Zaimke obrazimo od drugih zaimnih korenik z nasled-
nimi končnicami:

ftk (a k a, a k o), n. pr. in  — indic, ki  — kak, ov  — ovale, t  —
tak, ves  — vsak; drug — drugak.
in (ina, ino) n. pr. naju  — najin, vaju  — vajin ; nje  — njen,
njezin.

lik (lika, lik o), n. pr. k  — kolik, t  — tolik.
oj (oj a, oje), n. pr. me — moj, se  — svoj.
ov (o v a, o v o), n. pr. njega  — njegov, njih  — njihov, kak  —
kakov, tak  — to,kov, inak  — inakov.
r, n. pr. kdo  — kdor, kaj  — kar, kak  — lcalcoršen  itd.
šen (šna, šno),  n. pr. kak, kakov  — kako šen, kakšen; tak, la¬
kov  — takošen, takšen; kolik  — kolikošen, kolikšen ; tolik  —
tolikošen, tolikšen.

E. Izpeljava glagolov.

§. 271. Po svojem izvoru so glagoli pervotni ali izpe¬
ljani  (nepervotni). Izpeljani glagoli so glagolni ali imenski;
glagolne zajemamo iz pervotnih ali imenskih glagolov, imenske pa
izpeljujemo na ravnost od samostavnikov in pridevnikov, redkejše
od števnikov, zaimkov in členkov. Pri izpeljavi nam rabijo: a, e, 1,
ni ali ova (e v a), ki vežejo osebila in naklonila s koreniko, in sicer:
1. a, n. pr. delo  — delati, igra  — igrati, kine  — kinčati, klic
klicati, zid  — zidati, zob  — zobati; lep, lepši  — lepšati;
majhen, manjši  — manjšati; velik, vekši  — vekšati.

2. 6,  n. pr. bled  — bledeti, bol  — boleti, bogat  — bogateti, rumen

— rumeneti, slab ■— slabeti, um  — umeti, šiv  — živeti.

3. i, n. pr. bled  — blediti, brus  — brusiti, čast  — častiti, del  —

deliti, grad  — graditi, kosa  — kositi, ljub  — ljubiti, lom

— lomiti-, mehek, meči  — mečiti; rod  — roditi, slab  —
slabiti, svoj  — svojiti, strah — strašiti, vlak  — vlačiti.

4. ni, n. pr. berskati  — bersniti, praskati  — prasniti, kapati

— kaniti, tiskati  — tisniti.

5. ova (e v a), n. pr. gospod  — gospodovati, kralj  — kraljevati,

kup  — kupovati, plačati  — plačevati, (prejmisliti  —

( pre)mišljevati, prazen  — praznovati,  (vzjdigati  — (vzdigo¬
vati, (ojznaniti  — ( ojznanjevati.

Manj šalili in vekšavni glagoli.

§. 272. Kakor pri izpeljavi samostavnikov in pridevnikov rabi
nam tudi pri obraževanji glagolov nekaj obrazil, ktera način djanja
maujSajo ali vekšajo:

1. Manj Savne  končnice so:

kati, n. pr. čičati  — čičkati, čiv  — čivkati, gledati  — gledkati,
skrivaj gledati  — krivkati , spati  — spančkati, stopati  —
stopicati, voziti — vozlcati, zibati  — zibkati.
lj Ati, n. pr. čehati  — čebljati, dergati  — dergljdti, ječati  — jec¬
ljati, mahati  — mahljati, pihati  — pihljati, rezati — rez¬
ljati, skakati  — skakljati, šumeti  — šumljdti, zibati  — zib-
Ijdti, žvižgati  — švižgljati.

2. Vekšavne  končnice so:

Ustiti, n. pr. dergati  — dergastiti, lomiti  — lomastiti, mikati  —
mikastiti.

Phati) n- pr. sopsti  — sopihati; udariti, udriti  — udrihati, viti

— vihati; žiti, zevati  — zehati.

Verstna premika ali stopnjevanje glagolov.

§. 273. Slovenski glagol naznanja djanje ne samo z ozirom na
č a s, v kterem se godi, ampak tudi z ozirom na t e r p e ž ali konec.
Da mu je pa že samemu ob sebi mogoče zaznamnjevati vse razmeri
djanja ali stanja, lastna mu je v ta namen stopnjava ali premika
iz nizih t v više verste, vsled ktere po notranji glasovni v i k S a v i
in večidel tudi po vnanji v e k š a v i že po svoji tehtniši obliki dalje
terpeče djanje naznanja. Tej menjavi, verstna premika  ali gla¬
golska stopnjava  imenovani, podverženi so malo da ne vsi gla¬
goli pervih petih verst, kako in v ktere  više verste pa se glagoli
iz nizih premikajo, to se ne da na drobno v pravila povzeti; sploh
pa bodi omenjeno, da so stopnjavi najbolj pervotni  gldgoli pod¬
verženi in da se pomikajo po glasoslovnih zakonih glagoli I. verste
najrajše v V. ali IV., iz II. v V., iz III. v IV., iz IV. v V. ali
VI., iz V. pa v IV. versto, kakor je videti iz naslednjih zgledov:

137

138

139

Znamenja doveršnih in nedoveršnili glagolov.

§. 274. V svoji nesestavljeni obliti so glagoli malo da ne vsi
nedoveršniki, sami glagoli II. verste so sploh doveršniki. Izjem je
le malo; tako nam rabijo za doveršnike:

a) pervotni:  dati, deti, djati, leči, pasti, reči, seči, sesti,
sresti, stati {stanem), vreči;

b) n e p e r v o t n i:  butiti, kupiti, lotiti se, pičiti, platiti, po¬
čili, pustiti, rešiti, ropiti, skočiti, strditi, telebiti, udariti  iz IV.
in:  jenjati (nehati), končati, plačati, predati, srečati  in še peščica
drugih iz V. verste, da ravno stoje v svoji pervotni nesestavljeni
obliki. — Tem nasproti so nedoveršniki iz II. verste: dergniti,
gasniti, giniti, merzniti, riniti, sehniti, toniti, veniti.  Ostali gla¬
goli II. verste so sploh doveršniki, glagoli I., III., IV., V., VI. pa
nedoveršniki. O obraževanji doveršnikov in nedoveršnikov gre pomniti:

1. Hočeš li iz nedoveršnika  napraviti do ver šen glagol:

a) postavi ga, če je mogoče, v II. versto, n. pr. dregati  —
dregniti, stiskati  — stisniti, suvati  — suniti;

b) sestavi ga v izvirni  obliki s predlogom, n. pr. brati  —
prebrati, plesti —■ oplesti, seči  — poseči, giniti  — poginiti, pri-
diti  ■ — spriditi, voliti  — izvoliti, živeti  — doživeti.

Doveršnik ostane doveršnik tudi po sestavi s predlogom, n. pr.
kupiti  — odkupiti, leči  — odleči, pustiti  — prepustiti, skočiti

— poskočiti.

2.  Če pa želiš doveršniku dati nedoveršni  pomen, pomekni
ga v viši razred, da ti na glasu ojači in večidel tudi za en ali na
dva zloga zraste. Tako postanejo iz doveršnikov: deti, kupiti, pasti

— odbrati, prenesti, pozdraviti  itd. nedoveršniki: devati, ku¬
povati, padati  — odbirati, prenašati, p b zdravi  j ati.
Obljubiti  imd obetati (obljubljati), vreči  pa metati.
Nedoveršniki so v obče veršivnega  pomena, če si je na glasu
povikšal, paopetovavnega; ponavljavni  so glagoli V. verste

140

z medi netkom e v a in pa mnogi s predlogi sestavljeni glagoli, ki
so bili po stopnjavi v VI. versto pomaknjeni, n. pr.

F. Izpeljava prislovov.

§. 275. Pri izpeljavi prislovov nam rabijo sosebno končnice:
ače (ač) kaže način  n. pr. drugače, drugači; inače, inači.
a,j kaže sosebno na čas ali kraj,  n. pr. včeraj, zgodaj, zjutraj,
skupaj, skoraj, zunaj, zverhaj  itd., ki prav za prav niso dru¬
gega, kakor z j podaljšani moški rodivniki.
am kaže večidel mer ali namen kacega djanja n. pr. kam, ovam,
drugam, inam  itd. ali kraj: tam.

6 znamenjuje sosebno red ali kako ponavljanje,  n. pr .pervič,
drugič, tretjič, poslednjič, zadnjič  — drugoč, sarnoč.
e j kaže na č a s ali k r aj, n. pr. drugej , precej, vselej, doslej,
poslej.

cn kaže na kraj,  n. pr. ven, narazen, zraven.
daj pomenja čas,  n. pr. leedaj, tedaj, sedaj {zdaj), ondaj, nekdaj,
vsakdaj, drugdaj, marsikdaj.

,|c (de) kaže na kraj,  kje kaj  biva ali se godi, n. pr. kje, drugje,
inde, ovde, ondi ; tje.

le, lej, n. pr. dokle, doklej; dotle, dotlej; potic, potlej, potler.
dd kaže na kraj,  kod  se kaj godi n. pr. kod, tod, ovod, onod,
inod, drugod, povsod, vsakod.
oj, n. pr. koj, nocoj.

oma, (ema) tvori prislove od imen in nekterih členkov n. pr. blisk

— bliskoma , curek  — curkoma, pot  — spotoma, nagel  —
nagloma , popoln  — popolnoma, križ  — križema, skop  —
skoponia, tik  — tikoma, ved  — vedoma, vek  — vekoma.  —
Pri ženskih samostavnikih veljci tudi — ama n. pr. truma

— trumama  ali trumoma.

r (mesto starosl. ž e) tvori tudi — ama n. pr. kje  — kjer, kam

— kamor, kod  — koder, kedaj  — kedar.

re, rej, n. pr. torej; obkore, obkorčj; obsore, obsorej.

141

III- Poglavje,

lil. Sestava.

§. 276. Pvorivna moč slovenskega jezika se razodeva sosebno v
izpeljavi, ktera je prebogata v obrazilili za razne pomene ;  včasi pa
je vendar treba novim rečem iskati potrebnih izrazov v sestavi, ki
se slovenščini sploh le malo podaja, če se izvzamejo sestavljenke s
predlogi in z glagolskimi korenikami.

Med besedi, iz kterih narejamo sestavo, deva se po širocih
soglasnikih vezna Cerka o, po ozkih e, n. pr. bosonog, golorok,
listopad, vodotok, kolovrat  — licem,er, rudečeličen , svojeglaven  ;
brez veznice sestavljenih besedi zamore slovenščina ubogo malo, n.
pr. medved, poldne, polglasnik.

Perva beseda v sestavljenkah je loči  v na,  druga glavna,
ki jo perva določuje ali pojasnuje; tako n. pr. so v sestavljenkah:
kolodvor, Triglav, vinograd —  besede dvor, glav, grad  glavne,
kolo, tri, vino  pa 1 o č i v n e.

Kedar slovenimo ptuje sestavljenke, pa jim ne moremo ubrati
pravega imena ne po izpeljavi, ne po sestavi, tedaj si pomagamo:

a) da vzamemo namesto ločivne samostavne besede njen pri¬
devnik, n. pr. brusni kamen  — Schleifstein; hišna vrata  — Haus-
thor; kravje mleko  — Kuhmilch; kuhinjska sol — Kuchensalz;
mlinsko kolo  — Muhlrad ; pavje pero  — Pfauenfeder; strelni
prah - Schiesspulver ; sitna cena  — Getreidepreis ;

b) da pomen sestavljenke z več besedami povemo, n. pr. bukve
za ljudstvo  — Volkslmch ; konj za ježo  — Beitpferd ; mlin na
sapo  —- Windmuhle; oklep za na, persi  —- Brustharnisch ; pero
za pisanje  — Schreibfeder ; ruta okoli vrata  — Halstuch.

k,  Sestava samostaviiikov.

§. 277. Sestavlja se:

a) samostavnik z neglagolskim samostavnikom v samostavnik,
pa le bolj po redkem, ker se sestava neglagolskega samostavnika
s samostavnikom slovenščini upira n. pr. drevored, kolodvor, roko-
delo, strahopetec, verozakon.

b) samostavnik z glagolskim samostavnikom ali z glagolsko
koreniko v samostavnik, n. pr. blagodar, bogoljub, bogotaj, čaro¬
dej, časopis, delopust, glavobol, glavosek, Jcervotok, letopis, listo-
pad, parobrod, rodoljub, rokopis, senožet, vinograd, vodomet, vodo¬
tok, vozovlak ; včasi jim priraščajo: a, ec, ina,  je,  ni  k itd.,

142

n. pr. rokodel  — rokodelec, kolovoz  — kolovoznih, červojed  —
červojedina, rokotvor  — rokotvorina, vojvod  — vojvoda  itd.

c) samostavnik s pridevnikom v samostavnik, n. pr. golobradec,
golomraz, gostosevci, hudodelec, hudournik, krivoverec, staroverec,
tihotapec  itd.

d) samostavnik s števnikom ali zaimkom v samostavnik, n. pr.
stoklas, stoletje, stonoga, šestopčr, trizob  — samorog, samostan,
samouk, teden.

e) samostavnik z glagolom v samostavnik: n. pr. kažipot, tre-
soglav, Vladimir, Vladislav.

f) glagolska korenika z zai mkom  sam  v samostavnik, n. pr.
samolet, samovar.

g) samostavnik s Členki v samostavnik, n. pr. brezdno, križem-
pot, nesreča, prelaz, prevoza, soglasnik, zapeček.

B. Sestava pridevnikov.

§. 278. Druži se:

a) samostavnik s samostavnikom v pridevnik, n. pr. kozorog,
pesoglav, srebropen, zlatolas, zlatoust.

b) samostavnik s pridevnikom v pridevnik, sosebno pri telesnih
udili, n. pr. bolnoglav, bosonog, gologlav, golomraz, kosorep, kri¬
vogled, plahoserc, praznorok, prostolas, širokopleč, stermoglav
ali s prirastkom — en, n. pr. golomrazen, krivogleden, široko -
plečen  itd.

c) samostavnik z glagolsko koreniko ali deležnikom v pri¬
devnik, n. pr. klapouh, serborit, tresoglav, vertoglav  — vitorog,
zvitorep.

d) samostavnik s števnikom, zaimkom ali kakim Členkom v
pridevnik, n. pr. enolik, samouk, samorog, brezrok, brezzob,
razo glav.

e) pridevnik s samostavnikom v pridevnik, n. pr. bogoslužen,
čudotvoren,- glavobolen, gromonosen, kervomočen, mlekodajen, vra¬
tolomen.

f) pridevnik s pridevnikom v pridevnik, n. pr. blagoglasen,
hudomušen, kratkočasen, lehkoživen, okrogloličen, ostroumen, rado¬
daren, sladkosneden, sladkousten, širokoperen, zlovoljen.

g) pridevnik s števnikom ali zaimkom v pridevnik, n. pr. čve-
teronožen, samokolen, samorašč. svojeglaven.

h) pridevnik s členki v pridevnik, n. pr. bezbožen, nedolžen,
neroden, prederzen, prileten, zagaten.

i) glagolska korenika s pridevnikom v pridevnik, n. pr. malo-
jed, radopev, ritopaš  ali s pritiklino — en: malojeden, radopeven,
ritopašen.

143

C. Sestava števnikov.

§. 279. Števniki se vežejo:

a ) med seboj brez veznika ali z veznikom, n. pr. dvadeset,
trideset, štirideset, petdeset  itd. — en in dvajset, dva in dvajset,
tri in dvajset  itd. v skrajšani obliki, n. pr. ednajst  « eden na deset ;
dvanajst  » dva na deset, trinajst  = tri na deset  itd., kakor se je rekalo
v stari slovenščini.

b) s samostavniki: pol, krat, potinverst,  n. pr. pol¬
drugi , poltretji; enkrat, dvakrat, trikrat  — tri pote, pet pot ;
dvoverst, a, o.

c) z zaimki, n. pr. samodrug, samočetert.

d) s členki ne —, ni —, n. pr. nobeden, nijeden.

D. Sestava zaimkov.

§. 280. Zaimki se družijo:

a) med seboj, n. pr. kdo (Ido)  = k j-to; tisti, taisti * ta-j-isti.

b) s členkom le, da se oseba bolj določi, n. pr. ta(ti)-le, ta-le,
to-le,  ali le-td(ti), le-td, le-to.

c) z nikavnico ni —, ki daje sestavljenkam nikaven pomen,
n. pr. nikdo, nihče, nikaj  ( ništer , nič), nikak.

d) z nikavnico ne —, ki kaže na nedoločno  osebo ali reč,
n. pr. nekdo, nekaj, neki, nekteri, nekak.

e) z nedoločevavnim členkom koli ali marši  —, n. pr. kdor
koli, kar koli, kteri koli  — marsikdo, marsikaj, marsikteri  ali
pa s števnikom malo  —, n. pr. malokdo, malokaj, malokteri.

f)  z oziravnim r (strsl. ;t ;e), ki spreminja vprašavne zaimke v
ozira vnike, n. pr. kdo  — kdor, kaj  — kar, kakošen  — kakor šen,
kolikošen  — kolikoršen.

g) z oziravnim i, n. pr. naš  — nas j- i; vaš  — ms-j-i itd.

E. Sestava s predlogi.

§. 281. Glagole, pa tudi samostavnike in pridevnike, obrazimo
in preobražamo sosebno po sestavi s predlogi; z drugimi besednimi
razpoli zloženih glagolov imd slovenščina le malo, n. pr. blagoslo¬
viti, blagodariti, blagovoliti, gostožiliti, kosorepiti, rogoviliti  in
še nekaj drugih, ki so pa na ravnost od sestavljenih imen izpeljani.

Po sestavi s predlogom dobivajo glagoli drugačen pomen;
sosebno terpevni glagoli prehajajo v tvorne ali djavne, nedoveršniki
pa v doveršnike itd. Po navadi so sestavljeni glagoli z enim  pred¬
logom, n. pr. nalomiti  — na-\-lomiti; ukrotiti  — u-\-krotiti, za¬
ložiti  — za-\-ložiti  ;včasi z dvema. n. pr. izpodnesti  -• izj-pod-  f nesti-,

144

porazdeliti  — po+raz+deliti; preobseči  — prc-\-ob-\~seci;  včasi
pa s tremi, n. pr. iz-\-spre-\-ob-\-verniti.

A. S samostojnimi ali ločljivimi.

§. 282. Ti predlogi ohranjajo .svoj pervotni pomen sploh tudi
v sestavah in so ti le:

brez, bez, (* nemškemu — los,  o h n. e) se veže le s samostavni-
kom ali pridevnikom in kaže na kak pomankljej ali
odvzetek:  brezdno (brezden), brezdušen, brezpamet,
brezrokavnik, brezum, brezvetrije, bezzalconje — brez¬
božen, brezimen, brezkončen, brezrok, breztelesen, brez-
vet.ern, brezvesten, brezzob, n. pr. S'vitla cesta je raz¬
peta erez neba brezkončni zid.  Jam . — Hudoba dela
v b r e z poštenih urah.  Cegn.

do kaže:

a) da se raztegne ali dožene  djanje do svojega cilja ali
konca ( = nemškemu bi s zu, lat. usque  a d); dobresti (n. pr.
do srede potoka); domlatiti (do pol n&sada); domčsti (smeti
do klopi); dopleti (do žari); dopresti (do pol koželja); doseči
(do srede travnika): dožeti (do pervega ogona) n. pr. D or asi i
so do verh cerkve, tam gori ste sklenili se.  N. ps. — Nje¬
gove britkosti so do konca d o kip el e.  Vert.

b) da se kako djanje ali stanje dovede  do svojega
gotovega konca, za vselej ali pa za nekaj časa: dobrati, dode¬
lati , dogotdviti, dokončati, dohiteti, doiti, dograbiti, domlatiti,
dosejati, doveršiti, dozidati, dozoriti, dožeti, n. pr. Kdor zna.
kmalo dokonča.  N. pr. — Brada dorasla , pamet ne do-
srela.  N. pr. — Kdor rad pleše, kmalo d o pl e še.  N. pr.
— Pratikarja tudi včasi kaj doleti.  Vodn. — Lepota kmalo
docveti.  —

c) da se toliko dodd ali dostavi, da potem nič več ne manjka
k popolnosti ( = nemšk. zu, hinzu  —, lat. a d —); dodjati,
dokupiti, donesti, doliti, dosoliti, dosuti, dostaviti, dotegniti,
dovreči, n. pr. Pomankljivi gerški abecedi so toliko Cerk do¬
stavili,  da je imel jezik vse glasove.  Valj. — Se malo
mervc volom dokladi,  detelje d on e si, pezdirja  (io-
stelj  i, pa še kaj žita d o ver z i.

Predlog d o v sestavah se nekoliko vjema na pomenu s predlegom p r i — ;
vendar je med njima ta .razlika, da znamenjuje do — dokončno dopol¬
njenje ali dostavo tega, kar je manjkalo, p r i — pa kaže sploh na kako
pridajo ali priklado n. pr. dokupiti (da nič ne bo manjkalo) — prikupiti
(k čemu kaj); dodati (kar je že manjkalo) — pridati (k čemu kaj).

Imena in členki:  dobiček, dodevekd, obod, doklada, določilo, dosega,
dostavek, dozorek — določen, dosegljiv, dovoljen, doklej, dokler, doslej,
dosorej, dotod, dovolj, dosti.

iz (»nemšk. a us, heraus, lat. ex —) pomenja:

a) da prihaja djanje iz znotraj, iz srede na ven:
izbrati, izdolbsti, izgnati, izgrebsti, izgubiti, izkopati, izliti,
izpeti, izpuhteti, iztirati, izvabiti, izvoliti n. pr. Volk že ve,
s čim si zobe i str eb i.  N. pr. — Kdor dolgo izbira,  ostane
mu izbirek.  N. pr. — Desetkrat oberni besedo na jeziku,

■ predno jo izrečeš.  N. pr.

b) da sekaj doverši ali pa neha biti:  izpeljati, izvesti,
izvohati, iznebiti se, izhoditi se, izlizati se, izvedriti se, n. pr.
Dokler živi, nikdar se človek ne izuči!  N. pr. — Ko bi
sreča kramo razgernila, perva bi se blaga iznebila.  N. pr.
— Kedar se proti jutru izv e dri,  potegni voz pod streho.
N. pr.

Imena in členki: izbirek, izbornik, izdaja, izdajavec, izgovor, izhod,
izpisek, izvolja — izbirčen, izboren, izvedljiv — iznenadi, iznevesti, izperva,
izmlada, iznova, izpred, izmed, iznad, izpod, izza.

Med ljudstvom se je predlogu iz — v sestavah sprednik i po gostem
obrusil, z pred terdimi soglasniki pa v s prehaja, zato govorimo in pi¬
šemo dan danes po gostem n. pr. zgubiti, znebiti se, s podle z o-
vati, spovedovati, spremeniti, spreoberniti, sprevreči  na¬
mesto popolnih oblik: izgubiti, iznebiti se, izpodlezovati, izpo¬
vedovati, iz prem eniti, izpreoberniti, izprevreči  itd., ki se v
najnovejši pisavi čedalje bolj v rabo jemljejo.

med (> nemšk. zwischen  —,  lat. in ter —) zlaga se s samo-
stavnikom, včasi s pridevnikom, in pomenja prostor  med
dvema ali več rečmi ali pa oddelek časa,  n. pr. medgorje,
medmorje, mednožje, medpotje, medplečje — medmet, med-
metek — medmašen, medgospojen.
na (vjema se z nemškim a n —, auf —, in — z lat. a d —,
in —) in pomenja:

a) da se godi djanje na poveršji kacega mesta,  kte-
rega se tudi dotika, da se tje kaj deva ali nabira, da se
kaj v e r h o v a t i ali pridobiva:  nabrati, nadevati, nadrobiti,
nakladati, nakositi, nalagati, nametati, namlezti, namnožiti,
nanositi, naplesti, napresti, nasaditi, naseči, nasekati, nasušiti,
natekniti, natlačiti, natrebiti, navaljati, navlačiti, navoziti,
nažeti, n. pr. Vsak na svoj mlin vodo navrača.  N. pr. —
Pojte, kolo narejajte, z britvami ga naperjajte.  N. ps.
— Za sladko vince daj ata, Alenčico napajata.  N. ps.
— Na puh tvojega ser da so se nakopičile  vode.  Eavn.

b) da se mera,  bodi si naravna ali dušna, napolni; da se
kdo česa naveliča,  kar se sosebno s povračavnikom dopove¬
duje: nabrehati se, naigrati se, najesti se, najezditi se, naju-
žinati se, nakositi se, naklečati se, naležati se, napasti se, na-
plesati se, nasedeti se, naspati se, navečerjati se, naveličati se,
nazijati se, n. pr. Kdor se veliko po kolenih driča , ta se
kmalo dela naveliča.  N. pr. — Da se človek dima na-

Slovenska slovnica, 10

146

d i m i, ognja se ne bode nagrel.  N. pr. — O mr ji se zelja
n ali o sim,  podmeta pa kaše najem.  Ob.

c) da se kaj proti čemu nagiblje,  bodi si v dušnem ali
telesnem oziru: naganjati, nagibati, nagniti, nakloniti, namer-
jati, namenjati, napeljati, napotiti, napraviti, naprositi, nasloniti,
n. pr. Človek n amer j a, Bog naredi.  N. pr. — Drevo se
na drevo naslanja,  človek na človeka.  N. pr. — Hitro
hitro mi vstajajte, na vojsko se napravljajte.  N. ps. —
Niše se solnce nagiba  v zaglavje visocega hriba.  Slomš.

d) začetek  p r e m e m b e, ki na kaki reči s časom nastopi:
načesuiti, načeti, nakužiti, nalomiti, napiliti, nastreliti, naviniti,
navertati, n. pr. Nabrušen  nož rad reže.  N. pr. — N a-
streljen  pes se strelbe boji.  N. pr.

Imena in členki: načelo, nagibek, nakovalo, naloga, namestnik,
napor, narod, nasad, naštel, natresk —• nabojen, nagnjil, naroden —
naprej, naproti, nazaj, navprek, navdol, naposled, narobe, narazen, nalašč,
nanagloma.

nad (»nemšk. liber  — , ob  er  — , lat. s ti p ra) druži se samostav-
nikom, redkejše pridevnikom in glagolom, in pomenja, da je
kaj više ali mogočnejše  mimo drugega: nadlega, nadležen,
nadlegovati; nadloga, nadložen; nadpis, nadstropje, nadstrešje,
nadškof, nadzemlje.

o (»nemšk. um —, lat. circum —, de—),  s predlogom ob  v
rodu, znamenjuje:

a) djanje, ki se razodeva  o več  (ne vseh) krajih  kake
reči: obeliti, obrati, obrisati, obriti, ogladiti, ogledati, oglodati,
ogoreti, ogovoriti, ogreti, olupiti, omiti, opeči, opikati, ostriči,
o vedeti, n. pr. Veselo se solnce ozira  in žarke o gorah
opira.  Slomš. — Dosti ožine,  malo požre.  N. pr. — Ko¬
vač ima klešče, da rok ne opeče.  N. pr.

b) djanje ali lastnost, kine nastopi  naenkrat, ampak po¬
lagoma:  obledeti, ogoleti, odreveneti, oglušeti, ognojiti se, ogre-
šiti, olisteti, omladiti — omladeti, omočiti, onečediti, oprostiti,
oslabeti, osočiti, osušiti, osvojiti si, ostareti, oteči, ovlažiti,
oznaniti, n. pr. Kar se omili,  ne o m er  z n e.  N. pr. —
Nebo se po malem oceja.  Slomš. — O suša  mi lice kme¬
tija.  čb. — Belin se odmiče, o travi  snežnih.  Cb.

c) ob kaj priti ali djati, iznebiti  se česa, ločiti  se
od česa: ocigauiti, ogoliti, ogoljufati, okmetovati, okupiti se,
opiti, oporeči, oteliti se, ovreči, ožrebiti se, n. pr. Kar reče, ne
oporeče.  N. pr.

Imena in členki:  obok, oklep, omah, omet, omota, opora, oseba,
oserčje, ot.iska — omoten, oporen, osebeu — okoli, okrog, osorej, opoldne.

ob (* nemšk. u m — lat. circum  —) nekoliko se vjema s pred¬
logom o, vendar pomenja:

147

a) popolno obdajo ali zajetje kacega predmeta ali djanje,
ki se godi o vseli straneh: obdati, obdelati, obhoditi, objesti,
objezditi, obleči, obleteti, oblezti, obroditi, obseči, obsejati,
obsijati, obstopiti,, obsuti, obteči, obzidati.

Zavoljo blagoglasja b večkrat odpade, ravno tako tudi v,
če se snide z b: opasati, opeti, opisati, osedlati, otesati, obe¬
tati, obdati, obleči, oberniti namesto: obpasati, obpeti, obpi-
sati, obsedlati, obtesati, obvetati, obvezati, obvleči, obverniti
itd. n. pr. Bog oblači, Bog prevedri.  N. pr. — Groza  jo
je  obhajala, namerni grob se zgrežnila.  N. ps. -— Slast
objema  celi svet.  Ob. — Samec je ob letal  domače dobrave,
samec obhodil  snežene gore.  Ceg. — Kraljič opaše  sab-
Ijico.  N. ps. — Opne  ga z lastnim oklepom in z lastnim
mečem ga opaše.  Kavn.

b) djanje, ki se popolnoma doverši,  ali pa kako zgubo
ali oviro:  obglaviti, obmolkniti, obsedeti, obstati, obsoditi —
obnemagati, obnemoči, obupati, obtičati, obviseti, n. pr. Buda-
lasta moč berž ob nem a g a.  N. pr. — Kdor na moči slovi,
večkrat iztepen na dragi obleži.  N. pr.

Imena in členki: obed, obist, obhajilo, obhod, oblak, oblast, ob¬

lega, obleka, obličje, oblika — oblačen, oblasten — obkorej, obsorej,
obnam itd.

od {»  nemšk. ab —, ent —, weg —, lat. ab — abs —) zna-
menjuje:

a) oddaljenje ali ločitev  kacega predmeta od drugega:
odbiti, oddati, oddirjati, odgrizniti, odjahati, odkerhniti, od¬
kriti, odkupiti, odliti, odmakniti, odmesti, odmreti, odnesti,
odpreti, odriniti, odsekati, odsesti, odstriči, odtegniti, odvesti,
odvezniti, odvzdigniti, odžgati, n. pr. Ban dan odrine,  leto
pa leto.  N. pr. — Pod lipico se zaverti, da ligrci veršič
odleti.  N. ps. — Bog že ve,  zakaj kozi rog odbije.  N.
pr. — Bogastvo človeku smerti ne odpravi.  N. pr.

b) nehanje ali končanje  kacega djanja ali stanja in se

loči od predloga do — v sestavah s tem, da pomenjajo glagoli
z do — sestavljeni popolno dognanje: odbobneti, odbučati,

odvesti, odjužinati, odkipeti, odkoledovati, odkositi, odmoliti,
odpeti (pojem), odperSeti, odrasti, odslužiti, odšumeti, od večer¬
jati, odzeleneti, n. pr. Poterpite, da odmolimo.  N. ps. —
Še danes boste o d Škerl  el  i, vi nadležni pevci, djal je kmet,
ki je štupo za šurke domu prinesel.  Valj.

c) neko vzajemnost ali ponavljanje  glagolovega po¬
mena: odgovoriti — odgovarjati, odmevati, odpevati, odpisati
— odpisovati, odpovedati, odsedati se, odverniti, odzdraviti —
odzdravljati, n. pr. Kakor se pozdravlja, tako se od z dr a v-
Ija.  N. pr. —- Zalo odseda  se vsako mi delo.  Ob.

Imena in členki:  obed, odgovor, odHadek, odlog odlok, odpadek,
odpoved, odveza — odlegel, odročen odklej, odsloj. odkod, odtod itd.

1U*

148

po (= nemšk. ker um —, be — itd.) daje skoraj vsem sestav¬
ljenkam svoj pervotni pomen r a z § i r a ali razprostiranja
in znamenjuje:

a) djanje z ozirom na razšir  v kraju ali času, sosebno
pri opetovavnili in ponavljavnili glagolih: pobirati, počivati,
poganjati, pogašati, pohajati, pojedati, pokladati, polagati, pole-
gati, pomakati, pometati, ponujati, popadati, popivati, povijati,
posipati, posivati, postavljati, potepati se, n. pr. Ribice po
morji plavajo, glavice na suho p okla  da  j o.  N. ps. —
Stare vrane ne pobirajo  červov blizo brane.  N. pr. — S
černo nitko ga bom povijala.  N. ps.

b) doveršenje ali izgotovlj  en  j e djauja, ki je pola¬
goma nastopilo ali se raztegnilo čez vse ali čez več predmetov,
kar velja sosebno o doveršnih glagolih: pobesiti, podaviti, podro-
biti, pogoreti, pohabiti, pohoditi, poiti, pokrasti, pokupiti, po¬
leči, poloviti, pomoriti, popasti, posekati, postreči, posvariti,
povabiti, povleči, povoziti, pozaspati, pozebsti, poženiti, požeti,
n. pr. Kdor se preveč poniža,  njega pohodijo.  N. pr. —
Kropiva ne pozebe.  N. pr. — Smert stare pokosi,  mlade
postreli.  N. pr. — Smert vse poravna  (pobota).  N. pr.
— Trava se bo posušila,  skala se bo razpočila.  N. ps.
— Vse glaseče stvari so trudne po zaspale.  Vodn. —
Nekteri so ostali doma, p omožili se in po ženili.  Cegn.

c) nadaljevanje  kacega djanja ali stanja še za nekaj
časa: pogladiti, poigrati, pokaditi, pokapljati, poklečati, po¬
ležati, pomazati, popestovati, popiliti, poplesati, porasti, po¬
sedeti, pospančkati, poterpeti n. pr. Jaz bi ga že ponašala,
pa bi se kaj pomazala.  N. ps. — Naj delo poleži,
dokler se duh ne ohladi.  Slomš. — Dobro z brinjem me p o-
kadi.  N. ps. — Moram po otroke, da bi malo posedeli.
Cegn.

d) pokrivanje česa s čim ali devanje česa na kaj,
enako nemškemu be —: pobeliti, pognojiti, pokopati, pokriti,
politi, popariti, posrebriti, posuti, potresti, pozlatiti, n. pr.
Smert pokoplje  vse sovraštvo.  N. pr. — Starost vsem lase
pobeli.  N. pr.

e) premeno  kacega stanja: podomačiti, pogorenčiti, poher-
vatiti, pokristjaniti, polediti, ponemčiti, poptujčiti, posloveniti,
poturčiti se, poživiniti, n. pr. Med živadjo človek sam p o-
živini.

f) daje nekterim glagolom že v sedanjiku prihodnji po¬
men:  pobežim, podirjam, pojaham, pojdem, poležem, ponesem,
popeljem, porečem, potečem , povlečem, poženem, požvižgam,
n. pr. Romarji se vkup zbirajo in čez jezero popeljejo.
N. ps.

149

Imena in členki: pogodba, pogum, pokoj, pokora, pomlad, pomoč,
popotnik, porok, potok, polom, posip, potrata, potuha, povodenj, povoj, —
pogumen, pomladen, popoten, potreben — potem, posihdob, popred, po¬
sebej, počasi, polagoma, pomalu itd.

pod (- nemš. uriter — , lat. s ul) — ) kaže na delo pod kacim
predmetom, včasi s pomenom skrivšnega djanja: podjarmiti,
podkopati, podkovati, podkupiti, podkuriti, podložiti, podnetiti,
podorati, podpasati, podpihniti, podpisati, podpreti, podrezati,
podstaviti, podšiti, podšuntati, podtakniti, podvreči, n. pr. čas
vse podor je.  N. pr. — Komu pete podkuriti.  N. pr.

Imena:  podboj, podjed, podkev, podklada, podmet, podloga, podnožje,
podpora, podzemlje podložen, podsolnčen, podstopen.

pred (--  nemšk. v o r — ) sestavlja se le po redkem in sicer s sa-
mostavnikom ter kaže na prednje  mesto ali na Sas:  pred¬
gorje, predmestje, predgovor; predmet, predlog; predlanskim,
predvčeranjim. — Z glagoli se ta predlog prav malo druži, n.
pr. prednašati, predložiti, predpisati, predstaviti.

pri (- nemšk. b e i — h i n z n, lat. a d — ) kaže :

a) da se kaj h kaki reči primakne, prid A, pristavi,
p rite rdi ali pridobi:  pridjati, pridrobiti, pridružiti, pri-
gatiti, prikleniti, prikupiti, priliti, priložiti, primesiti, pripeti,
prisloniti, prisoliti, pritisniti, privaliti, privezati, prizidati, n.
pr. Pripaše  svitlo sabljico.  N. ps. — Prisil jena  reč
ni dobra.  N. pr. — Kdor sam sebi ne privošči,  drugim
tudi ne.  N. pr. — Iz dobre šole priraste  j o boljši časi.  Slomš.

b) način,  kako kdo ali kaj dohaja:  pribežati, pribren-
čati , pribučati, pricmigati, priferieti, prigondrati, prijadrati,
prijezditi, prilajati, piilezti, primigati. pripeti', priplavati, pri-
rentačiti, prisopihati, prišumetri pritresti se, privagutati, pri-
veršeti , prižvenkljati, n. pr. Času pustimo čas, da pride
mož s sterdjo.  N. pr. — Skerbna mati urno pr i s p e šil a.
N. ps. — Ko je vinjena glava , marsikaj iz serca priplava.
N. pr. — Muha, ktera prilet  t, hujše piči.  N. pr.

el način,  kako se je kaj pridobilo:  priberačiti, pridelati,
prigospodariti, prigospodinjiti, prihraniti, priigrati, prikoledo-
vati, prislužiti, pri vojskovati, prizidarith prižitariti, n. pr. Kar
pri p rosiš,  lehko nosiš. N.  pr. — (Je Bog roke ne stegne,
vsi svetniki ne prikoledujejo.  N. pr.

d) n m a n j š a n j e ali o d v z e tj e kacega dela: priklatiti, pri¬
krojiti, prirezati, prisekati, prismoditi, pristriči, priščipniti, pri¬
žeti, n. pr. Dobro orodje delo prikrajša.  N. pr.

Imena in členki:  priboljšek, pridelek, prijatelj, prikuha, priklad, pri¬
lika, priloga, primorje, priprava, prisad, prisega, pristava, pristop, pritli-
kovec, privada, prizemlje — prijeten, prikladen, primeren, pripraven, priročen.

raz nemšk. zer—, auseinander  —,  lat. d is) pomenja:

a) raz Sir ali ločitev tega, kar je prej vkup bilo: raz¬
biti, razberskati, razdati, razdeliti, razdjati, razdreti, razglasiti,
razgerniti, raziti se, razkropiti, razmesti, razlezti se, razložiti,
raznesti, razodeti, razorati, razoznaniti, razpisati, razplesti, raz¬
pustiti, razrezati, razsuti, raztresti, razvaliti, razvideti se, n. pr.
Povsod je vrag nevoščljivost r a zn e sel.  N. pr. — Senca
visocih dreves se daleč razteguje.  N. pr. — Bogastvo iz
odertije se nenadoma razbij  e.  N. pr. — Le sem , le sem
stara mati, pojte sanje mi razlagat.  Is. ps. — Tjelcaj
gori se ozrimo, tam verige se raz sp d.  Čb.

b) prem  e m bo  v kak boljši ali gorji stan: razbeliti, vaz-
cvesti se, razdražiti, razhuditi se, razjeziti, razjasniti, razjokati
se, razkuhati, razpreti se, razserditi, raztožiti, razvaditi, razve¬
driti, razžaliti, n. pr. Solnce razvedri  oko.  Čb.

Nekterim sestavam ste se pervi čerki odbrusili, z pa pred
terdimi soglasniki v s prehaja: spreti, stegniti, stergati, sku¬
piti itd. namesto: razpreti, raztegniti, raztergati, raztrupiti, n.
pr. Kdor ima s ter gano  sleme, prosi vedno za lepo vreme
N. pr. — Svečan stegne  dan.  N. pr.

I mena in členki: razboj, razglas, razlaga, razlaka, razpis, razpetje,
razpuščava, razrečje, razsip, razsola, razum, razvada, razvoj, —- različen,
razoglav, razumen, razusten, razvraten — razrazen.
pred samoglasniki in mehkimi soglasniki z, pred sikavci in
šumevci se —, so — je v sestavi dvojnega, pomena, kakor
v samostojni rabi, in kaže:

a) (* nemšk. z n s a m m e n — lat. c u m —) kako zvezo
ali združbo predmetov: zbrati, združiti, zediniti, sesesti se,
sesekati, sestaviti, sešteti, sezidati, seznaniti ali sosekati, sosta-
viti, sošteti, sozidati, soznaniti; zgnati, zlagati, zložiti, zmesti,
snesti, znositi, spisati, stopiti, stlačiti, streti, zvezati, zviti, n.
pr. Kakor se znosi,  tako se raztrosi.  N. pr. — Zlo spre¬
deno,  lehko zmedeno.  N. pr. — Ko stari hrast pade,
zruši  dostikrat mlade.  N. pr. — Kar sezidajo  skerbni
starši, razdeno slabi otroci.  N. pr. — Pod halo skrije
šmarni križ.  N. ps.

b) (= nemšk. h e r a b —, de —) kako ločitev ali r a z-
dr uže nje od zgoraj na v dol:  zbositi, zbrisati, sezuti, sha¬
jati, sklatiti, sleči — slačiti, zleviti se, zmakniti, zmetati, zmo¬
tati, sneti — snemati, znositi, spustiti, zverniti n. pr. Lisica
se dlake zle vi, zvijač se ne iznebi.  N. pr. — Dota se
zmota.  N. pr. — Sezula  sta berž coklice, obula čeme
škornjice.  N. ps. — Berž konja zb o si, preobuj.  N. ps.

1 m e na in členki:  zbor, semenj, shod, slog, zlog, zmes, smetana,
soderga, sopar, sosed, sestavek, soteska, sovoj, sovražnik, spis, splavina,
stok, zvez, svišč, zreva — zložen, sogoren, soparen •— skup, skupaj, zgorej,
zverhaj, spodaj, zgolj, stikoma, sploh, zraven.

151

t  (*nemšk. e in —, hi n e in —, lat. in) pomenja devanje ali
prestavljanje iz kraja v kraj,  posebno v njegov no¬
tranji del in se loči od neločljivih predlogov u  — in vz  —:
vdelati, vdeti, vdihniti, vdolbsti, vgnati, vgrizniti, vgnjezditi se,
vkuhati se, vliti, vložiti, vpeljati, vpiliti, vpisati, vplesti, vpreti
se, vrezati, vriniti, vsaditi, vsesti se, vsiliti se, vstaviti, vstopiti,
vtakniti, vteči. vtisniti, vvesti, vživati, n. pr. Čas vse v kozji
rog v žen e.  N. pr. — Kar vsem dopade, to se ne v živ a brez
zbada.  N. pr. — Sama radost vtaplja  na zemlji se v ne-
slast.  Led.

Včasi je težko razločno dognati, kedaj je treba pisati t,  kedaj u v zlo¬
ženih basedah, ker so se s časom zelo obrusile; da se pa_ doseže edinost
' in pravoslednost v pisavi, piši v, sosebno kedar pomenja devanje v
kako reč,  sicer pa u sosebno kedar znamenjuje spolnjen je ali d o-
veršeuje  kakega djanja;  primeri: vgrabiti — ugrabiti, vloviti — ulo¬
viti, vnesti — unesti, vpirati se — upirati se, vpeljati — upeljati, vrezati,
— urezati, vstaviti — ustaviti, vstanoviti — ustanoviti, vteči — uteči itd.
— T se-tudi piše, kedar stoji namesto vz: vstati, vzhajati, vzeti itd.

I m ena in členki:  vdaja, vhod, vprega, vstop, vvod, vžitek — vne¬

mami, vnet — vkup, vselej, vprek, vsled, vmes, vsred, vdovo, vnemar,
vkraj, vstran, vodno, venomer.

za se po gostem zlaga z imeni, glagoli in členki in daje zložen¬
kam zelo različen pomen. V sestavi znamenjuje ta predlog:

a) da se kaj očem umakne  in za drugo rečjo prikrije,
ali od svoje namenjene poti, ali svojega konca odstopi; v tem
pomenu se vjema z nemškim ver —: zabeliti, zabiti, zablo¬
diti, zabresti, zagovoriti se, zagrebsti, zaiti, zakleniti, zakopati,
zakriti, žaleči, založiti, zamreti, .zamerzniti, zapresti, zapustiti,
zarasti, zasuti, zatajiti, zatemneti, zavleči, zavezniti, zavoziti,
zavreti, n. pr. Sladko veselje s at a pl j a ves svet.  Ob. —
Solz potok oči zaliva.  Pot. — Tičekov petje z a mik a uho.
Čb. — Ne zapiraj  serca pravicam svetim drage domo¬
vine.  Cegn.

b) da to v i z g u b o p r i d e ali konec vzame,  kar ne¬
sestavljeni glagol pomenja: zabarantati, zaigrati, zajesti, za-
kmetovati, zakonjariti, zakupiti, zaležati, zameniti, zanositi,
zapisariti, zapiti, zapravdati, zapraviti, zasedeti, zavojskovati,
zavozariti, zazabiti, zaženiti, zažitariti, n. pr. Kdor zamudi,
naj gloje kosti.  N. pr. — Ne zanašaj  se na leta.  Ob. —
V enem hipu mora zameniti  časno z večnim.  Ceg. —
Blago se po niti nabira, pa po vervi zapravi j a.  N. pr.

c) da se djanje v hipu prične ali n a gl orna nastopi
(- lat. začinjavnim glagolom na — sco): zahlisniti, zabobneti,
zaboleti, zabučati, začeti, začuti, zadivjati, zadoneti, zagledati,
zagostoleti, zagermeti, zakipeti, zakričati, zapeti, zapeketati,
zapiskati, zaprašiti, zarajati, zaslišati, zasvetiti se, zaškertniti,
zatuliti, zavihteti, zavpiti, zavrisniti, zazvoniti, zažvižgati,

152

n. pr. Zasede belca berzega;  zaškertne  podkev,  za¬
praši.  N. ps. — Zavaja ž njo,  jo  zaverti, da glavica
jo  zaboli.  N. ps. — Marico za mizo tam sedi in z zobmi
zaškerpenti.  N. ps. — Meč rabelj pervič zavihti,  ali meč
med pleči ostermi , ko drugič se zabliska  meč, vertnarju
pade glava preč.  N. ps. — Voda je huda šiba, kedar z a-
divjd.  Cegn.

Imena in členki: začimba, zagata, zagreb, zahod, zaklep, zalega,
zalogaj, zamok, zamuda, zapah, zarod, zaroka, zastava, zatika, zavora -—
začimen, zagaten, zahodni, zamuden, zapomljiv, zazaben •— zakaj, zato,
zatorej, zategavoljo, zares, zastonj, zapored, zarano, zajtro, zarad, zadelj,
zastran.

B. Z nesamostojnimi ali neločljivimi.

§. 283. Samo v sestavi nam rabijo predlogi:

pa, ki je prav za prav na glasu povikšan po — ,  prikazuje se le
v besedah: paglavec, pajdaš, pamet, paberki  (paber¬
kovati), p a r o b e k, p a t a k a.

pra^nemšk. ur —) kaže na pervotni p o če tek,  n. pr. prababica,
praded, pramati, praprot itd. in se vjema na pomenu s pred¬
logom pred  —,  s kterim se navadno zamenjava, predbabica,
predded, predstarši.

pre (= nemšk. liber  —,  um  —,  lat. trans, super  —) zname-
njuje:

a) mer djavnosti čez ali skozi kak predmet  do svo¬
jega konca: prebiti, prebloditi, preboleti, prebosti, precepiti,
prečuti, predeliti, preglodati, pregnjiti, preiti, preleteti, pre¬
meriti, prelomiti, preložiti, prenočiti, preplavati, prepustiti, pre¬
sekati, presijati, preskočiti, preslišati, prestati, pretopiti, pre-
terpeti, prevleči, preživeti, n. pr. Poterpljenje železne cluri
prebije.  N. pr. — Kakor prišlo, tako pr e šlo.  N. pr. —
Prepovedana  pot derži v prepovedan kot.  N. pr. — Kraljič
tako prežvižguje,  da se jezero stresuje.  N. ps. — Ako
je Bog človeku namenil življenje, preboli  brez zdravnika.
Cegn. — Pijanec se preoberne,  kedar se v jamo zvemo.
N. pr.

b) p r e m e m b o kacega stanu ali prenaredbo:  preble-
dovati, prebuditi se, predelati, predrugačiti, pregraditi, preko¬
vati, prekriti, prekerstiti, premeniti, premladiti se, prenarediti,
preobleči, preobuti, preoberniti, preorati, prepeči, presaditi,
prestavili, prestvariti, pretopiti, previti, prezidati, n. pr. Kar
ni mogoče prenarediti,  to je najboljše pozabiti.  N. pr.
— Temu se moraš pritožiti , ki ti more pr el o žiti.  N. pr.
— Kaj tak prcbleduje  ti rumeno lice?  N. ps.

c) prestop ali presego  naravne ali druge določene mere
ali meje: preceniti, predražiti, pregovoriti, prehiteti, prehvaliti,

153

prekupiti se, prenapolniti, prenasoliti, preobjesti se, prepiti se,
preplačati, prerasti, preseči, prestreči, preteči, pretlačiti, pre¬
veriti (prevariti), prevpiti, n. pr. CvenJc večkrat pravico, pre-
vpije.  N. pr. — Želodca ni mogoče pregovoriti ali pre¬
vpiti.  N. pr.

Imena in členki: prebitek, precep, predel, predor, prehod, prelaz,
premah, prepoved, prestava, prestop, pretep, pretveza, preveza — pre¬
možen, premeri, prešeren, prevzeten — prezlo, prevred, preveč, premalo,
preveliko, prenehoma itd.

pro v slovenSčini enaeega pomena, kakor pr e — in se nahaja
le v nekterih besedah: prodaja, prorok, prostor, pro-
gnanstvo.  Is T a Dolenskem je slišati še v drugih besedah na¬
mesto p r e —.

u, popolnoma različen od predloga v —■ v sestavah, naznanja
sploh spolnitev  kacega djanja, bodi si odvzetje ali
umanjšanje, ubeg ali nstavljenje  ali pa kak drngi
učinek  in se vjema z nemškimi prednicami ab — , ent - —,
er—, ver — ,  v o n—  ali z latinskimi ab—, de — , per — :
učesniti, ubogati, ugoreti, ukratiti, ulomiti, umanjšati, unesti,
upeljati, ustaviti, uteči — učakati, ubiti, ubrati, ugasniti, ugo¬
diti, ugonobiti, ujasniti se, ukrotiti, umreti, upehati, uprašiti,
usehniti, ustrašiti se, ustreliti, ušteti se, utolažiti , utoniti,
utruditi, n. pr. Počasna voda več brega n dere  {unese ), ko
dereča.  N. pr.— Človek vodi celo na konju ne uteče.  Cegn.
— Vsaka povodenj se uteče.  N. pr. — Kar se zgodaj ne
ukroti,  zdivja in zagovedni.  N. pr. — Kdo bi vsemu svetu
pogače umesil.  N. pr. — Vsem ljudem ni ustreči.  N. pr.
—- Prevelika sila se Sama ti j  e. N. pr. — Jezik nam se
utegne  izbrisati kakor božja kapljica,.  Napr. — Komur
sreča ubeži, ta si zastonj za njo pete brusi.  N. pr.

Zastran pisave v — n gl. predlog v; sicer pa primeri še sledeče iz-
glede: Vreži mi tri križce v palico • —• ureži mi kruha; tatje so v hišo
vlomili — ulomi mi vejico; v noge se je vsekal, — usekaj mi palico;
vštej mu stari dolg •— uštel sem se; počakaj, da se voda v sod vteče —
da se voda uteče; za župana so ga vstavili — nabiro so ustavili; v kot
se vmekni — umekni se sovražniku itd.

Imena:  uboj, ubeg, uboštvo, udob, nima, ujeda, umer, urok ■ — ubožen,
ubog, ugoden.

vz, pred terdimi soglasniki v s (= nemšk. erapor —, auf— ,
lat. ex) pomenja vselej mer d j a vnos ti na k viško;  v
ljudski rabi se je včasi v iz spremenil ali mu y  odpadel:
vzhajati, vzdigniti, vzderžati, vskipeti, vzeti — zbuditi (nam.
vzbuditi), vstati (nam. vzstati), vstopiti se (nam. vzstopiti),
zleteti (nam. vzleteti), n. pr. Solnce vzhaja  in zahaja do¬
brim in zlim.  — Kdor rano vstaja,  temu kruha ostaja.  N.
pr. — Drobna ptica v tir zleti in z velikim zvoncem po-

zvoni, da mežnarja zbudi.  N. ps. — čuvajev meč, sapah
ga v z d er š al ni.  Cegn.

I m ena in členki: vzglavje, vznožje, vzhod — vzhoden — vzlasti,
vzgolj, zgolj, zgoli,

F. Sestava členkov.

§. 284. Členki se zlagajo z druzimi členki ali pa se družijo
zaimkom, samostavnikom in glagolom. Najuavadniše sestave so:

a) z nikavnico ni —, ne —: nihaj (nič), nikar, nikjer,
(nikirj, nikod, nikamor, nikdar, nikoli, nikakor; neprenehoma,
neredoma, nevidoma.

b) z nekavnico ne — strsl. n'k 5  lat. ali —: aliquis, = nemšk.
et —: etwas, etliche itd.): neki, nekaj, nekje, nekod, nekam j
nekoliko nekako.

e) s števnim krat:  enkrat, dvakrat  itd., dostikrat, malokrat,
velikrat, marsikrat, kolikrat, tolikrat ; takrat, unkrat, tistikrat  itd.

d) s kazavnim zaimkom s^, ki prirašča od spredaj ali od
zadej : sinoči, snoči, s^-\-noč; danes, dansi, dncs-dan-\-S\, ; letos,
letasdeto  + s^.

e) z oziravnim r (strsl. jre): kar, kjer, koder, kamor, nika¬
mor, Tiakor, kolikor, kedar, dokler.

f) z nedoločevavnim — koli  in si:  kar koli, kjer koli, koder
koli, kamor koli, kedar koli  — kjer si hodi, koder si hodi, kamor
si hodi, kedar si 'bodi, kakor si bodi, da-si tudi (dasitudi), da-
si ravno (dasiravno).

g) Pomni si še sestavljenke: ali*a-\-li; ampak-a-\-no-\-pak,
ano == a-pno; anti*aj-no-\~ti; česnemoč-- čezj-ne+moč; ili*i-\-li;
in, inoM-f-no ; javelne* ja-\-ali-\-ne; morda  = more-\-da; nasoč ==
na-\-vz-\-oči ; najme, namreč»na j-ime, na-\-ime-\-rcči ; vendar »
vem da;  in še več drugih, kterih sestava je že sama ob sebi jasna.

b) s predlogi (gl. sestavo s predlogi).

Gr. lajnavadniše skrajšave sestavljenih hesedi.

§. 2 S 5. Da beseda ne postane predolga in preokorna za izreko,
nanese včasi navada ali potreba, da se skrajša ali skerči in tako
v krajši in glajši obliki prikaže. Sestavljene besede krajšamo s tem:

a) da odbijemo ločivnici p e r v i zlog ali še kako čerko več,
ali pa jo vso odveržemo  n. pr. nograiUvinograd ; norez*vinorez;
ihorog > edinorog; shlenica * steklenica; štogubec  » šestogubec ; pust »
mesopust ;

b) da se odbije ločivnici zadnji  zlog ali samo zadnji  dve
eerki, kakor to iepoglasje zahteva, n. pr. grenhošenugrenholcožen ;

lf»5

mertud, mertuden » mertvoud, mertvouden ; malžina  - mala južina,
slonhoste.n-slonokosten, vsemogočen-vsegamogočen.

c) da se izpusti vezna Serka, n. pr. medved-medjed, medojed;
vojvoda*vojevoda.

d) da se odpahne glavni  besedi perva Serka, n. pr. samo-
din samoedin; primek'-priimek.

Pri tej priložnosti bodi omenjeno nekaj krajevnih prislovov, ki so v skraj¬
šani obliki navadni samo po Rožji in po bližnjih krajih na Koroškem; ti so:
s a n t e r * sem noter; s a n t r e • sem notre(i); t a n t e r * tje noter; t a n t r e»
tam notri; s o v e n« sem ven; sovne»sem  vne; toven»tje  ven; tovne«
tam vne; dolsej»dol  sem; gor sej »gori sem, ki so pa tako skrojene, da
menda v pisavo ne bomo mogli ž njimi, če ravno bi nam služile včasi prav
po hvali.

Drugi del.

^klSLd 111 Sl.

V vod.

0 stavku ali reku sploh.

§. 286. Beseda sama oh sebi je meriva in nedoločna; v zvezi
z drugimi besedami še le oživi in postane znanivka naših misli in
čutov. To se zgodi v stavku, ki združi besede v umevno celoto;
stavek  ali rek  je torej vsaka z besedami razodeta misel.

Svoje misli in čute razodevamo, terdivno ali ni kavno,  na
štiri načine, in sicer :

a) n a z n a n j e v a j e ali p r i p o v e d o v a j e, n. pr. Sloga je
od Boga.  N. pr. — Pohlep oslepi.  Kos. — Loža ne bogati.  N. pr.

b) vpraševaje,  n. pr. Kdo ušiglje grome treskovite ?  Vilh.

— Ali ni rama ura zlata ura. ?

c) velevajo,  n. pr. Govori resnico.  —• Moli in delaj.  —
Ne skušaj vojsk lašnjivega malika.  Kos.

d) žele  vaj  e,  n. pr. Pa bi vam polje plodilo in rodilo!
K. r. — Bog ne daj!

§. 287. Vsak stavek, bodi-si še tako kratek, ima dva glavna
člena: osebek  (subjekt) in d o povedek  (praedikat).

Osebek je oseba ali reč, o kteri je govorjenje; kar so pa o
osebku dopoveduje, to je dopove  d e k. — Dopovedek se ali ne-
posrednje veže z osebkom , ali pa ju sklepa pomožni glagol biti
kot v e z i 1 o (kopula).

Stavek, kteri ima le osebek in dopovedek , imenuje se gol
stavek (nackter Satz), n. pr. Človek obrača.  — Bog obtrne.  N. pr.

— Nesreča ne spi.  N. pr. — Lenoba je gnjusoba.  K. pr. — Kri
ni voda.  N. pr.

157

§. 288. Z golim stavkom se ne dd vsaka misel določno raz¬
odeti; zato obsegajo stavki mimo osebka in dopovedka navadno še
druge besede, ki glavna člena mesto poj as nuj e j o ali na po¬
menu d o p o 1 n j u j e j o. Taka pojasnila in dopolnila so:

a) prilastki ali pridevki  (atributi), ki pojasnujejo obseg
samostavnih'imen, n. pr. Str a st na navada težka klada.  N. pr.

— S poš t e n a jedinšeina šola k r ep o st i.  N. pr.

b) dopolniki ali p redni  e tj  e (objekti), po kterih se do¬
polnjuje pomen glagolov in pridevnikov, n. pr. Delo beli jelo.  N. pr.

— Sreča človeka prestroji.  N. pr. — Snaga je Bog u draga.
N. pr.

c) p r i r e č j a ali p r i s 1 o v n i (adverbijalni) d o 1 o č k i, po
kterib se določa kraj, čas, način ali vzrok kačega djanja, n. pr.
Po delu  plačilo.  N. pr. — Spomladi  vsaka bučelica krajcar.
N. pr. — Počasi se daleč  pride.  N. pr.

Prilastki, dopolniki in prisJovni določki so pridjani ali
nebistveni  členi, ker jih ni neogibna potreba vsakemu stavku.

— Stavku, ki je izobražen po kakem nebistvenem členu, pravimo
i z o b r a ž e n ali r a z š i r j e n stavek (enveiterter, ausgebildeter Satz).

Vsak stavek sam zd-se, bodi-si gol ali izobražen, je prost
stavek (einfacker Satz).

§. 289. Včasi se združita dva ali več prostih stavkov v večo
stavkovo celoto; tej zvezi prostih stavkov pravimo zložen  stavek
(zusammengesetzter Satz) n. pr. Danes slast serce napaja, jutri
jok pelini spet.  Ob. — Kdor is dežele gleda, s tem se ni varno
na solncu greti.  N. pr.

V zloženem stavku je:

a) vsak del, že sam o sebi, popolnoma jasen in dolčeen t. j.
glavni stavek ali samostojnik  (Hauptsatz), n. pr. Silno
silno vera peša in v pregrehah vse tiči, čudno se nam štrena
meša, vos nam le pod pot leti.  Slomš.

b) ta ali uni del je sam o sebi brez razločnega pomena in od¬
visen od glavnega stavka t. je odvisni  stavek ali odvisnik
(Nebensatz), n. pr. Kdor prosi,  zlata usta nosi.  — Kdor
vrača,  herbet obrača.  N. pr.

Zveza glavnih ali samostojnih stavkov veli se priredje
(Satzverbindung); zvezi glavnih in odvisnih stavkov pa pravimo
podredje  (Satzgefiige).

§. 290. Prosti in zloženi stavek včasi nima vseh členov, ki
jih zahteva dopovedek; tak nepopolen stavek je:

a) z a g o 11 e n ali e 1 e p t i č e n, če se mu izpusti kak glavni
člen, ki se že sam po sebi razumeva, to pa:

ci)  vezilo biti,  sosebno v prigovorih, n. pr. Dolga bolezen
gotova smert.  N. pr. — Terda isreja dobra volja.  N. pr. — Ves
svet oko božje.  N. pr.

158

/9)  dopove  d ek  v posameznih izrekih in voščilih, n. pr. Ti
očeta do praga, otroci tebe čez prag.  N. pr. — Bog z vami,
spremlja naj vas dobra sreča!  Cegn.

'/) osebek,  včasi pa še kak drugi člen ž njim, n. pr. Do¬
brega ovčarja je ovce striči, ne pa dreti.  N. pr. — Dobro jutro
(namreč : Bog daj  /)

1)) s k e r č e n ali s k 1 e p 1 j e n (zusammengezogen), če se vja-
meta dva ali več glavnih stavkov z enačim osebkom ali z enačim
dopovedkom, da služi enemu osebku več dopovedkov ali enemu
dopovedku več osebkov v  n. pr. Bog daje in jemlje  = Bog daje- f-
Bog jemlje.  N. pr. — Žalost in tuga je strupena kuga  * žalost je
sfrupena kuga'-tuga je strupena kuga.  N. pr. — Bog ena vrata
zapre in sto drugih odpre ' Bog ena vrata zapre-\-Bog sto drugih
vrat odpre.  N. pr.

c) okrajšan ali skrajšan  (verkiirzt), če se v zloženem
stavku odvisniku osebek odvzame, da se tesnejše s samostojnikom
združi, n. pr. Tukaj bistra Sava izvira, mati pevske umnosti » ki
je mati pevske umnosti.  Vodu. — Otrok, v nemar puščan , oči
materi pokriva  <= ki se v nemar pušča.  itd. Ravn.

§. 291. Po redu, v kterem se verste odvisniki z glavnimi stavki
razločujemo:

a) sprednje  stavke ali sprednjike  (Vordeisatze), n. pr.
Kjer se botrinja krega,  tam zemlja križem poka.  N. pr.

b) srednje  stavke ali s r e d n j i k e (Zwischensatze), n. pr.
Rokodelec, ki za p ec j o leži,  nič ne izvali.

c) naslednje  stavke ali naslednjike  (Nachs&tze), n. pr.
Na slemeni visokosti ne žabi, kaj v el j d p r i j at el j v sili.
Kos.

159

J. Pog-lavje.

0 glavnih členih.

a Osebek.

§. 292. Glavna stavkova člena sta osebek in dopovedek. Ose¬
bek stoji na vprašanje kdo ali kaj?  sploh v imenovavniku. Za
osebek nam rabijo :

a) s a m o s t a v n i k i n. pr. Skoda modri.  N. pr. — P e ti ca
moži.  N. pr. — Smert  kosi od kraja.  N. pr.

b) pridevniki  in pridevni deležniki, n. pr. Mokri
se ne boji dežja.  N. pr. — Do b r o se samo hvali.  N. pr. —
Lehko dobljeno  kmalo spravljeno.  N. pr.

c) š t e v n i k i in zaimki,  n. pr. E d e n drobi, drugi
kosi.  N. pr. — Vsak  svoje sreče kovač.  N. pr. — Vsi so
grablje , vile nobeden.  N. pr.

d) glagolov nedoločnik  ali v e 1 e v n i k, n. pr. Boga l j u-
biti  je največa modrost.  Ravn. — Boljše  derži ga, ko lovi
ga.  N. pr.

e) vsaka druga beseda, vsak stavek, pa tudi vsak zlog, če se
o njem kaj dopoveduje, n. pr. Skoraj  še ni zajca ujel.  JST. pr.—
A b c dajejo čerkopisu ime.  — D r ob r e volje  mošnje kolje.  N. pr.

§. 29d. Včasi je osebek skrit v dopovedku: to pa:

a) pri osebnih  zaimkih, če se na nje naglas ne deva, n. pr.
Prah si in v prah se spet poverneš.  Ravn. — Molči , molči , mlada
Breda!  N. ps.

h) pri brezosebnih  glagolih in pri tistih povračavni-
k i h , s kterimi se naznanja kako splošno djanje ali stanje, n. pr.
Razsveti se in razdani.  — Kakor se gode , tako se pleše.  N. pr.

c) kedar je osebek že iz zveze besedi dosti znan, da se lehko
zamolči, n. pr. Tatiče obešajo, tatove pa izpuščajo (ljudje).
N. pr. Pride pa mine  (c a s).

b. Dopovedek.

§. 294. Dopovedek, poleg osebka najvažniši člen v stavku more hiti:

a) kak glagol  (glagolni ali verbalni dopovedek), če dopove¬
dujemo, kaj osebek dela  ali t e r p i, n. pr. Človek o b r a č a, Bog.
ob er n e  N. pr. — Zrak žar i, tramovje p o k a.  Kos.

160

Le-sem spada tudi dopovedek, kteri naznanja, da je kaj, n. pr.
Tema j e povsod.  — Tudi nadloga j e od Boga.  N. pr.

b) kako i m e (imenni ali nominalni dopovedek), ktero naznanja,
ec) kaj je ali k a k o § e n je osebek in stoji vedno v imeno-

vavniku, v pervem primerljeji je dopovedek kak samostavnik
ali nedoločnik  (samostavni dopovedek), v drugem kak p r i-

d e v n i k (pridevni dopovedek), n. pr. Delavec je lir uh o v e c.

N. pr. — Služba ni družba.  N. pr. — Sreča je opotočna.

N. pr. — Lepo je vsakemu m i l o.  N. pr.

fJ)  č e g a v je osebek in stoji pridevni  dopovedek v ime-
novavniku, samostavni  pa v rodivniku, n. pr. Vsa zemlja je
Gospodova.  Kavn. — Mi nismo svoj  i, ampak b o ž j i.  N. pr.

— Deca niso sumili roditeljev,  ampak tudi domovine.

— Ta zlat je kova znanega, Matjaža  kralja samega.  N. ps.
y)  k a k o š n e lastnosti, nravi  ali m e r e je osebek in

stoji v rodivniku, n. pr. Za uk si prebrisane glave,  pa čedne in
terdne postave.  Vodn. — Slovenci niso ne hudobnega, ne
goljuf nega nagnjenja.  'Vodn.

c) kak glagol  z imenom v imenovalniku: taki glagoli so:
«) nopreliajavniki nepopolnega pomena, kakor: ostati, po¬
stati, navstati, nahajati, prihajati, nastopiti  itd.
n. pr. Bog ostane  vedno najboljši zdravnik.  Cegn. — Vse
skrito postane  o čit  o.  N. pr. — Sila in krivica prihaja
zmeraj veča.  Kav.

/S) nekteri povračavniki, kakor: imenovati se, klicati
se, zvati se, reči se, praviti se, kazati se, videti se,
zdeti se, delati se, storiti  se, n. pr. Lev se imenuje  kra¬
ljeva živina.  Slomš.

e. Vezanje doporedka z osebkom.

§. 295. Da vsakdo lehlto ume, kar dopovedujemo, treba je, da
stopi dopovedek vselej v najožo zvezo s svojim osebkom, in se vjema
ž njim:

A. V stavku z enim osebkom.

a) glagolni  dopovedek v osebi in številu, n. pr. Ljudstvo
se po svoji mladini vedno ponavlja.  N. pr. — Iz obilnosti serca
usta govore.  N. pr. — Mi orjemo zemljo, Bog orje  pa nas.  Slomš.

b) pridevni  dopovedek v spolu, sklonu in številu, n. pr.
Število naših dni je kratko.  Kavn. — Na mladino je up er to
naše upanje.  Napr. —

c) samostavni  dopovedek, če je za osebek osebno ime, v
spolu, sklonu in številu, rečno pa sploli le v sklonu, n. pr. F sili
je Bog pomočnik.  Kavn. — Libuša je bila pr or okinj  a.

— Beseda je najlepši dar božji.  Slomš, — Obleka ljudi je ka¬
zal o njih misli.  Cegn.

161

§. 296. Ver h tega naj se še pomni:

a) Vezilo biti  se vjema sploh z osebkom; če je pa dopovedek
glavna reč, ravna se rajše po dopovedku, n. pr. Nebesa so domo¬
vina pobožnih duš.  Slomš. — Pobožna djanja so visoka lestva v
nebesa.  Cegn. — Temna ječa mu je bilo prijetno stanovalo.  Ravn.

— Kdo so ti možje?

b) Kedar kak določni ali nedoločni števnik  pravi osebek v
rodivnik pomakne in sam njegovo službo prevzame, tedaj se jemlje
glagolni dopovedek v srednjem spolu  v rabo, pridevni (brez
vezila) pa sploh s pravim osebkom  v rodivnik prestopi, n. pr.
Devet je padlo  vselej glav.  N. ps. — Veliko ljudi je razgri¬
njalo  svoja oblačila po poti.  Met. — Nekaj semena je padlo
poleg pota.  Met.— Veliko ljudi je poklicanih,  malo izvolje¬
ni ih.  Ravn. — Kar je bilo pravi enih,  vsi so bili oteti.

V srednjem  spolu nam rabi dopovedek tudi tedaj, kedar se
kako djanje ali stanje sploh  popisuje in pri samostavnikih: groza,
strah, sram, škoda, konec,  pol  itd., kedar imajo osebek v
odvisnem sklonu pri sebi, n. pr. Bilo  je pozno v proseneu; metlo
je strašno; po cestah in ulicah se je kadilo  od snega.  Erj. —
Toliko ga je bilo  sram, kakor volka strah.  N. pr. — Konec je
bilo vsega sveta.  Ravn.

c) Redarje osebek kazavni ta, ta, to, dopovedek pa kak
samostavnik, tedaj se vjema zaimek z dopovedkom v spolu in šte¬
vilu, ali pa se dene v srednji spol edinjega števila, n. pr. Ta je
kralj vseh kraljev.  — Ti so sosedovi sinovi.  — To je moj brat,
to ste moji sestri, to so moji bratje.

Nemški e s se sploh ne sloveni, n. pr. germi ■ — es donnert, potok hru-
šči — es rauscht der Bach itd.; včasi se pa prestavlja s kazavnim t o, kakor v
sledečih stavkih: to je kralj — es ist der Konig; to sem. jaz — ich bin es, to
so sosedovi otroci — die Kinder des Nachbars sind es.

d) Z osebkom v ednini se druži dopovedek čestokrat v mno¬
žini, to pa:

a)  če je osebek kako skupno osebno ime: gospoda, dru¬
žina, moštvo, ženstvo, dec a, otročija, kovačij  a itd. n. pr.
Gospoda se spogledajo,  sniert mu prizanesejo.  N. ps.

— Gospoda so vsi malojedni.  N. pr.

Pravilna je vendar tudi edninr, n. pr. Hiti  naprot mu dru¬
žina.  N. ps. — Vsa gospoda dunajska vidi  tamkaj naju lehko.
N. ps. — Moštvo se razide  v les.  Kr. r.

/?) kedar govori priprosti Slovenec o osebah, ktere posebno
spoštuje, n. pr. Boljša mati so mertva kakor živa mačoha.  N. ps.

— Mati mi bolujejo.  Vilh. — Scelilo bo mater, ki bolni leže.  Vilh.

B. V stavku z več osebki.

§. 297. Kedar imd stavek dva ali več osebkov, tedaj stoji d o-
povedek v ednini, dvojini ali množini  in sicer:

Slovenska slovnica.

11

162

a)  t ednini,  če se vsi osebki za eno celoto imajo, sosebno
pri srodnib rečeh; ako so osebki raznega spola, pristroji se v spolu
poleg najbližega imena, n. pr. Laž in zvijača pogine,  le res¬
nica in pravica ostane.  Eavn. — Lelo in čas dela bodi  sta¬
rosti in moči pr im er j en.  Vert. — Napuh in mladinska pre¬
vzetnost se vselej ute r pa.  Ravn. — Strah in trepetanje je prišlo
nad mene.  Dalrn. — Človeku je potrebna  jed in oblačilo.  Met.

b) v dvojini,  če je govorjenje o dveh osebkih v ednini, ki
si ju ne moremo misliti kot eno reč ali celoto; ako sta osebka
raznega spola ali razne osebe, imd moški spol prednost pred žen¬
skim in ženski pred srednjim, enako tudi perva oseba pred drugo
in druga pred tretjo, n. pr. Zamet in svila pogasita  ogenj na
ognjišču.  N. ps. — Velik kos naše sreče sta prid in delo.  Ravn.

— Pomlad in mladost ste enacih lastnost.  N. pr. — Ogenj in
voda dobro služita,  slabo gospodarita.  N. pr.—  Tudi jedi
vzemi s seboj, da boste  ti in oni živež imeli.  Ravn.

Z ženskim in srednjim samostavnikom se zlaga v dvojini glagol po gostom
v moškem  spolu; to pa od tod, ker služi mnogim Slovencem moška oblika v
dvojini tudi za ženski in srednji spol, n. pr. Nebo in zemlja sta zerlcalo božje
vsegamogoinosti.  Eavn. Terdota in usmiljenje  še nikoli nista rož rodila.  Eavn.

c) v množini,  če imd stavek več osebkov; če so osebki raz¬
nega spola ali razne osebe, vjema se v spolu z najimenitmšim kakor
v dvojini. Le-t6 veljd tudi v stavku z dvema osebkoma, če stoji
eden v množini, n. pr. čast, zakon in oko ne terpe šale.  N. pr.

— Najboljša  - pratika šo gore in podnebje.  Cegn. — Drage  so
zlato in jagode, pa draži so še modrih izreki.  Ravn. — Seršeni,
ose in bučele bodo  vedno prepir imel i.  N. pr.

Kedar se dopovedek le z enim osebkom veže in se pri drugih le na misli
dodeva, tedaj se sklada sploh le s tistim osebkom, h kteremu na ravnost spada,
n. pr. Zdaj idi v barko ti in kar vas je tvojih.  —Eavn. Idi zdaj iz barke
ti, tvoja žena, tvoji sinovi in tvoje sinahc.  Eavn.

II. Pog-lavje.

0 pridjanih členih,

a. Prilastek.

§. 298. Prilastek ali pridevek,  pojasnilo samostavnih
imen, razpada na pri red ne in podredne  prilastke.

a) Priredni  prilastki se vjemajo s svojim samostavnikom sploh
v sklonu, spolu in številu, samostavni le v sklonu, n. pr. Brezovo
olje zaceli razvade mladih dni.  Slomš. — Denar ima polžek
rep.  N. pr. — Mesto  Vineta je svoje dni jako slovelo.

163

b) Podredni prilastki se dodevajo samostavniku. v rodivniku
ali s predlogom v tem ali v kakem drugem odvisnem sklonu, n. pr.
Steza časti je ledena gaz.  N. pr. — Razvaline življenja  no-
vine.  N. pr. — Ključ od vrat , litje pri uri,  mlin na sapo.

A. Priredni pril astki.

§. 299. Za priredne prilastke nam služijo:

a) , pridevniki,  ki se skladajo s svojim samostavnikom v
sklonu, spolu in številu, n. pr. V s ah a reč ima svoj  prav.  N. pr.
— Dtlo beli vse jedi.  Cb. — Žareča  zarja naznanjapiharja.  N. pr.

Zavoljo krepkoglasja se spremeni včasi pridevnik v samostavno ime, l<i
stoji navadno za samostavnikom ali pa se dene s predlogom o d pred samo-
stavnik, n. pr. lev kosmatinec * kosmati lev, ptica pevačica = pevna ptica, šiba
strahovavka=strahovavna šiba, devica lepotica »lepa devica; drobiž od repe »drobna
repa, revščina od prosa » revno prosd.

b) s a m o s t a v n i k i ali skrajšani stavki  v tem istem sklonu
s samostavnikom, da ga opišejo po njegovi veljavi ali bitnosti;
takemu prilastku pravimo pristavek (aposicija) ali nazivek n. pr.
Aiila, šib a božja;  h ral  j Matjaž, kraljevič  Marko, car
Lazar. Perva reč je duša, podoba  nebeškega očeta.  — Sv. Ciril
in Metodi j , slovanska aposteljna,  sta začetnika slovan¬
skega slovstva.

Le-sem spada prav za prav tudi prilastek, ki se po členku „ko“ ali „kot“
samostavniku pridene, n. pr. Živel  je  kot  kristjan,  umeri kot svetnik.  —
Kot vdano jagnje na oltarji padi.  Cegn.

B. Podredni prilastki.

§. 300. Kot podredni prilastki nam rabijo:

a) samostivniki v rodivniku, in sicer:

«) pri r e 6 n i b imenih, n. pr. Bukve modrosti,  otroci
svitlobe, lepota narave,  hram pobožnosti,  spona sušno  s ti,
kratkost živi  j en  ja, krasota stvarjenja.

/j)  pri osebnih  imenih, pa le tedaj, kedar imajo kako po¬
jasnilo pred ali za seboj, n. pr. Skerb ljube matere,  ljubezen
pobožnega sin a, običaji primorskih Slovencev,  hiša kralja
Davida; moč Boga,  ki je stvaril nebo in zemljo.

Včasi se nahaja, navlasti v vezani besedi, osebno  ime brez pojasnila v
rodivniku, rečno'pa  kot priredni prilastek v svojivni pridevnik spremenjeno,
n. pr. Grehi otrok  so po navadi pregrehe staršev.  Slomš •— JSla prestol ljud¬
stev  vsedla se je sprava.  Cegn. — Mladenčev, dekličev  je druga de¬
žela.  U. — Besnice vere* verske resnice; bukve modrosti  -- modrostine bukve.

b) samostavnik v dajavniku,  ki stoji namesto svojivnega
rodivnika ali prilastka, n. pr. Zercalo pravemu jeziku*  zercalo
pravega jezika.  Levst. — Spomin je človeku  (namesto: člove¬
kov) 'najzvestejši prijatelj.  Pr. —lloko starcu  (nam.: starčevo)
Lombergar poljubi.  N. ps.

11 *

164

c) samostavniki s predlogi, n. pr. Vreteno od 'kolovrata,
olupek od jabellca, oje pri vozu, mlin na vodi , strela izpod neba,
pokrov za na kadi, vere iz ila.

C. Spreminjava podrednih v prir e dne prilastke.

§. 301.  Osebnih imen brez pojasnjevavnega določila sloven¬
ščina za drugimi samostavniki ne terpi v rodivnikn; zato se spre¬
minja vsak goli  rodivnik (podredni prilastek) drugih jezikov, ki
znamenjuje last ali čegavost živočih stvari, praviloma v svojivni
pridevnik (priredni prilastek) in sicer:

a) če se prisoja last ali svojina kaki posamezni iz vestni
(določni) osebi, izobrazi se pridevnik od moških samostavnikov na
„ov (ev)“, od ženskih pa na „in“  n. pr. Hči skopuhova  je do¬
stikrat šena požeruhova.  N pr. — Lenoba je vragova  mreža.
N. pr. — Kdor zaničuje se sam, podlaga je ptujčevi  peti.  Kos. —
Pevčevo  delo mora biti sercalo svojega časa.  Levst. — Davi¬
dova  umetnost na harpo mu je odperla kraljeva  vrata.  Ravn.
— Enako tare smert ženinov  venec in nevesti  n čapelj.  Led.

Le-sem spadajo tudi imena drugih živočih in pooseblje¬
nih  stvari, sosebno imena živali, nekterih rastlin in drugih reči,
n. pr. Suš cev prah gre z zlatom na vago.  N. pr. — Sladko je
meso polhovo , ali jekerhko drevo bukovo.  N. ps. — Hoja pra¬
vičnih je z ar j in i luči enaka.  Ravn. — Kamor predaleč pri¬
dejo,  daleč k vodi Kol p in i.  N. ps. — Vinov ter s ne boji se
prihodnjega juga.  Sub.

Med. ljudstvom in v starših slovenskih spisih, pa tudi v drugih narečjih
nahaja se namesto samostavnika v rodivniku njegov svojivnik celo tudi tedaj,
kedar je rodivniku kale prilastkov stavek v pojasnjenje pritisnjen, n. pr. Koliko
boljša je reč človekova, kteri je pravičen!  Ravn. -— Pove jej, da je R e-
b e ki n sin, sestre njegovega očeta.  Ravn. — / dom Mariin, matere Iva¬
nove.  Siš. kod. — Iočesu slaviti ime Isusovo, propetoga.  Dukl. kron. •—
Leta Ulgova, russkago hnjaza; sloma Kliašotva proroka.  Saf. mluvn.

b) če se govori o splošni  lastnini ali lastnosti vseh  ljudi
kacega naroda ali kraja ali vseh živali itd., tedaj se jemlje v rabo
svojivni pridevnik na „s k i“, pri ženskih na „ji“, n. pr. Po nebu
se ptičji poganja oblak.  Levst. — Človeška  misel je ko petelin
na strehi.  Ravn. — Ako ti levska  koža ni dovolj, še lisičje
poišči.  N. pr. — Nebo je čisto ko ribje  oko.  — Lep neb eški
dar je luč očesna.  Cegn.

§. 302. Pri rečnih  imenih se zamenjava podredni prilastek
za priredni, kedar se samostavniku kot ločivno znamenje pridene;
Nemcem služijo v ta ramen sestavljenke samostavnih imen. Ti
priredni prilastki pomenjajo:

a) lastnika ali posestnika  omenjenega imena, kakor: te¬
lesna lepota, solnčni žar, smertna kosa, hišna streha, gromska
strela, nebeška modrina, lesna hruška, mestno poglavarstvo ;

165

b) predmet djavnosti, kakor:  božje znanje, človeško odreše-
n j e > pšenična žetev, jeruzalemska oblega, šolski vodja, otroška izreja.

„ c ) kakovost, uje mero ali stopnjo, kakor: ljudnat kraj,
peščena zemlja, termoglav sin, ribna reka, travna njiva, prileten
mož, razumen mladenič;

d) o fr s e g ali snov,  kakor: svinčena ruda, ternjeva krona,
teržni dan, svilni trak, kamencna miza, lesena posoda, kruhova
skorja, ognjena gorkota-,

e) stan, izvor ali namen,  kakor: hrovaški ban, turški
paša, pitna voda, želodova skledica, hruškov pecelj, jabelkov
olupek, ldobukovo oglavje;  in

f) mesto  ali čas  in  druge okolnosti, kakor: turška vksoja,
nebeška plača, nadzemski stan, večerno solnce, jutranja molitev,
jutrova dežela, ameriški svet.

b. Dopolnek in prislovnl določki.

§. 303. Dopolnek ali predmet  je tisti stavkov člen, ki
služi glagolu ali pridevniku, da ga na pomenu dopolnjuje. Za do¬
polnila nam rabijo samostavniki v odvisnih sklonih (gl. §. 311),
n. pr. Sila moč premaga.  N. pr. — Iskra zažge velik ogenj.
N. pr. — Ničemurnost sne otroka.  Sloniš. — Se muha r  išče
kruh  a.  N. pr. — Delavec je vreden plačila.  JST. pr. — Človek
je enak dimu  na strehi.  Cegn. — Zvijača je sili  kos.  N. pr.

§. 304. Pri sl o v ni določki ali priredja  so pojasnila ali
določila djanja ali stanja z ozirom na kraj, čas, način ali
vzrok;  zato je ločimo v krajevne, časovne, načinove in
vzročne  določke.

Za prislovne določke ali priredja nam služijo :

a) , samostavniki  s predlogi, pa tudi brez predlogov, n. pr.
Iz oblaka  blagor pride.  Kos. — Ali veš do kruha  pot?  Led.
— Mora v nižave na zimo pastir.  Cegn. — Ni vsak  dan
božič  N. pr. — Na r a z vali  n ah  novina oživi.  N. pr. — Od
šale  glava ne boli.  N. pr.

b) razni prislovi,  n. pr. Previdnost nikjer  ne škoduje.
N. pr. — Prevzetija se povsod  spotika.  Slomš. — Glas raste
grede.  N. pr. — Velike skerbi zgodaj  lase ubelijo.  N. pr.

c. Naglaševanje stavkovik členov.

§. 305. V govoru se izreka posameznih besedi ravnomerno
preminja: zdaj raste, zdaj pada, kakor zahteva umevnost in lepo-
glasje. Ta izreka se ravnd po naravni veljavi  stavkovih čle¬
nov ali po volji goveročega,  ki obrača poslušavčevo pozornost
zdaj na to, zdaj na uno besedo v stavku. Glavno pravilo za nagla-
ševanje nam bodi: povdarek naj se opira na najvažnejšo
besedo v stavku.

166

Če povdarjamo besede po njih naravni  veljavi, tedaj si gre
pomniti:

a) V golem stavku se opira povdarek na d o p o v e d e k, n. pr.
Solnce sije. Luna sveti. Zvezde  migljajo.

h) Prilastek se izgovarja krepkejše mimo njegovega samo-
stavnika, n. pr. Bober glas seže  v deveto vas.  N. pr. — Čista
voda je najzdravejša pijača.  Slomš.

c) Dopolnek dobi naglds pred dopovedkom; če je več dopolnkov
v stavku, izgovarja se rečni  krepkejše od osebnega,  n. pr. —
Let j e razveseljuje serce.  — Pesem preganja človeku skerb  i.
N. pr. — Vse stvari se vesele svojega življenja.  Eavn.

d) Na prislovne določke se deva povdarek pred glagolom; če
jih je več, povdarja se krajevni bolj mimo časovnega, vzročni bolj
od krajevnega, načinovi bolj od vzročnega, n. pr. Pesem je iz nebes
doma.  — Med petjem dete sladko  zaspi.  Slomš. — Vse Bogu
za delo na prodaj.  N. pr.

Naglaševanje po volji govorečega ali umetno naglaševanje se ne da v pra¬
vila djati, ker ga ima govoreči popolnoma v svoji oblasti in ga deva na tisti
člen, na kteri hoče našo pozornost oberuiti; preglejmo stavek: hvalite Go¬

spoda vsi rodovi “ z ozirom na umetno naglaševanje: 1 . Hvalite  Gos voda
vsi rodovi? 2. Hvalite Gospoda  vsi rodovi; 3. Hvalite Gospoda vsi ro¬
dovi  in 4. Hvaliti Gospoda vsi rodovi.

d. O nikavnosti.

§. 306. V nikavnem stavku se osebku djavuost odrekuje ali
odnikava. Nikavnioa je „n«“ (v sestavah tudi ni—) in se nahaja
sama ali z drugimi nikavnimi besedami v stavku, (druge nikavne
besede vendar nikdar brez nje). Mesto jej je tik pred dopovedkom,
z glagoli „sem, imam in hočem“  se pa zrašča v „nisem, ni¬
ma m in nočem  (nečem) -, n. pr. Nesreča ne orje, n e seje in
vendar dobro živi.  N. pr. — Cič ne da nič.  N. pr. —- Jabelko
ne pade daleč od jablani.  N. pr. — Z veliko gospodo ni dobro
črešenj zobati.  N. pr. — Kdor noče  z lepo , mora z gerdo.  N.
pr. — Ne bodi presladek, da sc kdo s teboj n e posladka.  N. pr.

§. 307. V slovenščini dve ali več nikavnic ne poterjujejo po¬
vedi, kakor v latinščini in nemščini, marveč še bolj odnikavajo,
kakor je to tudi v gerščini, n. pr. Nas nobeden vsega ne ve..  Vodu.
— Poterjen kruh in skušen svet nikoli ne škodujeta.  N. pr. -—
Nikoli nič ne počenjaj zoper božjo zapoved.  Ravn.

Nikavnost se samo odpravi in stavek postane terduen, da-si
tudi so nikavne besede v stavku:

a) če je razun nikavnice „ne“ še druga z nikavnim ne —
sestavljena beseda v stavku, n. pr. Bogu nič ni nemogoče.  — Go¬
spodova molitev ni nobenemu kristjanu neznana.

b) če stoji nikavnica „ne“  tik pred drugo nikavno besedo,

167

n. pr. Ne nikoli, ampak vsalt dan grešimo.  — Ne nobeno uro,
ampak vsak hip je človek v nevarnosti.

c) če si mislimo kako nikalnico kot samostavno reč, o kteri
se kaj dopoveduje, n. pr. Nič je dobro za oči.  N. pr. — Nič v
ustih kruli po črevesu.  N. pr. — Nik d o je zaimek.


III. Poglavje.

0 sklonih.

§. 308. Skloni ali padeži  znanijo razmeri, v kterih stoje
pojasnila in dopolnila k glavnim stavkovim členom.

Skloni so samostalni  (casus recti) ali odvisni  (casus ob-
liqui). Samostalnika  sta imenovavnik in zvavnik; drugi, skloni
so odvisniki,  ker nimajo samostalnosti in so odvisni od glagolov
in drugih besed v stavku.

A. 0 samostalnih sklonih.

a. Imenovavnik.

§.309. Imenovavnik  (nominativ), kot pravi osebkov sklon,
imenuje na vprašanje: kdo ali kaj?  osebo ali reč, o kteri je v
stavka govorjenje, n. pr. O d ki a d ki so odpadki.  N. pr. — Vino
utopi skerbi.  N. pr. — Smert nas bogati.  Cegn.

Yčasi nam služi imenovavnik tudi v dopovedku, to pa:

a) pri glagolih: biti, ostati, postati, navstati, nasto¬
piti, prihajati, nahajati  itd. n. pr. Rokodelstvo je lepa
dota.  Cegn. — Mladina je najslajši up domovine.  — Bahač
postane berač.  Slomš.

b) pri glagolih: imenovati se, klicati se, zvatise,
praviti, reči, sloveti, kazati se, videti se, delati se,
storiti  se itd. n. pr. Sv. Mohor se imenuje a p o st el j Sloven¬
cev.  — Drevesce zraste s časom mogočno drevo.  Bavn.

c) kedar se pridevnik za dopolnilo glagolnemu dopovedku pri-
dene, n. pr. Mertva se zgrudi na tla. Bosa  hodi sirota po produ.
— Žalostne  zapuščajo ptice jeseni naše kraje.  — Guti se bolan.

h. Zvavnik.

§.310. Zvavnik  (vokativ), ki nam služi v pervotni obliki
samo v nekterih izrekih, stoji:

168

a) kedar koga po imenu pozovemo ali zakličemo, n. pr. Aj ti
l>r ate!  — Aj ti vraže!  — Oj šli er j a n č e mali!  Kr. r. —

b) kedar od radosti, žalosti ali začudenja vkliknemo, n. pr.
Oj ti roža krasna roža!  — Aj ti ter n j e, ostro ternje!  — O
luč izobraženja!  Vert. — O gerdoba leži!  Ravn.

Serbom In Hrovatom služi v narodnih pesmih zvavnik včasi namesto imenovav-
nika, n. pr. Ovce pase Zečanine Pavle.■ — Vino pije kralju od Budima.  N. ps.

B. 0 odvisnih sklonili.

a. Rodivnik.

§. 311. Eodivnik  (genitiv) v slovenščini zelo obširne rabe
in jako različnega pomena, stoji sploh na vprašanje: koga ali
česa?  Pervotni pomen mu je vir ali mer djavnosti na vpraša¬
nje: odkod?  ter nam rabi kot osebkov, dopovedkov, prilastkov,
dopolnkov in prislovni sklon.

a) Rodivnik kot osebkov sklon:

§. 312. Rodivnik nam služi kot osebkov  sklon:

a) pri samostavnikih: groza, strah, sram, skerb,  konec,
misel, volja  in morda še pri nekaj drugih, kedar je glagolno
s pomožnikom „biti“  v rabo vzamemo; včasi vendar stopi osebek
rajši v toživnik, n. pr. Ženskih  je skerb snage , moških  pa
učenosti.  Vodn. — Lovca  ni groza stermečih čeri.  Cegn. — To¬
liko ga je sram ko volka strah.  N. pr. — Popred bode nas
konec ko naših del.  Slomš. — Misel me je.  N. r.

Le-sem spada tudi rodivnik: mine me, stane  me  itd. n. pr. Naglo
nas mine ves trud, bolečine.  Pot. •— Težko m e stane.  Dalm.

b) pri ni kavne m pomožniku  in pri glagolu „ostati“,
kedar je brezosebno v 3. edinji osebi v rabo vzamemo, n. pr. Ni
kruha brez truda.  N. pr. — Kjer ni postave,  tam ni pre¬
stopka.  N. pr.— Kedar mačke  ni doma, tedaj so miši dobre
volje.  N. pr. — Kamena ne bode ostalo na kamenu.  — Brez pripu-
ščenja nebeškega očeta ne bode pogubljene nobene človeške duše.  Slomš.

To velja tudi o brezosebnem „nima“, ki služi Slovencem ob hrovaški meji
namesto „ni“, n. pr. Nima jela  brez dela.  N. pr. — Nima žita brez kokolja.  N. pr.

b) Rodivnik kot dopovedkov sklon.

§. 313. V rodivnik nam stopi dopovedek  s pomožnikom
„biti“:  a) kedar se naznanja, čegavo je kaj (svojivni  rodivnik
genitivns possessivus), toda pri živočih in poosebljenih stvareh
sploh le tedaj, kedar ima kako pojasnilo pred ali za seboj; sicer
se preravnd na pridevnik (§. 301). Nemščini služi v tem primeru
sploh: gehoren, ist ein Eigentum itd. n. pr. Ta hiša je mojega

169

Očeta.  — Vsa zemlja je Gospoda , našega Boga in stvarnika.

— Ta zlat je kralja Matjaža  samega.  N. ps. — To so otroci
našega soseda,  gospoda učitelj  a  itd.

b) kedar dopoveduje, kake lastnosti,  kake postave  ali
nravi ali kake rodovine  je reli ali oseba; Nemcu rabi v tem
pomenu: besitzen, haben itd. (kakovostni  rodivnik»genitivus
qualitatis, originis), n. pr. Pervi kristjani so bili ene misli in ene
volje.  — Života  so res drobnega, pa serca so hudobnega.  N. ps.

— Ženske so dolgih las, pa kratkih misli.  N. pr. — Pridna žena
je mišje  sorte, zapravljivka kokošje.  N. pr. — Ta zlat je kova
znanega.  N. ps. — Biti slovenske kervi  bodi Slovencu ponos.  Kos.

c) Rodivnik kot prilastkov sklon.

§.314. Y rodivnik nam stopi dopovedek s pomožnikom „biti:“

a) kedar se imenuje oseba ali red, od ktere kaj izhaja  (iz¬
vorni  rodivnik = genitivus auctoris) n. pr. Molitev vročega
serca je Bogu mila.  Cegn. — Petje veselih ptičev  zamika uho.

— Rožljanja pik, armade  hrupa konj ne straši se.  Kos. —
Zvestoba pravega prijatelja se ti v nesreči pokaže.  — Razpis c.
k. pravosodnjega ministerstva.

b) kedar se imenuje oseba ali red, na ktero kaj prehaja
(predmetni  rodivnik * genitivus objecti), n. pr. Pismo je namest¬
nik govora  (namestuje govor).  Slomš. — Bog je stvarnik nebes
in zemlje.  — Tudi naroda  otes je slavnega čina poslopje.  Kos.

— Hudobni otroci so kervava šiba svojih staršev.  Slomš.

c) kedar se dopoveduje, kake lastnosti ali nravi  je red
ali oseba (kakovostni rodivnik §. 313), n. pr. Kruh stare peke  je
zdrav.  Slomš. — Mladenič prijaznega lica  in berhke rasti,
starček belih las,  zmaj divje podobe,  mož bistrega uma.

d) kedar se imenuje lastnik ali posestnik  kake osebe ali
redi, toda, pri živodih in poosebljenih stvardh sploh le s pojasnilom,
gl. §. 301 (degavostni ali svojivni rodivnik < genitivus pos3essoris)
n. pr. Hiša našega očeta,  poslopje gospoda kneza,  cerkev bližnje
vasi,  lepota vsega sveta.

e) kedar se naznanja obseg ali zapopadek  kake redi (ob¬
sežni rodivnik = genitivus rei contentae), n. pr. Šole so hramovi p o-
bo žnosti.  — Ljudska učilnica je vir prave omike.  — Morje
je zakladnica soli.

§. 315. Rodivnik kolikosti  (kolikostni rodivnik » genitivus
quantitatis) nam služi, kedar se množina  oseh ali redi izredno
naznanja, in sicer:

a) pri mnogih samostavnikih, ki naznanjajo kako množino
ali mero,  kakor so: množica, obilica, sila, truma, trop,
kup, gromada, kos, krajec, zalogaj, pešdica, perišde,
kepa, vedro, v er d, vagan, mernik, kor e c, seženj, laket,
palica, stot  (cent), libra, n niča, pol, polovica, detert  itd.

170

n. pr. Dobra misel je pol zdravja.  N. pr. — Betvica medu
več muh vlovi, kakor sod hiša.  Slomš. — Boljša je žlica soha
v miru, ho polna miza jedi  v prepiru.  N. pr. — Skušnja je
ho s preroka.  N. pr.

Enake moči so tudi samostavniki, ki kažejo mejo ali mesto, kakor ko¬
nec, kraj, v er h, dno, sreda itd n. pr. Pridi verh planin, nižave srn!  Pot.

b) pri glavnih  števnikih od pet naprej, pri ločivcih  sred¬
njega spola in pri samostavnih nedoločnikih: veliko, malo,
več, manj, mnogo, nič, nekaj, dosti, dokaj, obilo,
polno, brez števila itd., kedar nam v imenovavniku ali toživ-
niku za samostavnike služijo, n. pr. Deset brihtnih otrok  ednajst
sreč.  N. pr. — Sest mescev  moči tla Icervava reka.  Preš. —
Zob dosti, kruha  malo.  N. pr. — Slab groš več ljudi  pozna.
N. pr. — Slovenci imajo premalo spomina  nato, kar jih je
mati učila.  Yodn. — Dvoje fantov, troje deklet, p>etero stebrov.

c) pri vseh vprašavnikih (zaimkih in prislovkih), s kterimi
vprašujemo po kolikosti, pa tudi pri njih oziravnikih in kazavni-
kih, kedar nam služijo kot samostavniki v srednjem spolu, n. pr.
Kar je življenja  po svetu, vse giblje in se veseli.  Levst. —
Kolikor krajev,  toliko šeg.  N. pr.

§. 316. Bodivnik odd el a (oddelili rodivnik = genitivus par-
titivus) se stavi, kedar je'govorjenje o delu  kake celote ali reči,
in sicer:

a) kedar se izmed več oseh ali reči samo ena imenuje, zlasti
pri presežniku, pri števnikih in zaimkih, n. pr. Beseda materina
je vseh dobrot  največa dobrota.  Slomš. — Vsak naših orga¬
nov  ima svoje posebno delo.  Vert. — Kdo rojen prihodnjih
bo meni verjel, da v letih nerodnih okrogle sem pel?  Vodn. —
Kranjskih gor najviši je Triglav.

Namesto golega rodivnika nam služi po gostem rodivnik in druživnik s
predlogi „izmed“ in „med“.

b) kedar se nedoločen  del kake celote v misel vzame, ne
pa vsa celota (vse reči, vse osebe). Takemu rodivniku se more
vselej: kaj, nekaj, nekoliko,  n ek  t eri  ali podobnih besedic
ktera v mislih dodati, n. pr. Zakaj se vselej jokate, kedar mi
kruha  dajete?  N. ps. — Berž po olja mi pošljite.  N. ps. —
Nese zl ata, kadila  Gospodu v dar.  Pot. — Brek si ver vi
potegnite, kož po verhu naložite.  N. ps. — Idi po vode, skoči
po vina, teci po mleka, prinesi sadja, pripelji žita, nanosi persti,
navozi kamenja, prilij vode, pnverzi soli, naseci detelje, nakupi
si grozdja, pripadlo je snega, privzemi pomagavcev  itd.

d) Bodivnik kot dopolnkov ali predmetov sklon.

§. 317. V rodivnik devajo svoj dopolnek ali predmet
(objekt):

a) samostavniki groza, strah, sram, skerb, mar, žal,

treba, potreba, Skoda v zveni s pomočnikom „biti“, n. pr.
Groza, strah me je samije.  Pot. — Gani se, komur je mar
zahvale prihodnjega vnuka.  Kos. — Komur krajcarja  ni mar ,
ne hode rajniša gospodar.  N. pr. -— Kmetu je treba ostrega čer-
tala  na lemežu, duhovskemu pastirju pa resnega svarila  in
ostrega pokorila.  Slomš. — Ni ga skerb suše  med letom , le
zmeraj sadje zadeluje.  Ravn.

Samostavnikom skerb, mar, žal in Skoda služi namesto rodivnika več¬
krat toživnik s predlogom „za“ n. pr. Za staro vero, stare ljudi in star denar
naj ti bode vselej mar. N.  pr. — Mar za pravičnih pot je 'Bogu.  Ravn. —
Žal mu je za mlada leta.  — Bodi te skerb za kmetijstvo.  — Skoda za blago.

b) pridevniki: željen, lakomen, skerb e n, m aren, po¬

treben, poln, vreden, kriv, deležen, svest in še mnogo
drugih, ki pomenjajo kako  skerb, željo, potrebo, delež-
nost, obilnost, veselje, žalost in podobne občutke, n. pr.
Bog je hvale vreden, človek pa pohvale.  N. ^pr. — Vse je
truda  polno, kar se s pridom dela.  Levst. — Cista pen bodi
zmes ko sklen.  Kos. — Prevzetnim se Bog ustavlja, ponižnih pa je
vesel.  Ravn. — Kdor ser eno zmaga spake, miru  si gor je svest.  Pot.

c) povra8avniki in tudi tisti glagoli, ki imajo  osebni
predmet v toživniku pri sebi n. pr. Kakor se dela  lotiš, tako se
ti odseda.  K. pr —• Praznega skednja  se miš kmalo naveliča.
K. pr. —- Kogar kača piči, boji se zvite ver v i.  N. pr. — česar
se človek zelo veseli, to je rado polno grenjav.  N. pr. — Smert
reši človeka vsega ter p Ij e n j a.  Slomš. — Jezik očistite peg.  Kos.
— Sanje opominjajo človeka nesreče,  ki li se mu utegnila
pripetiti.  Napr. — Bog te obvaruj vsake nesreče!

Besedice: kaj, nekaj, nič in marsikaj  se utegnejo zavoljo krajšega
govora vselej v toživniku v rabo vzeti, če se s povdarkom ne izrekajo n. pr. Človek
se vsak dan kaj nauči.  N. pr. — Nič ne boste slišali, le majhen zvonček.  Cegn.

d) glagoli, ki pomenjajo kako željo ali zahtevanje, po¬
trebo ali pomanjkanje, skerb ali deležnost,  sosebno:
iskati, čakati, želeti, upati, hoteti, potrebovati, manj¬
kati, stradati, grešati itd., n. pr. Kdor išče stanovitnega
veselja  v hrupu sveta, zgrešil je prave poti do njega.  BI. —
Veliko sveta še čaka marljive roke  in krepke volje.  Cegn. —
Truplo potrebuje poštenega oblačila,  duša pa zgovornega je¬
zika.  Slomš. — Skušnje  jim manjka, modrosti darov.  Pot.

Glagoli: varovati, okusiti, skusiti, vživati, čutiti, prositi,
vprašati, poslušati, zaslišati, pomniti, parne ti ti, pozabiti, ome¬
niti  in še drugi enacega pomena se družijo včasi z rodivnikom, včasi s toživ-
nikom, n. pr. Pantiči, dekliči kresujejo, žitnega polja  (užitno polje) varu¬
jejo. ■— N. ps. V sanjah pozabi duh vsakdanjih nadlog  (--vsakdanje nad¬
loge).  Tuš. •— Barko ustavi, vpraša lepe Vide (depo Vido). N.  ps. —

Le-sem spadajo tudi glagoli, .sosebno s predlogom d o — zloženi, kedar
se predmet imenuje, kteri se doseže, kakor: doseči, dorasti, dočakati,
dosl užiti, doživeti, dospeti  itd. n. pr. če hočeš starosti  doživeti,
ogiblji se mphkuženja.  Vert. •— Dorasli ste v er h d, cerkve.  N. ps.

172

e) glagoli, v namenivniku  (supinu) stoječi, n. pr. Pojdi
hlapec kopat jame, oj široke in globoke.  N. ps. — Hite mu mojci
glave snet.  N. ps. — Pojdi mojih ran pogledat.  N. ps. v  — Pojdi
gledat Marjetice,  božje služabnice.  N. ps. — Šeg  pogle¬
dat ptujih se odpravi.  Kr. r. — Večkrat pa se druži namenivniku
raj še toživnik, n. pr. Idi hlapce klicat, žito spravljat, streho krit,
vrata odpirat.

§. 318. V rodivnik se deva v nikavnem  stavku vsak to¬
živnik terdivnega reka in ž njim vred tudi vsaki na njem zavisli
dopovedek, n. pr. Ne prodaj kože,  dokler medved v berlogu tiči.
N- pr. — častna obleka ne pokrije sramote.  Slomš. — Zavoljo
ene muhe ne prede si pajek mreže.  N. pr. — Gr  ob  a ne pre¬
dere jok.  Pot. — Kdor dela  pozamudil ni, ta se lehko z Bogom
veseli.  Slomš. — Ne imenujte se učenikov.  Med. — Obleka
nas ne stori Bogu pri jetnih,  ampak dobro djanje.  Slomš.

Nikavnost se včasi okrepljuje po rodivnik« tretje oseke v dotičnem spolu
in številu, n. pr. Ni je veče sovražnice za mladost leo mehkužnost. ■— Ni
g a ljudstva na svetu, da bi prav nobene vere ne im el o.  Slomš. — Ne
oponašaj g a ubožca, ki jeclja ali krevljd,  Slomš.

Kedar se dotika v skerčenih stavkih nikavnost samo enega
predmeta, tedaj stopi samo ta v rodivnik, uni pa ostanejo v toživ-
niku ali imenovavniku, n. pr. Nisem prišel klicat pr avičnih,
ampak grešnike.  Met.— V moški dobi ni uka,  temuč trud in
delo.  Levst.

e) Rodivnik prislovnega določila.

§. 319. V rodivnik se večkrat deva:

a) čas kakega djanja, n. pr. Leta 863 se nam je prinesla
luč prave vere.  — Šest dni je Bog stvarjal, sedmega  je poči¬
val.  — Vsacega leta cvete le enkrat pomlad.

b) vzrok  djanja ali stanja namesto rodivnika s predlogom
„od“, n. pr. Česar  glava boli, zdravo ni.  Slomš. — Vročine
zemlja popoka.  Sub. — Veselja  mi serce igra.  N. ps.

e) način  kakega djanja, pa le bolj po redkem, n. pr. Rahlih
stopinj  se ziblje naprej.  Kos. — Gospodar veselih očes  srečo
pregleda in blagor nebes.  Kos.

d) naposled nam služi večkrat rodivnik, kedar od radosti, ža¬
losti-ali začudenja vskliknemo, za raznimi medmeti, n. pr. Oj temne
noči , Černe noči!  — Oj  nehvaležnosti, da je ni gerše.  Ravn.

b. Dajavnik.

i

§. 320. Dajavnik  (dativ) odgovarja na vprašanje: komu
ali čemu?  in znamenjuje mer djavnosti proti kakemu predmetu.
V obče je ta sklon osebnega pomena in služi sosebno predmetom,
kterim se kaj v oblast daje ali v vživanje prepušča.

178

a) Dajavnik osebka in dušne deležnosti.

§. 321. Osebek se dene v dajavnik:

a) pri samostavnikih: treba, potreba, mar, skerb, žal,
mraz, znoj itd., kedar je brezosebno s pornožnikom „biti“ v
rabo vzamemo, n. pr. Modremu očetu  ni treba šibe strahovavke.
— Naj ti besede šal ne bo, ki poduči me.  Cegn. — Skomina
mu je, kdor ter do grozdje je.  Eavn. — Znoj mi je, mraz mi
je, mar mi je  itd.

Pri besedah: ime je, p r a vij o, r e kaj o, n a deli  so  -itd.
stoji oseba ali reč, kteri se daje ime, v dajavniku, ime samo pa
v imenovavniku, n. pr. Sova senici  glavana pravi.  N. pr. —
Ber vencu  je bilo ime Ezav, dr ujcu  Jakob.  Eavn. — Pravi
se mu očak, ker je oče celega naroda.  Eavn. —

b) pri brezosebnih  glagolih, ki znanijo razne čute, kakor:
hoče se, noče se, toži se, gnjusi  (studi, gabi, hreti) se, riga
se, zdeha se, dremlje se, senja se, zdi se, dozdeva se,
ležeče  je itd. n. pr. Nad hinavščino se studi Bogu.  Eavn. —
Na lepi besedi mi je veliko ležeče.  Vodn. — Zdeha se mi,
dremlje se mu, dozdeva se j i m  itd.

c) pri pomožnem glagolu „biti“:

a) kedar je namestnik glagola „imeti“  ter naznanja osebo
ali reč, v ktere moči ali oblasti je kaj n. pr. Laži  je plitko dno
(* laž ima plitko dno).  N. pr. — Vsacemu človeku  je dolžnost, da
stori, kolikor mu je mogoče.  Napr. — Pastirja zdaj in varha
več vam ni.  Kos.

/?) kedar namestuje glagol „m orati" ali „moči“,  n. pr.
Večno nam ni živeti.  Led. — Narodno deblo nam je izobraževati.
Napr. — Bilo vragom  vpiti je, bilo vragom  je bežati.  Kr. r.

d.) V dajavnik s,topi tudi pridevni dopovedek okrajšanega stavka,
zlasti če se nanaša na kak dajavnik glavnega stavka n. pr. Človeku
ni dobro samemu biti  ( » da je sam.)  Eavn. — Bolje je lač-
n e m u zaspati, ko dolžnemu  ostati  (= človeku, da lačen zaspi
itd.) N. pr. — Boljše poštenemu  umreti, ko sr amot  n emu
živeti človeku, da pošten umerje  itd.) N. pr. — Vsej  a n im
biti, v grobu stleti je tudi nam odločeno  (= odločeno je tudi nam,
da  itd.) Led.

Le-sem spada tudi dajavnik pri glagolu „dati“, ki prav za prav
ni drugega kot osebek okrajšanega stavka; zat6 je v takem stavku
dajavnik vselej djavnega, osebek pa terpevnega pomena, n. pr. Ne
daj se nagibati slehernemu vetru  (* da te sleherni veter nagiblje).
Dalm.— Moder sin se da očetu podučiti (* da ga oče poduči).  Dalm.—
Ne daj otrokom  zapovedovati (* da biotroci zapovedovali).  Slomš.—
Mesu ne daj gospodariti tela (? dahi  meso gospodarilo telo).  Vert.

§. 322. V dajavnik se dene oseba, kedar na znanje dajemo,
da se godi kaj po naši ali po volji drugega, navlasti v prijateljskem

174

govoru (dajavnik dušne deležnosti = dativus ethicus), n. pr. Po
Dunaji mi dirja v skok.  N. ps. — Skerbna mati! urno mi vsta¬
nite.  N. ps. — Urno h svoji materi mi teče.  N. ps. — Vse Sivce
ti oživi, vse žile ti prešine domača godba.  Navr. — To so vam
bili pravi korenjaki!

V  dajavnik stopi tudi povračavni  zaimek, kedar dela oseba
iz lastne modi, v lastni prid, sama o sebi brez ozira na drugo
osebo, n. pr. Kdor si vedno izbira, izbirek dobi.  N. pr. — Grede
si odpirat gornje line.  N. ps. — Grede si devojke izbrat.  N. ps.

b) Dajavnik predmeta in drugih razmeri.

§. 323. V dajavniku stoji oseba ali red, ktera je cilj (konec)
osebkove djavnosti:

a) pri prehajavnih  glagolih, kedar se imenuje oseba, na
ktero prehaja djavnost kot na bolj oddaljeni predmet, n. pr. Bogu
posojuje, kdor ubogemu kaj podeli.  N. pr. —Dobra izreja brani
uboštvu  pod streho.  N. pr. — Ljudska učilnica vzidava pervi
kamen človekovi r ab no s ti.  Napr. — Vrana vrani  oči ne iz¬
koplje.  N. pr. — Kdo je uterdil nebu  svitle zvezde?  Vilh.

b) pri neprehajavnih  glagolih, kedar se imenuje oseba, kteri
se kaj lasti ali svoji n. pr. Daj vsakemu, kar mu gre.  Slomš. —
Taka čast gre Bogu,  ne ljudem.  Cegn. — Lepi besedi  se spo¬
dobi tudi lepa obleka.  Slomš.

Navadno se sloveni nemški: gehoren, angehoren, es ist ein Eigenthum itd. s
pomožnikom in čegavostnim pridevnikom ali svojivnim rodivnikoin (§. §. 301, 314,
d); gerda, iz ptujščine k nam prinesena napaka je v tem pomenu glagol: sli¬
šati, kakor n. pr. v naslednjem zgledu: Največ sveta otrokom sliši Slave.  Preš.

c) Pri povračavnik  glagolih: čuditi se, smejati se,
posmehovati se, prilizovati se, rugati se, zahva¬
liti se, smiliti se, znati se, p o z n a ti se, videti  se  itd.
n. pr. Vse se čudi lepoti  božjega stvarjenja.  Eavn. — Ne po¬
smehu j se, ampak vstani sivi glavi.  Slomš. — Lepemu malu
se vidi umetnost malarjeva.  Eavn. — Znalo se je močnemu in
serčnemu mladenču, da bode kedaj slaven junak iz njega.  Navr.

Dajavnik nam služi tudi pri tistih povracavnikih, kteri pomenjajo sploh
kako branjenje  pred vzajemnostjo ali pa zahtevanje  po združenji, kakor:
umekniti se, odtegniti se, skriti se, odpovedati se, ogniti se, hra¬
niti  se  (defendere), ponuditi se, moliti se, pokloniti  se itd., n. pr. Od¬
tegne hrupa, žesla se z m o t n j a v a m.  Ob. •— Moč nebeška strašna je, če
varstva sponi  zmalme se.  Kos. •— Bogu  se ne moremo skriti.  Ravn. —
Pijancu  se ogni s senenim vozom.  N. pr.

d) pri pridevnikih,  ki znanijo škodo ali korist, enakost
ali podobnost  pa tudi druge vnanje in notranje lastnosti, kakor:
koristen, škodljiv, primeren, prikladen, enak, pri¬
stojen, u d a n, všeč, blag, mil, dober  itd. n. pr. Vsakemu
očesu  je reč drugačna.  Cegn. — Zapeljivost je skriti jami  po¬
dobna.  N. pr. — Sitemu trebuhu  še bel kruh ni všeč.  N. pr.
—- Vsaka huda strast nas dela živini enake.

175

§. 324. V dajavnik.se deva oseba in red, kteri se godi ali je
kaj v korist ali škodo  (datiraš commodi et incommodi), n. pr.
Sebi seješ, sebi tudi žanješ.  N. pr. — Bobre ceste so velika do¬
brota vsaki soseski.  BI. — Perva šola je mladenču juterna zarija.
Slomš. — Kdor drugemu  jamo koplje, sam v njo pade.  N. pr.

§. 325. Dajavnik nam čestokrat služi:

a) za prilastkov rodivnik in stoji sploh pred besedo, kteri kaj
prilastuje, n. pr. Pridna gospodinja hiši  tri vogle podpira  (= tri
vogle hiše).  N. pr. — Ne bodi svojemu narodu  izdajavec , marveč
krepek ščit (* izdajavec svojega naroda).

b) namesto prirednega svojivnega prilastka, navlasti za svojivni
zaimek, n. pr. Starcu  roko  (= starčevo roko) Lambergar poljubi.
N. ps. — Spomin je človeku naj zvestejši prijatelj  (= človekov
prijatelj).  Pr. — Studenci bistri mi teko, poje mi čedo  (= mojo
čedo) in glavo.  Pot. •—• Po sredi kača jej (*po njeni sredi) leži,
na koncu ogenj jej gori.  N. ps.—  V neskončni svet mi plavajo
očesa (moja očesa), serce mi (> moje serce bije zopet svobodno.  Cegn.

c. Toživnik.

§. 326. T o ž i v n i k ali k a z a v n i k (akkusativ) je pravi sklon
predmetov ter imenuje na vprašanje: koga ali kaj?  osebo ali reč,
na ktero prehaja djavnost glagolova.

a) T o ž i v n i k predmeta  ali  d o p o 1 n k a.

§. 327. Svoj predmet ali dopoltiek imajo v toživniku:

a) vsi prehajavni glagoli, kedar se raztega njih djavnost črez
ves predmet, n. pr. Bog ljubi pravico in sovraži hudobno djanje.
Ravn. — Očetov blagoslov h iše zida, materina kletev pak j e raz¬
dira.  Dalm. -— Izderi bruno  iz svojega očesa, in potlej glej
izdreti pezder  iz očesa svojega brata.  Met. — Sveta božja
cerkev nam gredi  naslanja na nebeška vrata.  Cegn.

h) nekteri neprehajavni  glagoli, kedar nam za prehajav-
nike služijo, n. pr. Junači domačije mirno smertno spanje  spe.
Jenk. — Boj kervavi že d-Igo bije za kerščansko vero.  Preš. —
In šel je b oj bojevat brez upa zmage.  Preš.

c) Osebo imajo v toživniku, reč pa, ki vzrokuje n ep o. voljni
čut, v imenovavniku glagoli: boleti, s er beti, ščemeti, peči,
žgati, zebsti, tresti, žuliti, s k er beti  itd. n. pr. Kjer me
serbi, ondi se češem.  N. pr. — Vsak sam ve, kje ga črevcij žuli. N.  pr.

§. 328. Dva toživnika imajo pri sebi in sicer predmetov in
dopovedkov, če dopovedku rajše predloga „za“ ne damo:

a) glagoli: imenovati, postaviti, izvoliti, izbrati,
storiti, narediti, delati, spoznati  itd. n. pr. Gospoda
(s za gospoda,) svojih del si ga postavil.  Eavn. — Samoto  tovar-

176

šico  (--za tovaršico) si izvoli,  čb.— Storil se bom mertvega.
N. ps. — Moj polk se dela nevednega  mojih zakonov.  Dalm.

b) glagoli, ki pomenjajo koga za kaj imeti, kakor: imeti,
deržati, čislati, ceniti, častiti,  š tim  a ti  itd., pa brez pred¬
loga „za“ ali členka „ko 7  kot"  le bolj po redkem n. pr. Stvar¬
nika,  dobrotnika in očeta g a častite.  Pot. — Vsi g a poznajo
kot vestnega delavca.

c) Z dvema toživnikoma se veže tudi glagol: učiti  in sicer
s toživnikom osebe, ktero kdo uči, in s toživnikom reči, ktero koga
učimo, n. pr. P tujce  smo učili našo besedo,  sebe pa ne.  Vodn.
— Po skrivnjavah učiš me modrost.  Ravn.

b) Toživnik prislovnega določila.

§. 329. Toživnik prislovnega določila nam služi:

a) o mestu  na vprašanje, kam? v ktero mesto?  itd.,
brez predloga pa le v posameznih izrekih n. pr. Njegove poti
hodi.  Ravn. Ver h hriba so jo nesli.  N. ps. — Kosec glasdn jo
prilika,  čb. — Kočice si podajata, jo urno krog zavajata-, jo v
drugo krog odplešeta, proti Savi j o zaprašita.  N. ps.

b) o času  na vprašanja: kedaj? vkteriCas? koliko
časa? kako dolgo?  pa sploh le tedaj, kedar im<l samostavnik
kako pojasnilo pred seboj, n. pr. Smertna žetev vsak  dan  bolj
dozori.  Preš. — Glava lenuhova vsak  dan  bolj ter da prihaja.
Slomš. — Z goli mu ptica p er vi dan.  N. ps. — Kar dobra mati
v serce zasadi, vse žive  dni  ne posahne.  Slomš. — Marsikdo
nosi veselje in žalost v persih skrito vse živi  j en  j e.  Cegn. —
Kar se mlade dni zamudi, ne popravi se vse žive dni.  Slomš.

Pri naznanjevanji posameznih dni v ednini nam služi sploh toživnik s
predlogom „v“  ali v množini in pri godovih pa mestnik s predlogom „o“

„06“, n. pr. Tisti čas. je Jezus skozi setve žel v soboto.  •— Tvoji učenci
delajo, kar se ne sme delati ob sobotah.  Met. — O božiču, ob novem letu,
o veliki noči, o duhovem  itd.

c) o meri, ceni invagi  na vprašanje: koliko? kako
daleč? po čem? kako dolgo? kako visoko?  itd., n. pr.
Kar sevec na rami nese na polje, vozi se s polja nabasane
vozove  domu.  Ravn. — Pet črevljev merim, palcev pet.  Preš. —
Tristo  komolcev naj bo barka dolga, petdeset  visoka.  Ravn. —
Tri strelja  je  je še do mesta , tri ure morajo po vodo hoditi  itd.

d) o vzroku,  toda le pri vprašavnem zaimku: kaj?  n. pr.
Kaj ti prebleduje lice?  N. ps. — Oj Veltava! kaj kališ si vodo?  Kr. r.

tl. Mestnik.

§. 330. Mestnik  (lokal) nam rabi na vprašanje: kje?  in je
sploh krajevnega ali časovnega pomena. Raba mu je dosti obširna,
pa le s predlogi ;  brez predloga nam rabi dan danes samo v nekterih
prislov n ih izrekih, in sicer:

177

a)  s prislovnim  pomenom: jeseni, pomladi, jutri , davi,
sinoči, časi, časih  — doli, gori , vne, predi, zadi  itd.

b)  s predlogovim  pomenom: mesti, sredi, verhi  itd.

e. Druživnik.

§. 331. Druživnik ali orodnik  (sociativ, instrumental)
znamenjuje na vprašanje: s kom ali s čim?  društvo ali sred¬
stvo  v dosego kacega namena, pa tudi krajevne in časovne
razmere. Drugim Slovenom rabi ta sklon še dan današnji dostikrat
brez predloga, nam Slovencem pa sploh le s predlogom.

Druživnik znamenjuje (oglejmo ga po nekterih zgledih, vzetih
iz hrovaščine in češčine):

a) mesto ali čas kacega djanja, n. pr. hrov.: Bosta če dotle
vode Savom i Bravom  pr oteci.  N. pr. — Usta valja dobro
izpirati , osobito jutrom, večerom  i posije^ jela.  — Češki: A
potom šel od nas voznou cestou.  Br. — Ca  sem  v še  prijde.
Pr. — Primeri v slovenščini: Ravnim potem.  Dalm. in pri¬
slove: časom,  tilcom, vekom  itd.

b) sredstvo ali orodje,  ktero komu služi, da se kaj doseže,
n. pr. hrov. Sokol perjem  leti, a ne mesom.  N. pr. — Češki:
Zeme obilim  a v in  e m oplyvd.  Br. — Telo j i dl cm a piti  m
živeno biva.  Kom. — Tega druživnika brez predloga Slovenci še
nismo popolnoma izgubili; nahaja se tu pa tam pri starših slo¬
venskih pisateljih, sosebno če je samostavnikov sprednik kak sika-
vec, n. pr. Svojimi jeziki  se prilizujo.  Dalm. — Si nas
serdom obdal.  Dalm. — Bo cvetjem in sadjem  cesarstvo
obdal.  Vodn.

c) načindjanja,  n. pr. hrov.: Tejereci obnemoglim gla¬
som  kazao.  — Gredom grede , letom lete  itd. — Češki: Žadngm
spusobem to nemuze byti.  Vel.— I zastena(l) pl d čem holubi-
nym.  Kr. r. — Primeri v slovenščini izreke: križem, kupom,
mahom, skokom, strahom, vidom  itd. —

d) ozir ali primerjavo,  n. pr. hrov.: Nadvisuje stasom
Uskok Bolenca Kranjca.  Str. Vr. — Češki: Vyvyšil se z r ostem,
mr avg a etn ostmi  nad jine.  Pass. — Čim častsi cvičeni, t i m
jistši prospeh.  Kom. — Primeri slovenski: čim  — tim,  ki še dan
danes živi.

e) vzrok  ali n a g i b e k, n. pr. hrov. Ganut p r el e p im do-
čekom.  A. Maž. — češki: S v o rnosti  male veči vgrostaji, ne-
svornosti  razpadaji.  Sr. —

f) druživniku stoji tudi imenski dopovedek, ki se prav za prav
na dajavnik nanaša, n. pr. Češki: Ne každemu se dostane byti
moudrgni.  Kom. — Lepe jest šilhavgm  byti , nesli sl ep y m.
— Primeri v slovenščini §. 321, d.

Slovenska slovnica.

12

178

IV. I*o<*kiv.je.

O sklonih s predlogi.

a. Predlogi z rodivnlkom.

1.  Pravi predlogi.

§. 332.  Bez, brez, brezi (lat. sine — nemšk. ohne, sonder)
nam služi:

a) o oddelj enosti,  n. pr. Mladina brez rudečih lic, pomlad
bez cvetic.  N. pr. — Srez uzde strast gotova propast.  N. pr.

b) o kakem pomanjkanji,  n. pr. Prazno je delo brez
sreče z nebes.  Pot. — Brez  skrivalca ni bralca.  N. pr. — Kar
priprosiš, brez skerbi nosiš.  N. pr.

§. 333. Bo (lat. usque ad — nemšk. bis, bis zu, bis an) nam
rabi o cilji ali kraji,  do kterega kaj seže ali pride, in sicer:

a) o cilji v prostoru,  n. pr. Kedar žalost do verha pri-
kipi, že veselje se glasi.  N. pr. — Pri kraji je bila {voda) d o
gležena, pri sredi je bila do kolena.  N. ps. — Stopi gori v svoje
line do gospoje Katarine.  N. ps. — Prava vera bodi vam luč,
materni jezik bodi vam ključ do narodne omike.  Slomš.

Enacega pomena je tudi v dušnem  oziru (= lat. erga —,
nemšk. gegen), n. pr. Skerbite, da vam od serca pojde prijaznost
d o ljudi in pokorščina d o staršev.  Eavn. — Narodna pesem
sama ob sebi ima do serca veliko moč.  Navr. — Vsakdo ima
vrata do svojega serca, toda jih vsakdo ne najde.  Slomš.

b) o cilji v času, n. pr. Kar si človek naperti, to nosi do
smerti.  N. pr. — Do pol dneva nosi angelj vodo za človekom.  N. pr.

c) o stopnji in meri,  sosebno v prislovnih izrekih, n. pr.
Do sita, do dobra, do mala, do čista, do tretjega  itd.

d) še v nekterih drugih izrekih, n. pr. Ti si mene zvesto
služil od majhnega d o vdicega in do verlega junaka.  N. ps. —
če se mu kaj do mene zdi, naj pride k meni le v gosti.  N. ps.
Kaj mi je do tega! Ni mu do smeha  itd.

§. 334. Iz (lat. ex, nemšk. aus, von — aus) pomenja sploh
mer iz notranjosti na vnanjost,  ter nam služi:

a) o mestu  iz znotraj na ven, n. pr. Kdor da iz rok, derži
se na jok.  N. pr. — Starim ljudem gre nerado iz pesti.  N. pr.

b) o početku ali viru,  n. pr. Iz veliko besedi malo sveta.
N. pr. — Iz orličev postanejo ob letu orli. N.  pr. — Iz malega
raste veliko in slavno.  Kos.

c) o snovi ali tvarini,  iz ktere je kaj, n. pr. Kapa is
Jeunine, krona is samočistega zlata; posoda is morske pene.

179

d)  o vzroku ali načinu, n. pr. Iz ljubezni do Boga in do
bližnjega.  — Iz serca vesel biti ne more, kdor v potrebi vidi
bližnjega, pa mu ne pomore.  Ravn. — Iz svojih besedi boš opra¬
vičen.  Met. — Iz sadu se drevo spozna.  Met.

e)  o času, od kterega sem kaj biva ali se kaj godi, sosebno
v mnogib prislovnih izrekih (* lat. a, ex, nemšk. seit), n. pr. Iz
mladih nog, iz perva, iz nova  itd.

§.,335. Iz se druži  s predlogi: med, nad, pod, pred  in
za  v sestave:

izmed, zmed  t. j. iz srede kake množice (nemšk. mitten
aus, aus der Mitte heraus), n. pr. Eden iz me d njih, učenih po¬
stave, ta ga je vprašal.  Met. — Kako ti siješ  sred zvezdic,
kako leskečeš zmed meglic!  Čb.

iznad, znad  t. j. od zgoraj, iznad glave preč (nemšk. von
o b e n h i n w e g), n. pr. Odvali kamen iznad  vodnjaka.  Ravn.
— Poseka mlado košato lipo iznad  mize.  Levst.

izpod, spod  t. j. izpod česa na ven (nemšk. von unten, von
unterhalb heraus) n. pr. Konjem izpod nog ogenj ferči.  N. ps. —
Izpod  neba voda lije.  Slomš. — Solnce zazre milo izpod burnega
oblaka.  Vert.

izpred, spred  t. j. izpred oči, od spredaj preč (nemšk. von
vorn hinvveg), n. pr. Ne zaverzi me izpred svojega obličja.  Ravn.

izza,  t. j. od zad na ven (nemšk. von hinten heraus, von
hinten hervor) n. pr. Izza  nohta udari černa kri.  N. ps. —
Solnce izza  gore gre.  N. ps.

Yčasi se rabi tudi o času, n. pr. Dan se izza rana lovi.  N. pr.

§. 336. Od (lat. ab, a, nemšk. von, ab, weg) pomenja sploh
oddaljevanje  kake stvari od druge, ter nam rabi:

a) o mestu preč  od reči, n. pr. Od kraja rine ladjica.
N. ps. — Marija se o d nas ravna.  N. ps. —. Od mladega dre¬
vesa vejico še lehko odčesneš, o d starega jo moraš odsekati.  N. pr.

b) o početku, viru ali vzroku,  n. pr. Vsakima svoj dar
od Boga.  Vert. — Ta meglica ni ne od vodice, ta meglica ni ne
od gorice.  N. ps. — Od strahu je Breda obledela, od bridkosti
skoraj omedlela.  N. ps. — Trese se od veselja vsaka žila.  Preš.

c) o času,  od kterega sem se kaj godi ali koliko je od ka¬
kega časa ali kake dogodbe, n. pr. Od belega dne do terde noči.
N. ps.— Od zdaj petdeset let ne bode nas, ne čevljev, ne dret.  N. pr.

d) o primerjavi  namesto ko, nego  itd. n. pr. Prostim
ljudem  so krači odstavki bolj razumljivi o d dolgih.  Slomš. —
Več vidijo oči od očesa.  N. pr. — Ni ga podjeda o d hudega
soseda.  N. pr.

e) o predmetu,  o kterem je govorjenje, namesto predloga o,
n. pr. Menijo se od kraljev, od mira in vojske.  Levst. — Možaki
od žita, od kupčije govore  itd.

f) Od stopi v terpevni obliki pred osebo ali reč, ki je bila

12 *

180

v tvorini osebek, n. pr. Velilco ■bolj nas boli nam od naših doma¬
čih, ho o d drugih storjena krivica.  Met. — Od sreče togotne bil
nisem tepen , o d tvojih sem rok le bil glajen.  Preg.

II. P r i s 1 o v n i predlogi.

§. 337. Prislovi, kteri nam rabijo, kakor pravi predlogi in
zahtevajo II. sklon svojega imena, so ti-le:

blizo, blizu, bliz  (lat. prope, ad — nemšk. nabe bei)
znamenjuje:

a) bližnost  predmetov, n. pr. Blizo groba, da mu že snicrt
za ramo koso kleplje.  N. pr.

b) število  po priliki n. pr. Slovencev se šteje blizo  tri
miljone duš.  Vert.

glede  t. j. z ozirom (nemšk. beziiglich, mit Riicksicht auf)
n. pr. Glede pašnikov je treba še kar bodi preložiti.

m i m o, m e m o, m e m (lat. praeter — nemšk. an, vorbei,
voriiber, ausser) pomenja:

a) gibanje  mimo kacega predmeta, n. pr. Mimo  grada
sluga jezdi.  N. ps.

b) obstojnost  z drugim vred n. pr. Krasota notranjske
strani je mimo postojnske jame tudi čudapolno cerkniško jezero.  Lik.

c) odličnost  kake osebe ali reči mimo druge, kterej se pri¬
merja, namesto predloga o d, n. pr. Notranja lepota je mimo vna¬
nje bliščobe veliko več vredna.  Met.

nazoč, nazoči, navzoč  t. j. na oči, pred očmi (lat. coram
— nemšk. in Angesicht, in Gegenwart) toliko pomenja ko: vpričo.

okoli, o kol o, okol  (lat circum, circa — nemšk. um, herum)
pomenja:

a) da je ali se godi kraj krog kacega  predmeta, n. pr. Za
leerta ni treba plotu okoli  verta.  N. pr. — Večnost okoli  gren¬
kega torila pobožnemu dišeč venec upanja ovija.  N. pr.

b) po priliki število  ali čas, n. pr. Bilo je vojščakov okoli
dvadiset tisoč pod njegovim poveljstvom.  — Okoli  ednajstih je
sj>et šel najemat delavcev.  Ravn.

okrog, krog  (lat. circa, circum, — nemšk. herum, rings-
herum), pomenja: obdanje ali zajetje  od vseh strani, n. pr.
Sedeli so krog  mize kahti mladike okoli svoje oljke.  Slomš. —
Okrog  gore vojska se obcrne.  Kr. r.

poleg,  pol  ek  (lat. secundum, ad — nemšk. an, bei, langs)
znamenjuje:

a) naravno bližo  predmetov = pri, zraven, n. pr. Na nebu se
je lesketala zvezda poleg zvezde.  Napr.

b) primernost ali vzrok  djanja namesto pri, ki se v tem
pomenu le redkoma podaja slovenščini, n. pr. Ljudske učilnice so
poleg  tako ugodnih okolnosti obrodile krasno sadje.  Napr.

181

prek, preki, preko (lat. per, trans, ultra — nemšk. liber,
quer liber, langs) pomenja:

a) da prehaja kaj na uiio stran  predmeta, n. pr. Le vsta¬
nite, nas pr eh Save predrožite.  N. ps.

b) kod se kaj p r o s t i r a ali p o in i k a»nemšk langs, n. pr.
Prek  potokov nov razcvita, raste zarod.  Vilh.

c) mirno stanje  kaki reči nasproti, n. pr. Prek solnca je
bolj gorko, ko z osojah.  Vert.

razun,  z v n n,  zun  (lat. extra — nemšk. ausser, mit Aus-
nahme) znamenjuje i z v z e m o ali i z j e t j e, n. pr. j Razun  pokore
ni druge poti za grešnika do nebes.  Slomš.

v št rit, št rit, vštric, stric  (nemšk. gegentiber) pomenja,
da se nahaja kaka reč drugi ravno nasproti, n. pr. Na pokopališči
vštric  duri je išči.  N. ps.

tak raj — u n kraj, nnstran  (nemšk. diesseifcs — jenseits)
naznanja, da je kaj na tej — na rini strani predmeta, n. pr. Ta-
kraj  jezera, u n kr a j potoka, un stran  naših hribov.

tik (nemšk. knapp an, knapp bei) znamenjuje, da je kaj komu
ali čemu tako blizo, da se ga dotika, n. pr. Tik pota stoji stara
jablan.

zraven, zravno  (lat. ad, juxta — nemšk. neben, bei, nebst)
pomenja:

. a) da sta si dva predmeta zelo blizo,  samo da se eden dru¬
gega ne dotikata, n. pr. Jaz sem zraven  njega stal.  N. ps. —
Zraven hiše je mlin.

b) da je komu kaj lastno  z drugim vred, n. pr. Zraven
lepega gradil zamore še tri kmetije.

III. Samostavni predlogi.

§. 338. Samostavniki po obliki, predlogi po njih moči so:

dno,  na  dno  (nemšk. im Grande, in der Tiefe, in den Grand
itd.) znamenjuje, da se nahaja kaj v najdoljnein prostoru n. pr.
Dno potoka je golo kamenje. Dno morja raste prečudna mno¬
žica rastlin.

konec, konci  (nemšk. am Ende, zuletzt) pomenja, daje  kaj
na najskrajnem koncu, n. pr. Konec jezika se rado opotika.  N. pr.

kraj, nakraj  (lat. ad — nemšk. au, bei), pomenja:

a) da je kaj na koncu, na kraju česa, n. pr. Cerkev je na
kraj vasi.

b) da je kaj zraven ali poleg česa, n. pr. Kraj  bregovja se
gnjete šum valov.  Šub.— Kraj  vzglavja mi angeljček sloni.  'Led.

mesto, mesti, namesto, namesti, namestil  (lat. pro,
vice, loco — nemšk. anstatt, statt) pomenja, da je kaj ondi, kjer
bi imela biti druga stvar, n. pr. Kralja si me postavil namesto
mojega očeta.  Ravn. — Pred njim hodi strah namesto  nekda¬
njega zlatega upa.  Napr.

182

sred, sredi, posred, n a sr e d (nemšk. inmitten, mitten in)
poraenja, da se nahaja kaj v sredi, hodi si znotraj ali na poveršji
n. pr. Sredi polja stoji tenlco drevce.  N. ps. — Naprej sred  lip
in vertnih senc.  N. ps.

vpričo, pričo  (lat. coram — nemšk. in Gegenwart) zname-
njuje, da biva ali se godi kaj komu pred očmi, n. pr. Slavite ga
vpričo  narodov.  Eavn.

verh, ver hi, naverh, zverh  (lat. supra — nemšk. liber,
oberbalb) pomenja:

a) da je kaj čemu na verhu ali nad njim, n. pr. Visoko verh
gore stojim.  Pot. — Nižave sin, prid ’ verh  planin.  Pot.

b) da se čemu kaj dodaja, n. pr. Verh  tega mu da še hrešno.
Eavn.

vsled, sled, posled  (lat. secundum, — nemšk. zufolge)
znamenjuje pravilo ali ravnilo  djanju, sosebno v zakonih, n. pr.
Vsled nove postave, vsled  kraljevega povelja.

zavolj, zavoljo, zadelj, zarad  (radi), zastran  (lat.
propter, cansa — nemšk. wegen) kaže vselej vzrok kacega djanja,
n. pr. Blagor zavoljo  pravice preganjanim.  Met. — Ogibljimo
se prepira zarad  malih stvari.  Napr. — Bog je zadelj  ne¬
dolžnih otrok tudi starše rešil nesrečne smerti.  Slomš.

Predloga zavoljo in zadelj (na Koroškem je tu pa tam slišati tudi ne¬
sestavljeni delj) vzameta ime večkrat na sredo, n. pr. Pomagaj meni za tvoj»
dobrote voljo. Dalin. — Za naših pregreh delo Guts. — Za tega delj, za tega
voljo itd.

zbog, zboga  je enacega pomena, kakor zavoljo, zadelj
itd., pa je le bolj navaden ob brovaški meji in pri drugih južnih
Slovencih.

b. Predlogi z dajavnikom.

§. 339. K — pred sledečim k stoji sploh li (lat. ad, adversus
— nemšk. zu, gegen, nach — hin) nam rabi:

a) o cilji  v mestu, n. pr. Veselo roža k solncu se obrača.
Cegn. — Vsak ima perste k sebi obernjene.  N. pr. — Peljimo ga
h konjskim berzdam tje.  N. ps.

b) o namenu  ali k o n c u,  n. pr. Kdor dobrote skaže , k
svoji sreči kola maže.  N. pr. — Marsilctera bukev k svojemu
koncu toporišče da.  N. pr. — K edinosti, k preserčni družbi on
(zvon) ljudstvo kliči v zvesti službi.  Kos. — Ljubezen k staršem  itd.

c) o času,  n. pr. K novemu letu, k božiču, k sv. trem kraljem.

§. 340. Proti (lat. adversus — nemšk. gegen) kaže:

a) mer djavnosti proti kakemu kraju ali času, n. pr. Mi smo
mejači proti  Laškim.  Vodn. — Mnoge rastline se od jutra do
večera zmeraj proti  solncu obračajo.  Vert.

b) mer djavnosti ali odpor  v neprijateljskem pomenu (= lat.
contra, nemšk. wider, gegen), n. pr. Proti vodi je težko plavati.
N. pr. -— Ti junaško serce imaš proti vragu.  Kr. r.

183

c) mer djavnosti v prijateljskem zmislu, kakor do  (»lat. erga,
nemšk. gegen, zu), n. pr. Samosvoja ljubezen stori, da smo proti
sebi slepi.  Met. — Ljubezen proti  domu je dostikrat prevelika.
Vodn.

d) včasi primerja reč reči iu se vjema z nemškim „im Ver-
gleich. mit“, n. pr. Zlato in srebro ni nič proti zvestemu prijatelju.
Ravn. — Kar je kapljica vode v morji, kar peščeno zernce med
peskom ob morji, to so na zeml ji človeška leta proti  večnosti.  Ravn.

§. 341. Tkljul), kljub (»nemšk. trotz) kaže na premišljen od¬
por, n. pr. Vkljub vsem obljubam ; vsemu opominjevanju vkljub,  itd.

c. Predlogi s toživnikom.

§. 342. Črez, črezi,  Čez  (»lat. trans, ultra — nemšk. iiber,
hiniiber, dariiber hinvveg) nam rabi:

a) o prehodu z ene strani na drugo čez kaj, n. pr. Čez strašno
černo morje.  N. ps. — Ako pri kraji ne vidiš dna,  ne bredi
čez vodo.  N. pr. — Zarja se zliva čez polje, gore.  Čb. — čez
reko plava široko na blazno zemljo ogersko.  N. ps.

b) o času,  skozi kteri se plete djanje, ali pa čas, kedaj taisto
nastopi, n. pr. čez nekoliko časa pride Gospod.  Met. — črez
zimo spi, po letu cveti.  Sl.

c) o prestopu naravne mere ali števila,  n. pr. Človeška
togota rada čez meje udari.  Met. — Noč se je čez polnoč pre¬
valila.  Kr. r.

d) o odličnosti  stvari mimo druge ali nje oblasti nad
čim,  n. pr. Ni učenec čez učenika, ne hlapec čez gospodarja.
Met. — Gospoduje naj čez ribe v vodi, čez ptice pod nebom,
čez živino na polji in čez vso zemljo.  Ravn.

§. 343. Raz (lat. de — nemšk. ab, herab, hinab, hinunter,
von) se vjema na pomenu s predlogom s  — e  (kedar se veže z
II. sklonom) in znamenjuje ločitev  predmetov od zgoraj navzdol,
n. pr. Po sili vzame raz roke jej rokavice, v dlan glede.  N. ps.
— Bere se ko bi jermene raz njega rezal.  N. r.

Včasi ima svoje ime v rodivniku za seboj n. pr. Mnogo teče sladke
hvale pričujočim raz jezika.  Valj. — Gorje vam, ako pade častni plašč
raz vaših djanj.  Cegn.

§. 344. Skoz, skozi (lat. per nemšk. durch, hindurch) na¬
znanja :

a) prehod  z ene na drugo stran skozi kak predmet ali nje¬
govo presego, n. pr. Le skoz temna groba vrata se odpre nam
hiša zlata.  Pot. — Po sterminah in skoz  plan.  Yilh. — Skozi
noč se dan vidi.  N. pr.

h) dobo  t. j. terpež djanja skoz nekaj časa, n. pr. Le kratka
pot je skoz  življenje dana.  Preš. — Predstaršev hudobija se plete
skozi več stoletij.  Ravn.

184

c) vzrok in sredstvo ob enem, n. pr. Skozi božjo milost
nam dohaja vsak dan obilno dobrot.

V tem pomenu je predlog: skoz  vendar previdno in varčno v rabo je¬
mati ; izogibati se ga je, kedar pomenja nemški „durch“ samo sredstvo,  po
kterem nam kaj dohaja; v tem primeru irnaja v slovenščini njegovo moč pred¬
logi: po, s, iz itd. n. pr. durch Gottes Gnadeu = po božji milosti ali z božjo
milostjo; durch List und kluggewandten Sinu = z zvijačo in previdnostjo; durch
den Brief habe ich erfahren = po listu a 1 i iz lista sem zvedel; schioke das
Buch durch die Post, — pošlji bukve po pošti itd.

d. Predlogi z mestnikom.

§. 345. O (lat. circa, de — nemšk. zur, zur Zeit, von) nam služi:

a) o času  djanja ali stanja (»lat. circa — nemšk. um), n. pr.
O kresi se dan obesi.  N. pr. — O toplem letu gnezdiš.  Yodn. —
O setvi, o žetvi, o gospojnici, o poldne  itd.

b) o predmetu,  o kterem je govorjenje (= lat. de — nemšk.
von, liber, in Betreff), sosebno pri glagolih: govoriti, učiti, slišati,
vedeti, pripovedovati, misliti, soditi itd. u. pr. Govorili smo o vsa-
koršnih rečeh.  Valj. — Marsikteri starček zdaj še ve pripovedati
o turških in drugih vojskah.  Tom. — O skrivnostih se ne trudi,
boljši um o tem skerbi.  Kos.

c) o načinu  n. pr. Živi se brez plenka o petji ko ptič.
Vodn. — Vse življenje Sokratovo se verti o modrovanji.

§. 346. Pri, v ljudskih ustih tudi p er (» lat. apud — nemšk.
bei) nam služi:

a) o bližnjosti  predmetov n. pr. Gorje mu, pri komur se
miši in mačke bratijo.  N. pr. — Marsikteri kmet je gibčen pri
plesu, pa okoren pri drevesu.  N. pr. — Pametni se pri ognji
ogreje, nespametni opeče.  N. pr.

b) o času, n. pr. Pri luči je dobro živeti in umreti.  N. pr.
— Kdor je hiter pri jelu, je tudi pri delu.  N. pr. — Tam
leži pri belem dnevi kralj Matjaž, bolnik kraljevi.  N. ps.

c) o načinu  v pogojnem ali' vzročnem pomenu (»nemšk. un-
geachtet, trotz), n. pr. Pri vsej svoji bogatiji ni srečen, kdor si
je svoje bogastvo po nepošteni poti pridobil  (t. j. da-si tudi je
zelo bogat, vendar . . ■)  — Pri svojih letih je še prav ter den
videti  (t. j. če tudi je prileten . . .)  —

d) o približnem številu ali meri  (nemšk. ungefabr) n. pr.
Koliko si potrošil?  — pri kacih desetih goldinarjih.  Hrov.

e) Pri se tudi rabi pii prisegah,  n. pr. Pri Bogu sem
obljubil.  N. ps. — Pri moji veri, da ni res , kar praviš.  Valj.

e. Predlogi z rodivnikom in druživnikom.

§. 347. S, pred samoglasniki in mehkimi soglasniki z, pred
nj  ž, pred nekterimi sikavci in šumevci celo sč, se veže:

185

I.  z rodivnikom  na vprašanje:  odkod? ali kedaj? jn stoji:

a) o mestu od zgorej na vzdol (* lat. de, nemšk. v o n, h e rab).
Prekladamo z rame na ramo , s kola na kol.  N. pr. — Sreča
veselja ž njive beži.  Virk. — Se li bere grozdje s ternja ali figa
z osata ?  Met.

b) o času,  n. pr. Bog se mi ne daj z mesta genih, ako
mu nisem plačal tega dolga že z dav n a.  Navr. •—Z jutra, zvečera,
s pomladi.

II. z druživnikom  na vprašanje: s kom? ali s čim?  ter

nam služi:

a) o društvu ali skupnosti  oseb in reči (= lat. cum,
nemšk. mit, sammt) n. pr. Mož z ženo, brat s sestro na božjo pot
gredo.  N. ps. — Kdor se z volkovi pajdaši, ta je ž njimi tuliti
primoran.  N. pr. —- Z močmi osode ni zaveze ni pogodbe.  Kos.

b) o orodji ali sredstvu,  n. pr. Brezen, če z rilcem ne
rije , pa z repom vije.  N. pr. — Kdor s ptujim denarjem hišo
zida, kamenje na svoj grob nosi.  N. pr. — Konj se brani s
krepko nogo, lev in tigra se zobmi , orel s kremplji, sova s klju¬
nom, gad se strupom, bile z rogrni.  Vilh.

c) o načinu, n. pr. Skopost s kupom raste.  N. pr.

d) o predmetu  djanja n. pr. Kdor se prepira s kruhom,
prepira se tudi z ljudmi.  N. pr.

e) o času  t. j. da se godi kaj z drugim vred, n. pr. Pridna
gospodinja je s penim svitom že na nogah.  — Nevoščljivost s
srečo pogine.  N. pr.

f Predlogi s toživnikom in dajavnikoin,

§. 348. Zoper (lat. contra — nemšk. wider, gegen) se druži:

1. s toživnikom na vprašanje: zoper koga?  in pomenja
mirno stanje  namišljene djavnosti v neprijateljskem ^zmislu,
n. pr. Kdor ni z menoj, ta je zoper  mene.  Met. — Človeška
razumnost je nepridna in nepremožna zoper  Boga.  Met.

2. z dajavnikom  na vprašanje: komu zoper?  pa le pri-
slovno in stoji za imenom, n. pr. Meni zoper  delaš; meni zoper
ravna; žena možu zoper govori  itd, kar vse po nemščini cika.

g. Predlogi s toživnikom in mestnikom.

§. 349. Na (lat. super — nemšk. an, auf) kaže v obče, da
ste si dve stvari v neposrednji zvezi ali dotiki. Služi nam:

I. s toživuikom  na vprašanje: kam?

a) o mestu,  kteremu kaj v dotiko prihaja, n. pr. Na skalo
stopi silni Zaboj.  Kr. r. — Zvezde so se utrinjale; n a zemljico

186

padale.  N. ps. — Brez mandranja ne zleze tkalcu platno n a
berdo.  N. pr.

b) o neprij atelj ski nameri (»lat. contra, nemšk. wider),
n. pr. Prišel sem na roso glavo in na tvoje belo pero.  N. ps. —
Z menoj na Poljane.  Kr. r.

c) o meri ali poti, po kterem se kdo oberne, da pride, kamor
je namenjen, n. pr. Kam derži na desno cesta, kam derži na
levo pot P  Yalj. — Najkrajša pot do Triglava je na Bohinj.

d) o času, n. pr. Na dan sv. treh kraljev.  — Mora v ni¬
žave na zimo pastir.  Cegn.

e) o načinu, n. pr. Na lice priljuden, na robe ostuden.
N. pr. — Kaj velja na oko, če ni na roko!  N. pr,

f) o nameri ali koncu, n. pr. Človek gre na delo.  Ravn.

— Na delo budite.  Pot. — Na vojsko berž na mejo vstani.  N. ps.

g) o vzroku  (» in Folge), iz kterega kaka reč sledi, n. pr.

Na en mah dob ne pade.  N. pr. — Na solnce sv. Martina pride
rada dolga zima.  Vodn. — Koliko se jih je pohujšalo in pogu¬
bilo na lažnjive besede!  Met.

b) o učinku ali nasledku,  ki iz kake reči izhaja, n. pr.

To mu je na čast  — na sramoto.  N. r.— Na smert bolan.  N. ps.

j) o približnem številu, n. pr. N a sto mož se je bilo zbralo.

Ii. z mestnikom  na vprašanje: kje?

a) o mestu,  da je ena reč verh druge ali pa da je ena z
drugo v neposrednji dotiki, n. pr. Mati za hčerjo plače, hči pa n a
plesu skače.  N. pr. — Solnčni žarki so temneli na. višnjelem
nebesu.  N. ps. — Sreča na razpotji sedi.  N. pr.

b) o kraju  djanja v bolj obširnem zmislu ali o legi  kacega
kraja, n. pr. Na poti rožica, na domu ubožica.  N. pr. — Kdor na
vso moč iz doma sili, ta se na ptujem v blato vsede.  N. pr. — Ne
n a Laškem , ne n a Nemškem , ne n a gornjem Štajerskem.  N. ps.

c) o opravilu,  s kterirn se kdo peči,, ali razmerji  med
eno in drugo rečjo, n. pr. Na posodi se nič ne izboljša.  N. pr. —
Slovenski jezik je sam na sebi bogat, le ljudje so revni na besedah.
Yodn. — Že zdaj mora n a kupilu kuhati in greti se skoraj vsa
spodnja dolenska stran.  Levst. — Na vojski, na tlaki, na delu  itd.

§. 350. Ob (lat. circa, secundum — nemšk. um, langs itd.)
nam služi:

I. s t o ži v ni k o m na vprašanje: ob kaj?

a) o predmetu, ob kterem se kaj razbije ali razruši, n. pr.
Bodi si z loncem ob kamen , ali s kamenom ob lonec, težko je
loncu.  N. pr. — Pred miru ne bomo dali, dokler ga ob tla ne
djali.  N. ps.

b) o izgubi,  ktera komu preti ali se mu pripeti, sosebno

187

za glagoli: iti, priti, djati, pripraviti in euacimi, n. pr.
Sem o b život Matjaža djal.  N. ps. — Ob glaPco me nilcari djat'.
N. ps. — Kdor za ptuje prime, ob svoje pride.  N. pr. — Gre mu
ob pamet.  Levst. — Ob up so šli zdravniki.  Met.

II. z mestnikom  na vprašanje: kje? kedaj? ali ob čem?

a) o stanji, ki je, ali djavnosti, ki se godi tik drugega
predmeta (»lat. secundnm, nemšk. langs), n. pr. Ob vodi zeleni
lovec bodi.  Levst. — Ob viru rožice sadi.  Led. — Strah je v sredi
votel, ob Jerajih ga nič ni.  N. pr. — V strahu in trepetu je stalo
ljudstvo ob gori.  Eavn.

b) o času,  kedaj kaj biva ali se godi (» nemšk. zur Zeit)
n. pr. Bog je naša svest o b sili.  Ravn. — Kdor je len o b žetvi,
malo žanje.  N. pr. — Zvečer je bilo o b kurjavščini.  Ravn.

c) o sredstvu,  n. pr. Ob kruhu in vodi živi.  — Ob lovu
živi.  Ravn.

§. 351. Po (lat. per, post —- nemšk. auf, an, in, herum,
durch), znamenjuje prostiranje  djanja v prostoru in času, ter
nam rabi:

I. s toživnikom  na vprašanje: kam?  itd.

a) o nameri,  da se oseba ali reč, kteri je djanje namenjeno,
pripelje, prinese, doseže itd., sosebno po glagolih: iti, priti, po¬
slati itd. (»nemšk. um, holen), n. pr. Po spovednika pojte mi,
pojte mi berž p o mašnika, p o mašnika žegnanega.  N. ps. — Eni
pojte po sodnilca, eni pojte p o rabeljna.  N. ps. — Kralj seže v
aržet svileni po zlat rudeče rumeni.  N. ps.

b) o načinu,  sosebno pri šegah s prislovi, n. pr. P o me¬
niško se obleci.  N. ps. — Po turško se nosi.  — Po bliskovo mu
sablja gre.  N. ps. >— Po nemški, po slovenski  itd.

c) o dobi,  čez ktero se razpostira djanje, n. pr. Po tri
dni se posti.  — Po cele dni poseda brez dela.

d) o oddelnih  razmerih, n. pr. Sosedje pa (naj dajo), Jcar
morejo, p o eno strelno ali p o dve.  N. ps. — Na dan služi po
štiri desetice.

II. z mestnikom  na vprašanje: kje?  itd.

a) o mestu,  po kterem se kaj giblje, širi ali razprostira
(nasprotno predlogoma v in na, ki pomenjata mirno stanje), n. pr.
Dekle p o vertu šetalo.  N. ps. — Po morji plava barčica, prelepa
barka pisana.  N. ps. — Po mestih ljudje besede culcre.  N. pr. —
Kdo po cvetji Jtaže pot bučeli?  Vilh.

b) o času in redu  v času in prostoru, n. pr. Po noči se
rada duša loči.  N. pr. — Po letu rožice cvete, po zimi pa se oblete.
N. ps. — Po toči je zastonj zvoniti.  N. pr. — Po štorjenem delu
sladko počivati.  N. pr.

188

e) o načinu, kako se kaj godi, n. pr. Blago s e po niti
nabira, po ver vi zapravlja.  N. pr. — Kdor po svoji termi ravna,
ta se pogubi.  Met. — Vsak po svojem, je djul tisti, ki je s svedrom
kravo deri.  N. pr. — Po taktu bije kladva pad.  Kos.

d) o primernosti in oziru,  n. pr. Po delu plačilo.  N. pr.
— Blagor mu, kdor zna veslo besede po okolnosti časa, ljudi in
kraja prav ravnati.  Slomš. — Človek se mora po ljudeh ravnati,
ne ljudje po človeku.  N. pr. — Bog plačuje po zvestobi , ne po
stanu.  Slomš.

e) o sredstvu,  po kterem se kaj dobi ali zgodi, in vzroku
ali lastnosti,  iz ktere ali po kteri se kaj spoznii, n. pr. Po
krajcarjih se pride k bogastvu.  N. ps. — Po jasnih gorah in po
barvi na nebu poznam, kedaj bo lepo, lcedaj gerdo vreme.  Cegn. —
Po glasu spoznaš ptiča, po šapi leva.  N. pr.

f) o cilji ali namenu,  sosebno po glagolih: hrepeneti,
streči, prežati, žalovati, popraševati, vekati itd., n. pr. Po časti
hrepeni mladost.  Cegn. — Vsaka krava po svojem teletu veka.
N. pr. — Gledati, popraševati po kom  — po čem  itd.

g) v d e 1 i v n e m pomenu o ceni, meri,  v a g i in drugih
razmerib, n. pr. Po čem vi raje prodate?  -- Ene po zlatu belem,
ene po zlatu rumenem.  N. ps.

§. 352. V (»lat. in — nemšk. in, hinein, nach) znamenjuje,
da meri reč ali oseba v notranjost  ali da se nahaja v notra¬
njosti  kacega predmeta. Rabi nam:

I. s toživnikom  na vprašanje kam?

a) o kraju,  v čegar notranjost oseba ali reč prehaja n. pr.
Sraga nedolžnosti se ne posuši, v nebesa spuhti.  N. pr. — Enemu
Bog v roko da veslo, drugemu teslo.  N. pr. — Gradove svitle zida
si v oblake, zelene trate stavi si v puščave.  Preš.

h) o nameri ali cilju  kacega djanja, n. pr. Denar in iz-
brušen nož lehko v prid in škodo oberneš.  N. pr. — Lakomnost je.
človeku velikrat v potrato.  Met. — Ošabnost pelje v zaničevanje in
sovraštvo.  Met. — Napuh v nesrečo pripravi.  Met.

c) o stanji,  v ktero se kaj spreoberne ali preide, n. pr.
Zmene se kače v ribice, zmene kuščarji v ptičice, zmene se gadje v
zvezdice.  N. ps. — Noč v sivo premeni se jutro.  K. r.

d) o času,  v kterem se godi djanje, sosebno pri naznanje-
vanji dni v tednu, n. pr. Prišli so čarodeji v novo.  Kr. r. — V
petek smeh, v soboto in nedeljo jok.  N. pr. — Molite, da se vaš
beg ne zgodi po zimi ali v soboto.  Met.

II. z mestnikom  na vprašanje: kje?

a) o kraju,  v čegar notranjosti kaj biva ali se kaj godi,
n, pr. V hlevu je dosti živinice, v kleti pa sladko vinice, denarja

189

v skrinji je lepo, v hiši pa pivcev vse polno.  N. pr. — Kriva vera je
ternjev germ v Sitnem polji.  N. p s. — Skerb v sercu stori, da
človek boleha.  Dalm.

b) o načinu, oziru ali stanji kake stvari, n. pr. Bodi v
svoji besedi resničen , v d jan ji pravičen.  Slomš. — Bodi v resnici
in ne po dozdevlm , 1car biti želiš.  Met. ■— Krepost se v slabosti
doveršuje.  Slomš.

c) o času,  zlasti z abstraktnimi samostavniki, ki sami po
sebi ne pomenjajo časa, n. pr. Kdor se hoče v starosti počiti , mora
se v mladosti truditi.  N. pr. — V serdu se oči bliskajo, v sra¬
moti poveznejo , v omilovanji posolzijo.  Slomš.

li. Predlogi s toživnikoin in družini ikoni.

§.358. Med, v starših spisih tudi: mej (lat. inter. — nemšk.
zwischen, unter, mitten unter) pomenja v obče, da kaj med dvema
ali več rečmi svoj .prostor zavzema ali zavzeti skuša. Sklada se:

I. s toživnikom  na vprašanje: kam?  in znamenjuje:

a) v kraj,  med čegar -predmete ali čegar sredo djavnost meri,
n. pr. Ce golob med orle zajde, gotovo smert najde.  N. pr. — Pe¬
ljite ga v turen temen med gade , kače kuščarje.  N. ps. — Smert
fantine, dekleta med gerbe versti.  Slomš.

II. z druživnikom  na vprašanje: kje?  in znani:

a) kraj  med dvema ali več predmeti, pri glagolih mirovanja,
n. pr. Med pravico in kvivico ni srede.  N. pr. — Med dobrimi
sosedi je dobro živeti, dobro umreti.  N. pr.

b) 's tanje, vzajemnost  ali p a r t i t i v n o s t n. pr. Najbolji
pevci m e d ptiči imajo priprosto obleko.  Tuš. — To gorje med
vsemi je največe.  Kr. r. -— Ljubite se med seboj.  Met. — M c d
upom in strahom.

c) č a s, n. pr. Med tem. se vzgigne vojna. — Med potjo ,
med večerjo, med jedjo, med letom  itd.

§. 354. Nad (lat. super, supra — nemšk. iiber, oberhalb)
znamenjuje, da je kaj više  od česa ali verh česa, pa se ga ne
dotika. Rabi nam:

I. s to živ ni kom na vprašanje: kam?

a) o mestu,  n. pr. V zemlji vzdigni nas nad vrage naše.

r . — Odperte imej oči nad to hišo noč in dan.  Ravn.

li) o stopnji ali meri,  sosebno pri primerjavni in presežni
stopnji, n. pr. Ni meštra nad potrebo.  N. ps. — Nič ni slajšega
nad dobro vest.

e) o djavnosti v neprijateljskem  pomenu, n. pr. Pegam
bode šel nad te.  N. ps. — Ko bi bil medved eni bučeli prizanesel, ne bi

190

bile šle vse druge nad-nj.  Met.— Vstane kij nad kij, kopje nad
kopje.  Kr. r. — Kedar žetva dozori, gre se s šerpom nad njo.  Ravn.

II. z druži  v n ik  o m na vprašanje: kje?

a) o mestu  gori nad čim, više od česa n. pr. Nad mano,

pod mano', krog mene je Bog.  Vilk. — Kdo nad nami je razpel
obnebje ?  Vilh. — Zida se nad njim poslopje širno.  Levst. —
Milost božja ostane nad njimi, ki se njega boje.  Ravn.

b) o moči ali oblasti, ki jo kdo nad čim imd n. pr. Tebi

je dana oblast nad vsemi ljudmi.  — Ti si kralj nad vsemi kralji.

c) o predmetu,  nad kterimi se kaj godi ali kteri je vzrok

kakega djanja, n. pr. Naši nastopniki bodo vsaj imeli kaj nad

nami popravljati in brusiti.  Vodn. — Spoštujte Bož jo podobo na d
slehernim človekom.  Ravn. — Gospodu se gnjusi nad hudobnimi.
Dalm. — Množice so se zavzele nad njegovim ukom.  Met.

§. 355. Pod (lat. sub, subter, infra — nemšk. unter, unterkalb)
znamenjuje, da je kaj na nižem  mestu mimo drugega ali ravno
pod njim. Druži se:

I. s toživnikom  na vprašanje: kam?  in pomenja:

a) mesto,  pod ktero kaj prehaja, n. pr. Slovenci so radi
ptujce pod streho jemali.  Vodn. ;— Kdor se ljudem pod zobe
da, tega le čas iz ust reši.  N. pr. — Že so pod grad prijezdili.  N. ps.

b) od visnost ali podložnost,  n. pr. Kranjec negre drugam
pod orožje, kakor le za domače dežele. V odn. — Dene vse pod
meč.  N. ps. — Primeri: Pod nič dati, pod se.

II. z druživnikom  na  vprašanje: kje?  in pomenja:

a) mesto,  pod kterim je kaj, n. pr. Vse pod solncem preide,
le Boga ljubiti in dobro storiti ne.  Ravn. — Kdor ima pod palcem
groš, ta je mož.  N. pr. — Moj čas leži pod zemljo.  Cegn. — Pod
milim Bogom.  N. r.

b) odvisnost ali podložnost, n. pr. Vsa južna Evropa
je bila pod rimsko oblastjo.  — Pod avstr ijanskim cesarjem žive
štirje glavni narodi.

c) predmet,  pod kterim je kaj skrito ali od kterega je kaj
odvisno, n. pr. Pod podobo kruha in vina pride Jezus na oltar.
— To zelišče je znano pod imenom cepetec.  — Pod pogojem,
pod pogodbo, pod priliko  itd.

d) čas,  v kterem se je kaj godilo, n. pr. Pod Poncijem
Pilatom.  — Pod cesarjem Leopoldom so udarili Turki na Beč.  —
Beli Kranjci so se hrabroborili pod svojimi vodji Gušiči.  St. Vr.

§.356. Pred (lat. ante, coram — nemšk vor) znamenjuje splob
mer djavnosti na prednje mesto, na prednjo stran.  Rabi nam;

191

I.  s toživnikom  na vprašanje kam?

a) o mestu, n. pr. Vsaka koklja pred  svoje piške berska.
N. pr. — Gre in pred njega poklekuje.  Ravn.— Pred  oči priti,
pred  oči postaviti, pred  sodnika stopiti  itd.

II.  z druživnikom na vprašanje;  kje?

a) o mestu, n. pr. Grob oslatam pred seboj.  Pot. — Pred
mano z lučjo gnade hodi.  Pot.  — Vsak pometaj pred  svojim pra¬
gom.  N.  pr.

b)  o b 1 i žn  j osti ali vzroku kacega djanja, n. pr. Oponošen
dar je čem pred  Bogom.  N. pr. — Ponižnost gre pred častjo,
napuh pred  padcem.  Met. — Kakor pred  strupeno kačo bežite
pred grehom.  Ravn.— Pred  smertjo ne obvaruje koža gladka.  Preš.

c) o času,  n. pr. Pridna gospodinja ježe pred  dnem po koncu.
— Pred  koncem dneva molče trobental bo: memento mori.  Preš.

1. Predlogi z rodivnikom, toživnikom in druživnikom.

§. 357. Za (lat. post, pone, pro — nemsk. hinter, fiir itd.) je
v slovenščini zeld različnega pomena; služi nam:

I. z rodivnikom  na vprašanje: k e d a j ?

a) o času, čez kteri se razteguje kako djanje ali stanje (»nemšk.:
wahrend, zur Zeit), n. pr. Za solnca in po solncu še gredo hitro
tjekaj v hrib.  Kr. r. — Za časa začne žgati , kar če kropiva ostati.
N. pr. — Dan se za rana lovi.  N. pr. -- Kdor za mladih dni
ne skerbi, v starosti pomanjkanje terpi.  N. pr.

II. s to živili  kom  na vprašanje: kam, za koga, za kaj?  itd.

a) o meri djavnosti zad za kak predmet  (»nemškemu:
hinter), n. pr. Terdovratnemu takrat v uho poči, ko mu smert z a
tilnik skoči.  N. pr. — Kdor ni bil za pečjo, ne hodi drugih z a
peč iskat.  N. pr. — Solnce gre za goro.  N. ps.

h) o zam_eni»na  mesto (fiir, anstatt, pro), n. pr. Glavo za
glavo.  N. r. — če ene podplate na beračiji raztergaš, beraške palice
za grajščino ne daš.  Slomš. — Oko za oko in zob za zob.  Met.

c) o vzroku, nameri ali koncu  (pro, propter — nemšk.
fiir, um) n. pr. Vino je za priletne ljudi, kar je mleko z a otroke.
Slomš. — Za vero, za rod in za dom korenjak.  Villi. — Za
svoje se potegnemo in za dežele čast.  Vodn. — Pridna gospodinja
mora za pero čez plot skočiti.  N. pr.

Kedar predlog za sam oh sebi nima tolike moči, da bi do dobra izrazil
namero kacega predmeta, pridruži se mu včasi še kak drug predlog, kteri ime.
v svoj sklon pomakne, n. pr. Hrastov išče za čez morje.  Vilh. — Jekleni oklepi
za na pe-si.  Levst — Brešno za po poti.  Eavn. —

192

d) o času, kedaj se kaj zgodi ali nastopi, n. pr. Čuvaj bde
denarje z a čeme dneve.  N. pr. — Za malo dni se leto oberne.

e) o načinu ali meri  kaeega djanja, n. pr. Pij in jej za
potrebo in varuj se nezmernosti.  Slomš. — Kamor pregovor za¬
dene, ne izgreši za en vlas.  N. pr.

f) o mestu,  kje se kaj derži ali za kaj se kdo izvoli, postavi,
vodi itd. n. pr. Kdor za smolo prime, ta se osmoli.  N. pr. — Za
roko nas vodi skozi življenje.  Sosebno:

a) pri glagolih: imeti, deržati, dati, spoznati, posta¬
viti, izvoliti, izbrati, poterditi, povzdigniti  in dru¬
gih enacega pomena, n. pr. Gospod je poterdil Davida za kralja
nad Izraelom.  — Ti si me postavil za kralja Izraelcem  Ravn.

/S) pri glagolih: kupiti, prodati, plačati  itd., n. pr. Za
uboštvo se nebesa kupijo. Slomš.  — Konj za sto zlatov tudi cerkne.
N. pr.

y)  pri glagolih: marati, vprašati, praviti, skerbeti
itd. n. pr. Pametnega moža prašaj vedno za svet.  Ravn. — Mara
za-nj ko za lanski sneg.  N. pr. — Ne pravi mu za skrite zaklade.

g) pri vsklicih,  kedar se čemu začudimo ali koga na pomoč
zazovemo, n. pr. Za Boga milega! Za božjo voljo! Za pet ker-
vavih ran!

h) še v nekterih drugih izrekih, n. pr. Za zlo vzeti, za isto,
za gotovo, za ljubo, za dobro, za to  itd.

III. z druživnikom  na vprašanje: kje?

a) o mestu  za kakim drugim predmetom, n. pr. Kdor se
lenobi poda, ta se za ušesi dergljd.  N. pr. — Solnce je še za goro.
N. ps. — Za Prago se modri jo verhi.  Kr. r.

b) o redu in času,  v kterem reč za rečjo sledi, n. pr. Deš
za solncem mora biti, za veseljem žalost priti.  Slomš. — Zgerne
se za njim vladik vseh osem.  Kr. r. — Na levi, na desni za
gričem je grič, drevo za drevesom, za ptičem je ptič.  Yilh.

c) o v zr o ku in posl e d ku, n. pr. Za lakoto umreti je
hujše ko zgoreti.  N. pr. — Huje umreti za žejo ko pod mečem.  Kr. r.

d) o predmetu,  ki je vzrok kaeega hrepenenja ali drugega
čuta, n. pr. Ukradena reč za gospodarjem vrišči.  N. pr.

193

V. Poglavje.

0 imenih.

A. Samostavnik.

0 spolu.

§. 358. Spol samostavnih imen se sploh ne preminja; služi
nam vendar nekaj besed, ki je zdaj v tem, zdaj v unem spolu v
tej isti ali v razni obliki jemljemo v rabo, in so:

a) v razni obliki istega pomena in spola,  n. pr.
britev  — britva , jablan — jablana, lakot  — lakota , perot — perota,
pesem  — pesma,, povoden  — povodnja,  itd.

b) v istem pomenu raznega spola,  n. pr. čut (a)  —
čut (i), govedo (a)  — goved (i), med (i)  —medo (a), obed (a )—
obed (i), pečat (a)—pečat (i ), pekel (a)—peklo (a), persi (pers)
—persa (pers), topol (a)  — topol (i), večer (a)  — večer (i)  itd.

Beseda „pot (via) je celo trojnega spola: pervotno in še dan čanes sploh
moškega, ali ženskega,  v množini pa tudi s redn j ega,  n. pr. Na vso
zemljo solnee sije, potov vseh megla ne lmje.  Levst. — V pekel je pot
gladka in pripravna, v nebesa ozka in tulca ona.  N. pr. — Čudna so pola
božje previdnosti.  Pr.

c) v raznem spolu raznega pomena,  n. pr. hrast.  m.
(dob) — hrast  ž. (hraščevina); jesen  m. (drevo, — jesen  ž. (letni čas);
klop  m. (uš) — klop  ž. (za sejo); lov  m. (Jagd) — lov  ž. (Fang);
med  m. (sterd) — med  ž. (medenina); perst  m. (na roči, nogi) —
perst  ž. (zemljina); red  m. (ordo) — red  ž. (versta); vez  m. (snopič)
— vez  ž. (vezanje) itd.

§. 359. Nekteri moški samostavniki nam rabijo v skupnem
ali zbornem  pomenu v množini včasi v srednjem  spolu, n. pr.
Polna lonca  rada skipe.  N. pr. — Dola  se zagrinjajo v žito.
Eavn. — Kdor se na prazna mer česa  zanaša, ana se božje po¬
moči.  Eavn. — On pobira kamena.  Vodn.

Naravni (prirojeni) spol ima sploh prednost pred slovničnim; zato se jemlje
tudi beseda „dekle‘‘  in „deklič“  (perva slovnično srednjega, druga moškega spola)
rada z ženskim spolom v rabo, n. pr. Dekle po vertu ietala.  N. ps. — Sama
je očetu pridna  dekle pastiričila. Ravn.— Ona je verstna  deklič, dekliči
so igrale  itd. Navr.

O številu.

§. 360. Imena nam služijo v ednini, dvojini ali množini; rabi
nam pa:

a) ednina,  kedar je govorjenje o eni osebi ali reči, n. pr.
Smert reši človeka  vsega terpljenja.  Slomš.— Velika ptica
potrebuje velicega gnjezda.  N. pr.

Slovenska slovnica. 13

194

V skupnem pomenu naznanja ednina tudi množico  oseb in reči, n. pr.
Listje se osiplje. ■— Turka bomo pozobali.  — Malo kupca, veliko ierva  itd.

Ib)  dvojina,  kedar govorimo o dveh'osebah ali rečeh; vendar
govorimo o telesnih udih, ki jih po dva imamo, raj še v množini,
Če jih s povdarkom ne izrekamo, n. pr. Kedar dva psa eno kost
glojetd, se rada skoljeta.  N. pr. — Kjer ti jezik obnemore, tam
moraš z rokama  potisniti.  N. pr. — Z očmi  vidim, z uš e s mi
slišim, z rokami  delam  itd.

c) množina,  kedar je govorjenje o ved osehah ali rečeh
n. pr. čudni so pot j e človeštiega življenja.  N. pr. — Kolikor
glav  toliko misli.  N. pr.

§. 361. Nekteri samostavniki nam služijo samo v ednini, drugi
le v množini, in. sicer:

a) v ednini  nam rabijo:

a)  lastna  imena v edninski obliki, če jih v občnem pomenu
v rabo ne vzamemo n. pr. Ciceron, Samo, Zagreb  itd.

/?) skupna ali zborna  imena, ki naznanajo nedoločno
množino reči ali stvari, n. pr. Drevje  cvete, cvetje  obleta,
listje  rumeni, grozdje  je zrelo  itd.

Kedar je pa govorjenje o kaki določeni  (izvestni) množini,
jemljo se vselej namesto skupnih njih občni samostavniki v rabo,
n. pr. Klasje  je prazno  — sedem klasov  pomen ja sedem rodo¬
vitnih let ; grozdje dozoreva  — trije gr ozdi  so zreli; perje
za kapo  — tri p er a (peresa) je za klobuk djal-, drevje  cvete  —
štiri drevesa cveto  itd.

y)  samostavniki, kteri pomenjajo kako lastnost ali kako¬
vost, n. pr. miloserčnost, hvaležnost, lenoba, pridnost, trohnoba.

b) v množini  so v gotovem pomenu le navadni,-in sicer:

a) moškega  spola: bodljaji, jagliči, gostosevci, konci  (nit),

metljaji, mlinci, možgani, patoki, rezanci, senci, snu,boki, starši,
zarodki, zlatogrivci, zmedki  itd.

/S) ž ens k e g a spola: berke, bežale, bilje, breguše, bukve,
burlde, citre, dereze, dernice, gače, gare, garje, grablje, hile,
'hlače, ikri, klešče, kadunje, koline, krevse, kvasnice, lesice  (okovi),
mcdnice, mekine, mesteje, mezine, niške, nožnice, novice (novine),
okujine, plužnice, pomije, rasohe (rogovile), statve, šije, škarje,
talige  ( tašhe), toplice, tropine, vice, vile, vilice, vislice, žare  —
cepi droži  (drožje  — drožij), duri (dveri), gosli, gosti, jasli, obervi,
ogledi, okovi, otrobi, persi (persa  — pers), sani, svisli, zjedi  itd.

y)  srednjega  spola: derva, jetra, kola, nosila, ostna (ostni
— ov), pluča, tla, usta, vešala, vrata  itd.

Razim teh nam rabi v množini tudi več lastnih imen, sosebno
v a sni h in mestnih,  n. pr. Benetke, Borovlje, Draždani, Kar¬
lovci, Podgorjani  itd.

195

O sklonu.

§. 362. Dvema ali več samostavnikom, ki stoje v enaki
primeri, daje se tudi ta isti sklon:

a) kedar so po veznikih združeni ali po preponah ločeni, n. pr.
Dom in družina sta pravi shrambi domačih navad.  Tom. —
Premislek, um in svet najdemo pri starih.  Vodn.

b) kedar eni osebi ali reči dvoje ali več imen prikladamo, da
jo bolj na tanko določimo, n. pr. Za čara Simeona je telda zlata
doba za staroslovensko slovstvo.

Nespremenjene včasi ostanejo v tem primerljeji besede: gospod, mojster,
kralj in Se druge enake, n. pr. Išče svojega gospoda, žlahtnega gospod  lia-
roda.  N. ps. — Alenčica, kralj  Matjaževa sestra.

B. Pridevnik.

O pridevniku sploh.

§. 363. Pridevnik nam rabi zdaj v določni  (izvestni), zdaj v
nedoločni  (neizvestni) obliki.

1. Določna  pridevnikova oblika nam služi:

a) kedar je govorjenje o določni,  že znani osebi ali reči ali
kedar se mislijo vse osebe ali vse reči ene verste; Nemcu rabi v
tem primerljeji določevavni spolnik, „der, die, da,s“ pred pridevni¬
kom ; n. pr. Zadovoljni  ima kmalo dosti.  N. pr. — Hu¬
dobni  beži, ko ga nihče ne podi , pravični  pa je ncprestrašen.
Ravn. — Dan je beli,  vstani leni!  N. pr. — Z revščino se
uteplje, kdor išče bolšega kruha kakor je b el i.  Levst.

Izjema more nastopiti le tedaj, kedar im& pridevnik zaimek: vsak, sle-
hevn, svoj  ali kako srodno določiio pred seboj, n. pr. Vsak hvaležen narod
slovi one svitle zvezde, ki so pcrve migljale na slovstvenem nebu.  Napr. —
Slehern pravičen  se boji, da ne bi tičal kak skrit greh v njem.  Met.

b) kedar se je pridevnik s samostavnikom popolnoma v en po¬
men zrasel, n. pr. Sladki koren, mali traven, veliki traven, mali
serpan, stari oče, stara mati  itd.

c) pri tistih pridevnikih, ki brez določne oblike niso navadni,
n. pr. jesenski dan , srednji  vek  itd.

2. Nedoločna  oblika pridevnikova nam služi:

a) kedar je govorjenje o nedoločni, še neznani  osebi ali
reči; Nemcu rabi: „ein, eine, ein“ pred pridevnikom, n. pr. Malo¬
priden  pastir čedi vodo kali.  N. pr. — Mil gospodar odpre
vsem gostem duri.  Kos. — Več velja prihranjeno jajce ko poje¬
den  vol.  N. pr.

b) kedar pridevnik za dopovedek  v stavku stoji n. pr. On
bode bogat, ko pes rogat.  N. pr. — Sodi svoje delo trezen,
ne pij  a n.  Slomš. — Kdor hoče visoko priti, mora terden  v
glavi biti.  N. pr.

13 *

196

c)  pri  svojivnih  pridevnikih na „ov — in" in pri svojiv-
nih zaimkih, n. pr. Mojstrov  sin dostikrat ni imena vreden.
N. pr. — Vsaka reč ima svoj  čas.  N. pr.

§. 364.. Kedar se samostavnik izpusti ali zamolči, tedaj se:

a) preobrazi pridevnik v samostavnik, n. pr. Hudobnež  (nam.
hudobni) se boji lastne sence.  N. pr. — Bolniku  (nam. bolnemu)
je treba zdravila.  Met. ali pa:

b) prevzame pridevnik sam samostavnikovo opravilo in stoji:

a)  v moškem  spolu, če mu moremo v mislih dodati: človek

— ljudje  ali kak drugi moški samostalnik, n. pr. Pošteni se
poštenemu  druži, grešni grešnemu  služi.  N. pr. Pravič¬
nega  zločin podleže.  Koz.

/?) v ženskem  spolu, če se more na mislih dodati: reč,
šega  ali kaka druga beseda ženskega spola, n. pr. Ta je bosa;
ta bode j al o v a.

y)  v srednjem  spolu, če se naznanja kaka lastnost brez do¬
ločnega samostavnika ali če je izpuščena beseda srednjega spola,
n. pr. Kar je pravo, to je zdravo.  N. pr. — Kjer krepko
se in mehko  snide, ko z ostrim rahlo  v zvezo pride  itd. Kos.

O primerjavni stopnji.

§. 365 Primerjavna stopnja ali p r im er j a vnik  nam rabi,
kedar eni izmed dveh stvari kako lastnost v viši ali nizi meri pri-
kladamo ko drugi. Reč, kteri se perva primerja, stoji:

a) v tem istem sklonu s primerjavnimi členki: ko, kot, ka¬
kor ali nego,  n. pr. Hujša je žeja k o glad.  Slomš. — Modrost
je slajša k o med.  Slomš. — Slajše reči na svetu ni kako  r je
lepa pesem.  Slomš. — Boljše poštenje nego  sramotno žuljenje.  N. pr.

b) v rodivniku s predlogom od ali mimo,  n. pr. Človeštvo je
nima in je ne more imeti hujše sovražnice o d {mimo) mehkužnosti.
Vert. — Ni ga večega bogastva o d {mimo) poštenega serca.

c) v toživniku s predlogom črez ali nad,  vendar le bolj po
redkem, n. pr. Ni ga višega Gospoda črez  Jehova; ni ga rnogoč-
nišega kralja nad Boga.

Tčasi se opusti  reč, kteri se kaj primerja, n. pr. Slovenska
pisava ljubi krajše stavke.  Slomš.

O presežni stop nji.

§. 366. Presežna  stopnja ali presežnik  stoji, kedar se
izmed več stvari eni kaka lastnost v najviši ali najniži meri pri-
klada. Reč, s ktero se druga meri, stoji:

a) v rodivniku brez predlogov, n. pr. Gr o z najhujša glava
je v blodnji mnenja človek sam.  Kos. — Materni jezik je vseh
darov najlepši dar.  — Lenoba je vseh gerdob največa gerdoba.  Slomš.

197

b) v rodivniku ali v kakem drugem sklonu s predlogi: iz, iz¬
med, od, med, Sre z ali n a d, n. pr. Kolibrij ima med vsemi
ptiči najlepše perje.  — Jožef je bil očetu izmed vseh sinov najljubši.

O nepopolnih pridevnikih.

§. 367. Nepopolni ali pomanjkljivi pridevniki so oni, kterim
manjka perva ali pa druga in tretja stopnja.

a) Perve stopnje nima: bliži, najbliži in pravejši,  naj-
pravejši  (boljši kup).

h) druge stopnje nimajo, tretjo na videz pa imajo in jo kroje,
devaje pred p er vo stopnjo besedico „naj“: dolnji, gornji, pred¬
nji, poslednji, zadnji, pervi, skrajni  itd.

„Najpravi“ se nahaja v novi slovenščini samo v Vodnikovi pesmi: Kranjc!
tvoja zemlja je zdrava, za pridne nje lega najprava;  ljudstvu pa ta oblika
sploh ne služi.

Le-sem spada tudi: bližnji.  Namesto bližnjeji, naj-
bližnjeji  pravimo sploh: bliži, najbliži ali bližji  itd. n. pr.
Srajca je bliža  od sulmje.  N. pr.

c) Druge in tretje stopnje nimajo pridevniki, kterim se že po
njih pomenu veča ali manjša mera misliti ne more. Taki pridevniki
naznanjajo:

a)  čas ali mesto,  kakor: današnji, včeranji, davnji, se¬
danji, poletni, desni, levi  itd.

/9) kako snov, n. pr. lesen, persten, peščen, steklen-,

y)  čegavost,  n. pr. bratov, sestrin, ptičji, človeški;

d)  že sami o sebi najvišo mero, kakor: vsegaveden, predober,
preumeten  itd.

B. Števnik.

O glavnih števnikih.

§. 368. Glavni števniki: eden, dva, trije in štirje  se vje-
rnajo s svojim samostavnikom po vseh sklonih; ostali od pet na¬
prej pa sploh le v odvisnih sklonih razun toživnika? n. pr. Modri
glavi eno oko dosti.  N. pr. — Kdo vzdigne težo zemlje s tremi
persti?  Ravn. — človeku je odločenih osemdeset  let, redki jo
pripelje do sto in dva j setih.  Ravn. — Po sedmih  dnevih
dežju porečem nd zemljo iti štirdeset dni in 40 noči.  Ravn. —
Verh tega naj se še pomni:

a) Eden, ena,  eno  se glasi v zvezi s kakim samostavnikom
sploh: en, ena, eno;  to isto veljd tudi o besedi: nobeden, n.
pr. Eden  odide, drugi pride.  N. pr. — En krivičen vinar deset
pravičnih sne.  N. pr. — Celo brez skerbi ni noben  človek.  N.
pr. — N ob eden  Belega grada se lotiti upal ni.  N. ps.

b) Nemški  „zwei“ se sloveni v določnem govoru pred samo¬
stavnikom zgolj z dvojnim številom, sicer pa nam rabi za-nj: d v a

198

— dve,  n. pr. Brata se učita * die zwei Bruder temen ; sina
sta pri očetu '* die zwei Bruder sind bei dem Vater; deklici ste
moji sestri  <= die zwei Madchen sind mcine Schtvestern  itd. — Greh
je v dve plati oster meč.  N. pr. — Dva brata  » zwei Bruder,
dve sestri - zwei Schivestern  itd.

o) Števniki od pet naprej nam rabijo v določnem govoru včasi
tudi v imenovavniku in toživniku kakor pravi pridevniki, n. pr.
Vsi dvanaj  st  i aposteljni  = alte ztvblf Apostel.  — Glas gospodov
hlapce kliče, osemnajste svoje Čiče.  N. ps. —

Kedar imajo ti števniki v odvisnih sklonih kak pridevnik pred seboj, tedaj
jim utegne sklonilo odpasti, n. pr. Dostavši svojih dvanajst  let.  Bavn.

d) Navadno stoji niže število pied visim, n. pr. eden in dvaj¬
set, dva in dvajset, tri in dvajset, štiri in dvajset  itd.; nekteri
Slovenci, posebno beli Kranjci in drugi Slovani, pa pravijo tudi:
trideset eden, trideset dva, trideset tri  ali trideset pervi, trideset
drugi  itd.

Kedar stoji manjše število za visim, ravnd se samostavnik samo
po njem, n. pr. Eden in trideset učencev - trideset in en učenec-,
dva in petdeset hiš  * petdeset in dve hiši; štiri in osemdeset kmetov
» osemdeset in štirje kmetje  itd.

b) O verstivnik števnikik.

§. 369. Verstivni števniki ali verstivci  se vjemajo s svojim
samostavnikom, kakor pravi pridevniki, v sklonu, spolu in številu
ter nam služijo:

a) kedar naznanjamo v er st o ali red štetik predmetov na
vprašanje: koliki, kolika, koliko?  n. pr. P er v a stopinja
prave ponižnosti je spoznati slabost in nepremožnost svoje volje.
Met. — Pervi  venec jesena, malo pri nas je veselja, drugi
venec drobnih rož, mi le imamo v Bogu trošt (tolažbo).  N. ps. —
k) pri letni številbi,  pa le za poslednjo številko, n. pr.
Sv. Melodij je umeri 6. (šestega) dne malega travna leta 888  (leta
osemsto osemde^t in osmega*osemsto osemdeset in osmega leta.)  —
Matija Korvin je umeri leta 1492  (tisoč štiristo dva in devet¬
desetega  s devetdeset in drugega  itd.)

c) Oločivnik števnikik.

§. 370. L o čiv ni števniki ali ločivci  nam rabijo na vpra¬
šanje: kolikeri, kolikera, koii-kero?  in sicer:

a) kedar se štejejo plemena ali razpoli osek in reči, v vsacem
spolu in številu, u. pr. Skrivnost je dobro hranjena, da ravno
znana je stoterim.  Met. — Mavrica je sedmer  trak.  — Dvoje
zlo  » ziveierlei TJebel ; troje žito = dreierlei Getraide; petera vina

- funferlei Weine; oboje grablje  = beiderlei Bechen; čvetere vile
* viererlei Heugabeln; petere bukve * funferlei Biicher  itd,

199

b) namesto glavnih števnikov v srednjem številu pa le tedaj,
kedar se. hoče naznaniti, da je kaka različnost med osebami in ži¬
valmi, ki se štejejo, bodi si na spolu, na storosti ali po velikosti,
n. pr. Kmet  ima  dvajsetero goved v hlevu: osem krav, deset
■volov in dve teleti.  — Petero  ptičev sem ustrelil: dva goloba in
tri jerebice.  — 8 e st er o konj ima v konjaku: enega žrebca, tri
kobile in dve žrebeti  (ali dvoje žrebet,  če ste razni na spolu) itd.

d) O množivnih števnikih.

§. 371. Množivne  števnike ali množivoe  jemljemo .v
rabo:

a) na vprašanje: kolikeren ali kolikojen  (jna, o)? n. pr.
Drugo seme je padlo v dobro zemljo in je dalo sad: eno stoteren,
eno šestdeseteren, eno trideseter  en.  Met. —

b) na vprašanje: koliko?  pri samostavnikih, ki nam služijo
le v innožnern številu, n. pr. Dvojne durDzivei Thilren ; čveterne
vile * vier Heugabeln: trojne grablje  > drči Rechen; peterne bukve
= fiinf Bucher  itd.

Nekterim Slovencem rabijo v tem primeru ločivni števniki: tem je torej
n. pr. dvoje bukve--zwei Bucher in zwtierlei Bucher-, troje grablje--drei Re¬
chen in dreierlci Rechen  itd.

D. Zaimek.

a) O o s.e b n i h zaimkih.

§. 372. Imenovavnik osebnega zaimka se pred glagolom na¬
vadno opušča v govoru in v pisavi, ker tiči njegova moč v gla-
golovem osebilu, kakor pri Latincik; zato pravimo n. pr. Ne smem
za živo glavo.  — Kakor seješ, tako Žan ješ.  — Zaleta se v mojo
pravico.  Treba je pa, da stoji osebni zaimek tudi v slovenščini:

a) kedar se s povdarkom izrekuje ali kedar so zaimki med se¬
boj ali s kako drugo rečjo v nasprotji, n. pr. MaV ti za me, mal'
jaz za te.  N. pr. — Mi orjemo zemljo, Bog orje pa nas.  Slomš.
— Če si ti na levo izvoliš, grem j a z na desno.  Ravn. — Kedar
boste vi  (otroci ) stari, boste tudi inaki.  Cegn.

b) kedar z resno mislijo ali z nejevoljo kaj velevamo ali od¬
govora zahtevamo, n. pr. Ti pa kedar moliš, pojdi v svoj hram..
Met. — Kaj te praham, t i svitla luna ?  N. ps. — Kdo si pa ti ?
Jaz sem  itd.

e) Kedar stoji z drugimi besedami v enaki razmeri ali imi
kak pristavek za seboj, n. pr. Vi pa se ne pustite učenikov imeno¬
vati, zakaj eden je vaš učenik, vi vsi pa ste bratje.  Met. — A'e
veste vi dolinarji, kako prijetno je po letu v gorah.  Cegn. — Idite
zdaj iz barke t i, tvoja žena, tvoji sinovi in tvoje sinahe.  Ravn.

§. 373. T govoru in pisavi nam rabi sploh krajša ali brez-
naglasna  oblika zaimkova; daljša ali popolna  vendar stoji:

200

a) v začetku vsacega stavka n. pr. Njemu se moraš poti MU,
ki ti je v stanu preložiti.  N. pr. — Kdor vas sprejme, mene sprejme.
Met. — Seli  seješ, sebi  žanješ.  Pr.

b) kedar se ndglas dene na zaimek, navlasti pri kakem nas¬
protji, n. pr. Denar le ti imej, pa glej, da tebe  denar imel ne
bode.  N. pr. — Kdor tebe s kamenom, ti n j ega s kruhom.  N. pr.
— Danes meni,  jutri tebi.  Pr.

c) za predlogi;  le v toživniku stoji za enozložnimi predlogi,
če ndglas na predlog ne preskoči, rajše pervotna oblika: in e, tč,
s e nam.: mene, tebe, sebe,  n. pr. Težko meni brez m en e.  N.
pr. —• Kdor ni z menoj,  ta je zoper mene.  Met. — Če te je
tvoj bližnji razžalil, ne kuhaj zamere v svojem sercu do njega,
ampak pojdi in spravita se.  Met. — Ko bo Pegam šel nad t e.  N. ps.

Opomba. Za predlogi: čez, na. nad, po, pod, pred, skoz, v in za
nastopi pogostem pervotni toživnik i, ki mu spredaj zavoljo zevi n priraste in
ga v j spremeni, za ženski spol se vzame daljša oblika: zato govore po Kranj¬
skem navadno: čez-nj (čeznj), na-nj (nanj), nad-nj (nadnj), po-nj (ponj), pred-
nj (predenj), skoz-nj (skoznj), va-nj (vanj), va-njo in za-nj (zanj), za-njo
itd. namesto: čez njega, na njega, nad njega, itd.; tako tudi: lia-me, na-te, na¬
se — za-me, za-te, za-se namesto, name, nate, za se, za me itd. kar se tudi
v slovenski pisavi po gostem nahaja, n. pr. Stori eee-nj sveti križ.  N. ps.—
Le na-se sme zanašati se človek.  Cegn. — V molitvi za-nj le za-nj skerbi.
N. ps. — Za-nj družba ne mara in on ne za njo.  Preš. — Kdor drugim
jamo koplje, sam va-njo pade.  N. pr.

§. 374. Prosto ljudstvo, prijatelji in znanci se med seboj sploh
tikajo;  kedar pa govori Slovenec o viših osebah, kterim hoče svoje
spoštovanje tudi v besedi skazati n. pr. o starših in žlahti ter de¬
želski in duhovski gosposki, tedaj je v njih pričujočosti vika,  kedar k
nj im  govori, v njih nepričujočosti je pa rad onika;  to poslednje pa
v pisavi splbh ni posneme vredno; vpričo koga onikati je le nem¬
ško vavcem navadno, n. pr. Kaj vas prosim, mati moja.  N. ps. —
Kaj vam pravim oca vi!  N. ps. — Spoštuj svojo mater in pomni,
kaj so vse zavoljo tebe prestali; kedar ti pa amerjo, pokoplji je
zraven mene.  Kavn.

§. 375. Povračavni  zaimek „se“ nam ne služi samo za tretjo
osebo, kakor v latinščini in nemščini, ampak tudi za pervo in drugo,
kedar se namreč djanje na osebek povrača, od kterega 'izhaja; torej
pravimo in pišemo:

hvalim se
hvališ še
hvali se
hvaliva se
hvalita se
hvalita se
hvalimo se
hvalite se
hvalijo se

ich lobe mich
du lobst dich
er lobt sich
wir loben uns (2)
ihr lobet euch (2)
sie loben sich (2)
wir loben nns
ihr lobet euch
sie loben sich

laudo me
laudas te
laudat se
laudamus nos (2)
laudatis vos (2)
laudant se (2)
laudamus nos
laudatis vos
laudant se.

201

n. pr. Seli orješ, sebi  seješ, sebi  bodeš tudi žel.  Vodn. — Kdor
sam sebe  ne časti , ni vreden nobene časti.  N. pr. — Kedar greš
vollcu nasproti, pokliči psa s seboj.  N. pr. — Boljše ti je sta¬
rejšega od sebe  poslušati.  N. pr. — Ne spravljajte si zakladov
na. zemlji.  Met. — Ne plaši s e, alco s e zbodeš na poti življenja
ali ti nesreča za petami gre.  Slomš.

§. 376. Vzajemno  (recipročno) djanje, t. j. djanje, ki od več
osebkov izhaja in od enega na drugega prehaja, da se vsacega do¬
tika, naznanjamo v slovenščini:

a) s povračavnim  zaimkom, n. pr. Ljubite ze med seboj.
Met. — Alco si med seboj  ne pomagamo, kdo nam pomore?  Cegii.
-- Rodovi so med seboj  blebetali in se v besedah eden od dru¬
gega daljšali.  Vodn. — Počasi so se v jeziku ločili in slednji
svojega sebi  naredili.  Vodn.

b) s pripomočjo  besedi: eden drugega, eden drugemu
itd. ali še boljše drug drugega, drug drugemu  itd. n. pr.
Pomagajte eden drugemu,  kolikor vam je mogoče.  — Voljno
ede n d rug ega slabosti nosite.  Slomš. — Dr u g drugem  u
je serce delal.  Cegn. in

c) s ponavljanjem  samostavnika, da nam kot osebek in
predmet rabi, če djavnost od enega na drugega prehaja; Nemcu
služi v tem primeru samostavnik in: des andern, dem andern
itd., n. pr. Vr a na^ vrani  oči ne izkljuje.  N. pr. — Roka roko
umiva.  N. pr. — Ge slepec slepca  vodi, oba v jamo padeta.
N. pr. — Or el orla  plodi, sova sovo  rodi.  N. pr.

§.377. Zaimek sam, sama, samo  imd to opravilo, da druga
imeua na pomenu krepi in znamenjuje:

a) kar v nemščini selbst, in eigener Person,  lat. ipse
t. j. ne drugi namesto njega, n. pr. Lenuh sam sebi čas krade.  N.
pr. — Kdor se z Ošabnikom pojdaši, ta se sam poošabi  N. pr. —
Najpred samemu sebi pomagaj iz nadlog, potem drugim okrog.  N. pr.

ti) sam od sebe*  selbst, von freien Stucken, lat. ipse sua
sp o n te, n. pr. Dobro blago samo  kupca najde.  N. pr. — Sama
od sebe zemlja rodi.  — Solnce samo  od sebe sveti.

c) ailein,  lat. solu  s t. j. ne dva ali jih več, n. pr. Sam
Bog je vsemogočen (a nobeden drugi).

b) O svojivnih zaimkih.

§. 378. Svojivni zaimki nam služijo namesto osebnih, kedar
zuamenjujemo last ali čegavost oseb in reči. Skladajo se s svojimi
imeni v spolu, številu in sklonu, le namesto njen, njun in nji¬
hov  rabimo radi osebne: nje, nju in njih  n. pr. Svetilo tvo¬
jega  telesa je tvoje  oko.  Met. — V našem  življenji se čredi jo
jasni in oblačni dnevi ..— Smert vse omaja, -nje kosu kosi od kraja.
N. pr. — Zvunajšina človekova je ogledalo njegove  notranjšine.Vs  rt,

202

— Vsaka dežela ima svoje  šege in navade.  Levst. — Umolknile so
njune  (sv. Cirila in Metoda) besede ali duh živi še danes.  Napi - .

Kakor v drugih slovanskih narečjih menja se po gostem tudi v slovenščini
svojivni zaimek kot prilastek z dajavnikom osebnega;  zato govorimo in
pišemo čestokrat: On mi je stric, ona mi je teta, bodi mi varuh,  itd.
namesto: on je moj stric, ona je moja teta, bodi moj varuh,  n. pr.
Skerbno obdelaj si polje.  Led. — Tudi meni duh se dvigne.  Vilh.■— Bistre
sape zrak vedre, jasnijo mi glavo, serce.  Pot. — Kakor pena nam zginjajo
leta.  Eavn.

§. 379. Kar veljh o osebno -"povračavnem zaimku (§. 375), to
veljš tudi o svojivno- povračavnem svoj, svoja, svoje;  stoji vselej
namesto drugih, svojivnih zaimkov:

a) kedar se na osebek ravno tistega stavka nanaša, naj-si stoji
osebek v imenovavniku ali v kakem drugem sklonu:

Spoštujem svojega dobrotnika ioh ehre meinen WohIthater

du ehrst deinen Wohltkater
er ehrt seinen Wohlthater
wir(2)ehren unsern Wohltliater itd.
ehren wir unsere Wohlthater
ebret eure Wohlthater itd.

spoštuješ svojega dobrotnika
spoštuje svojega dobrotnika
spoštujeva svojega dobrotnika
spoštujmo svoje dobrotnike
spoštujte svoje dobrotnike

n. pr. Noben Slovenec ne zapusti rad (teh) svojih.  Vodn. — Ger¬
bec ptujo gerbo vidi, svoje  pa ne.  N. pr. — Ako sosedova hiša
gori, pazi na svojo.  N. pr. — Zlato svoje  tehtaš na vago, rajše
tehtaj na-njo svoje  besede.  Met. — Srečni tisti, Meri svoj jezik
s pametnim molčanjem posvečujejo.  Met. — Vsemu na svetu pride
svoj  konec.  Cegn. -— Vsakemu se svoje  najlepše zdi.  N. pr.

Nemški: mein dein  itd. sloveni se v tem primeru vendar z zaimki:
moj, tvoj  itd., kedar je govorjenje o kaki splošni  reči, t. j. kedar je osebkov
pomen oži, ko pomen svojivnega zaimka, n. pr. Pojdimo v našo  cerkev. ■ —
Molimo za našega papeža , — za našega  cesarja  itd.; v sprotnem govoru
pa je vendar spet povračavni svoj na svojem mestu, n. pr. Ve nočete v našo
cerkev, pa v svojo idite.

b) v mnogih prigovorih brez izrečnega osebka, v pomenu lat.
suus,  nemšk. eigen  n. pr. Svoja  glava svoj svet.  K. pr. —
Svoja  roka svoj  gospod.  N. pr. — Sin moj um svoj.  N. pr.

Če se pa nemški „sein — ihr“  ne nanaša na osebek tistega
stavka, ampak le na kako drugo besedo v tem istem ali drugem
stavku, tedaj nam rabijo vselej svojivniki: njegov, njen  (nje),
njun  (nju) ali njihov  (njih), kakoršnega spola ali števila je be¬
seda, na ktero se ozira n, pr. Ljubi materni jezik po njegovi
ceni.  Sloniš. — Boga spoznamo iz njegovih  del.  — Za Bogom
ti je matiperva dobrotnica; nikdar ne žabi nje velike skerbt za te.  —
Kako se izgubi človek , ko se greh njegovega  serca poloti!  Met.

c) O kazavnih zaimkih.

§. 380. Kazavni zaimek ta, ta, to (-  nemšk. der, dieser) kaže
na bliže, oni (nni), ona ono (nemšk. jener) na bolj odležne pred¬
mete ; obh pa krepi na pomenu besedica le: t a -1 e ali 1 e -1 a

203

(»nemšk. dieser da) in uni-le ali le-uni  (»jener dort), n. pr.
Darila sta t a in oni  ( Kajn in Abel).  Eavn. — Srečnejši je ta,
Meri daje, ko uni, Meri jemlje.  N. pr. — Ta je šel opravičen
domu , le-uni  ne.  Met. — Kdor se s hudobnikom peča , ta se
sani popači.  Eavn. — Kdor božjega daru ne spoštuje , tega  šiba
božja kaznuje.  N. pr. — Enaeega pomena je tudi sestavljeni: to ti
to ta, to to.

Z zaimkom „ta“ se vjemata na pomenu tudi: si, sa, se in o v, o v a,
ovo: toda pervi je zastarel, ter nam rabi le v nekolicih izrekih, drugi pa je
dan danes bolj lasten hrovaščini in serbščini in Slovenci ga le redkoma govorimo
in pišemo, n pr. 'Delo je horistnije nego lenost-, onim se jači telo, a o vam
slabi.  Maž,

§. 381. Tisti, tista, tisto ali taisti, taista, taisto
(nemšk. der, derjenige, derselbe, jener) kaže sploh na reč, ktero
smo že na misli imeli ali jo še imamo, ktera je torej že znana,
n. pr. Varuj se tistih  mačeh , Mere spredi ližejo, sadi pa pras¬
kajo.  N. pr. — Tisti  mi je brat, Meri bi mi storil dobro rad.
N. pr. — Ni tisti  siromak, Meri nikoli nič ni imel, nego tisti ,
ki je imel, pa je izgubil.  N. pr.

Ce se kak odvisen stavek na-nj ozira, utegne se „tisti“ pred samostavni-
kom izpustiti; brez samostavnika se pa v odvisnih sklonih najrajše zamenjava z
zaimkom 3. osebe. n. pr. Varuj se maček, ki  (nam. varuj se tistih maček..  .)
itd. — Kdor ljubi svoj narod, njemu  so dragi tudi matere mili glasovi.  Slomš.
— Ternje g a pika, kdor se dotika.  Cegn. ■ — Kogar Bog ljubi, pošilja mu križe
m težave.  Ravn. — Ne bojte se jih, kteri telo umore, duše pa ne.  Met.

§. 382 Batijo nam dalje kazavniki: tak, tako  v, tak  o šen
»nemšk. so heschaffen, soleh; slednji, slehern»nemšk.  jedvveder,
jeglicher, jeder ohne Ausnahme; drugi  » nemšk. der andere; in,
i n a k » nemšk. anderer Art,  anders; tolik  » nemšk. so groš, so
viel; za t oj en = nemšk. heilaufig so gross, in še več kazavnih pri¬
slovov, n. pr. Sad je tako šen,  kakoršno je drevo.  Met. — Sled¬
nji kristjan je zato na svetu, da bi dajal pričevanje resnici.
Met. — Sl elie m, kteri prosi, prejme.  Met. — Kog je dobrotljiv
do sleherno Živali,  Ravn,

d) O vprašavnih zaimkih.

§. 383. Vprašavni zaimki nam služijo sosebno v glavnih, za
zavisna vprašanja pa tudi v odvisnih stavkih, in sicer:

a) k d o vprašuje za osebe, kaj za reči; obb sta samostavne
veljave, n. pr. Kdo  je časti dal perot ubežno? Kdo narodom
čudno pota meri ? Komu moli se molitev sveta ?  itd. Vilh. — Ako
se sol spridi, s čim se bo solila zemlja ?  Met. — K a j se ve,
kaj zadene človeka v neznan ji?  Levst. — Naj ne ve tvoja levica,
kaj dela desnica.  Met. •— Bog že ve, komu  perje lomi.  N. pr.

Ako se ima vprašavni zaimek „kdo“ staviti v svojivni rodivnik, ondaj
šene piše „koga“, ampak svojivni čegav ali čij, a, e, n. pr. Hči! čegava si?
Ravn. •— Med ljudstvom, redkeje v pisavi, služi večkrat koga za kaj v imeno-

204

vavniku in toživniku, kaj pa za: zakaj, čemu?  n. pr. Koga sem jaz in
koga je moje ljudstvo, da bi ti mogli kaj podariti?  Bavn. — Oj Veltava!
kaj kališ si vodo?  Kr. r.

b)  kteri, ktera, ktero, sem ter tje ko ji, a, e, praša za
osebe in reči glede  na  množico, iz ktere so vzete, ali na red
v kteri spadajo, n. pr. Kteri izmed vas pojde s menoj za pričo ?

— Ktera gospa ves svet obhodi ?  N. vg.

c) Dalje nam služijo: kak, kakov ali kakošen  (-  nemšk.
wie, wie besckaffen, lat. qualis), o kakovosti  oseb in reči, kolik
ali k oliko  šen  (* nemšk. wie viel, wie gross — lat. quantus), o
množini ali kolikosti, in k o liker  o razpolib oseb in reči, n. pr.
K altov o je to darilo, lei se z eno roko daje, z drugo jemlje?
Kol ih o je usmiljenje božje!  — Kolih  er  o žito raste na polji!

e) O oziravnih zaimkih.

§. 384. Oziravni zaimki vežejo odvisne stavke z glavnimi, v
kterih stoje po navadi njih srodni kazavniki. Oziravniki so:

a) kteri, ktera, ktero,  redkejše k o j i , koja, koje,  in se
pritisne sploh za besedo, na ktero se v glavnem stavku nanaša, n.
pr. Tesna je pot, hi er a pelje v življenje.  Met. — Ljudstvo , ktero
je v temi sedelo, videlo je veliko luč.  Met. — Poglejte travo na
polji, ktera  danes stoji in se jutri v peč verze.  Met. — Ne zali
jezika, kojega te je mati učila.  — Pazi na jezik prostega kmeta,
pri kojem je še pristna slovenščina doma.  Slomš.

b) k i za vse spole in števila, samo da se mu v odvisnih sklo¬
nih vselej 3. oseba v dotičnem sklonu za dopolnilo dodeva, n. pr.
Ne jezi se nad tem, ki ti neradovoljno kaj zopernega stori.  Met.

— Dela,  ki  ga danes lehko storiš, ne odlagaj na jutro.  N. pr.

— Oko je čisti žarek, ki v njem blišče nebesa.  Cegn. — V mla¬
dosti terdniše so mreže, ki v njih  derži nas upa moč goljufiva.
Preš. — To je sapa turških konj meglena, ki n jih polna je steza
zelena.  N. ps.

Ob Kolpi in po Istri se „ki“ popolnoma sklanja, n. pr. Ki nima mere,
nima vere.  N. pr. —■ V ko selo prišla, na to kolo prela.  N. pr. — Blažene
rožice, ko so ga nosile.  N. ps.

c) kdor  se ozira na osebe, kar na reči, kedar se v obče govori
brez določnega samostavnika, n. pr. Kdor  resnico ljubi, ušes jej
ne maši.  Levst. — Kogar se bojiš, tega ne ljubiš.  Pr. — Ne neha
beračiti, k o m u r se palica v rokah ogreje.  N. pr. — Kar je v
sercu, to je tudi na jeziku.  N. pr. — Davno je potopljeno v
morje večne pozabe, česar  duh ni oživljal.  Napr.

Kedar bi trebalo „kdor“ v svojivni  rodivnik postaviti, govorimo sploh:
če g ar, oegavor ali čegaršen  n, pr. V čegar  sercu gospodari hudobno
poželenje, ta ne bode ne dobro govoril, ne dobro delal.  Met.

f) O nedoločnih zaimkih.

§. 385. Nedoločni zaimki so po svoji rabi pravi samostavniki
ali pridevniki; sicer pa naj se še pomni:

205

a) Nedoločni zaimki, sestavljeni z „ne“ (-  nemšk. et —, lat.
ali —), kažejo na osebe in reči ki v resnici obstojč pa jih ge ne
poznamo ali imenovati nočemo, sicer nam rabijo: kdo, kaj,  kak
itd. namesto: nekdo, nekaj, nekak  itd. n. pr. Nekteri kmet je
gibčen pri plesu , pa okoren pri drevesu.  N. pr. — Vsak človek je
tak, kakoršnega je Bog dal\ vsaki ima nekaj  nad seboj.  Levst.

— Včasi se ver žejo otroci po kom iz bližnje rodovine.  Cegn. —
Kdor očetu ali materikaj vzame pa pravi: ni greh—tovariš tolovajev
je tak.  Eavn. — Z marsikterim starčkom in z marsiktero staro
materjo pojde kak drag košček domovinstva v tihi grob.  Tom.

b) Za nemški: ali, alles,  lat. omnis, totus, cnnctus
nam služi: ves, vsa, vse;  manj pravilen je v tem pomenu pri¬
devnik: cel, cela, celo,  ki pomenja po pravem le to, kar v nem¬
ščini: ganz, unversehrt  in v latinščini, integer,  n. pr. Koren
vsega  hudega je lakomnost.  Met. — Ves svet je hiša božja.  Eavn.

— Po vsem  svetu solnce sije.  — Ves dan, vse leto, vse žive
dni  itd.

c) Nemški „man“ se sloveni:

a)  s povračavnim  „se“ v srednjiui, n. pr. Kjer se veliko
pridela , tam se malo dela.  N. pr. Ni geršega na tem svetu , če
se kaj dd, potlej pa očita.  Levst.

/9) s pervo ali tretjo množno  osebo v tvorini, kedar je
v pervem primeru enak našemu „mi“, v drugem toliko ko „ljudje“,
n. pr. Kakor smo sejali,  tako bomo želi. ■— Novo vino devajo v
nove mehove.  Met.; — včasi pa z drugo e dinj  o, kedar je namreč
rek splošne veljave, n. pr. Dobrota, ki jo očetu storiš , nikdar
ne bode pozabljena.  Eavn.

y)  s terpnino pa le bolj po redkem, n. pr. Prisiljen stan je
zaničevan.  N. pr.

d)  z zaimkom kdo ali s samostavnikom človek,  kedar se ž
njima zameniti dd, n. pr. Kakor k d o živi tako umerje.  N. pr. —
Človek ne živi, da bi jedel, ampak le je, da živeti more.  Pr.

d) nemški zaimek „kein“ se sloveni z nikavnimi zaimki: ni kdo,
nobeden, nijeden, nikak  itd., če se vsemu rodu, vsemu raz-
polu kaj odrekuje, n. pr. Ni je dna tuga samodruga.  N. pr. —
Nobeno  delo ne gerdi človeka.  Slomš.

Kedar pa „kein“ le posameznim rečem kaj odrekuje, tedaj se
prestavlja z golo nikavnico „ire“ ali, da se še krepkejše pove, z
„nič n e“ n. pr. Bodljivi kravi Bog ne da rogov.  N. pr. —
Brez muke ni moke.  N. pr. — Berzemu konju ni treba ostroge.
N. pr. —

206

"VI. Poglavje.

0 glagolih.

A. 0 kakovosti glagolov.

§. 386. Po kakovosti djanja, ki ga naznanjajo, ločijo se glagoli
v doveršne in nedoveršne.

1. Doveršni glagoli ali doveršniki  (perfektivni glagoli
* verba actionis perfectae) znanijo po vsej spregi nastop, dover-
šenje ali vspen  kakega djanja ali stanja t. j. da je nastop, ko¬
nec ali vspeh djanja ali stanja opravljen, spolnjen, doveršen. Do¬
veršni glagoli nam služijo o preteklosti in prihodnjosti, za pravo
sedanjost nam rabijo le nedoveršniki. Po svojem pomenu so do-
veršnilri:

a) enodobni  (gl. enokratnega djanja « verba singularia), ki
pomenjajo enokratno, v hipu doveršeno djanje brez ozira na čas, v
kterem bi se bilo godilo ali veršilo, kakor: dvigniti, dregniti, leči,
mahniti, sesti, streliti, suniti, treniti, vdariti  itd.

b) večdobni  (gl. večkratnega djanja * verba finitiva), kteri
naznanjajo mimo doveršenja ali konca tudi daljši ali krajši terpež
djanja ali stanja, kakor: iznositi, izpodlezti, nanositi , navoziti,
natrositi, poigrati, poležati, posedeti, posekati, pozaspati , prevoziti ,
zavozariti, zažitariti  itd.

Ker si pri doveršnih glagolih mislimo samo doveršenost djanja, brez ozira
na fias, v kterem se je godilo, spozna se najlože doverSnik po tem, da se skusi
pritekniti stavku: počakaj, da . . ., n. pr. Počakaj, da se umijem, počešem,
oblečem, obujem, pomolim  itd.

2. Nedoveršni glagoli ali nedovčršniki  (imperfek-
tivni glagoli* verba actionis imperfectae) naznanjajo po vsej spregi
terpeče  djanje ali stanje brez ozira na začetek, konec ali vspeh
t. j. da se djanje v odločenem času godi ali verši in služijo na
vprašanja: kaj delaš? kaj se godi? kaj si — kaj bodeš
delal?  itd. —Nedoveršni glagoli imajo vse čase: sedanji, pretekli
in prihodnji in so po svojem pomenu:

a) veršivni  (durativni *  verba durativa), s kterimi nazna¬
njamo djanje ali stanje, ki se neprenehoma nekaj časa godi ali
verši, kakor: gnati, iti, leteti, nesti, piti, spati, stati, tresti, vesti,
vezti, goreti , giniti, prositi, kraljevati, sehniti  itd.

b) opetovavni  (iterativni * verba iterativa), kteri znanijo
djanje ali stanje, ki se zapored opetuje in torej delj časa terpf.
Le-sem spadajo sploh glagoli, ki so stopili iz niže v višo versto,
kakor: goniti , hoditi, letati, nositi, pivati, spavati, stajati, tresati,
voditi, voziti, stopati, sevati, pripovedovati , zapisovati  itd.

207

c)  ponavljavni  (frequentativni = verba frequentativa), kteri
kažejo djauje ali stanje, ki se večkrat in v različnih dobah ponav¬
lja; Nemcu rabi v tem primeru, „ptlegen“, Latincu pa „solere“.
Ponavljavni glagoli, so n. pr. gonjevati, bojevati , letovati , noševati,
pijevati, spevati, stojevati, tresevati, vojevati, vozevati, pripoveda-
vati, zapisdvati  in drugi, ki so po dvakratni stopnjavi iz veršivnih
glagolov izpeljani.

§. 387. Iz bistva doveršnih in nedoveršnih. glagolov sledi, da
gre po vseh časih in n aklonih ter peče, nedoveršeno  djanje
ali stanje sploh z nedoveršnimi  glagoli dopovedovati,, e n o k r a t-
no, doveršeno pa z doveršnimi;  samo nekaj doveršnikov
rabi slovenščini tudi za nedoveršnike, namreč: poznati, spoznati,
utegniti, d o t e g n i t i, premoči, z a v i d e t i, lotiti se, zne¬
sti in stati (stanem);  večkrat pa tudi: pomeniti, poslati,
priporočiti se, zahvaliti, zaslužiti, za d er ž ati se, za.
upati, zarotiti  itd.

V posameznih primerih, sosebno v narodnih pesmih, pa se nahajajo včasi
nedoveršniki, kjer bi po pravici doveršnikov pričakovali, ker postane govor po
njih nekako bolj slovesen, n. pr. Hitro hitro mi vstajajte  in na vojsko  na¬
pravljajte.  N. ps. — Zor je, zdramivši se vzdigujte,  bcrze konje napa¬
jajte  N. ps.

O rabi doveršnih in nedoveršnih glagolov v sedanjiku  naj
se posebej še pomni:

1. Nedoveršniki  nam služijo:

a) v določnem naklonu sedanjega časa, ter znanijo, da se ravno
ta hip ali večidel kaj dela ali godi, sosebno v naravnost pripove-
dajočem ali neodvisnem govoru; pristaviti se jim dd v tem pri-
merljeji: sedaj, dolgo, po gostem, vedno, neprenehoma
ali druga kaka besedica, ki krajši ali daljši terpež djanja nazna¬
nja, n. pr. Kam neseš pismo ?  — Pesem je časi človeku potrebna;
nebo mu odpira,  ker je iz nebes, daje  mu serce, tolaži mu
dušo  in preganja skerbi iz glave.  Napr.

b) kedar vprašujemo, naj si hode djanje večkratno ali samo
enkratno, če hočemo zvedeti, s čim se kdo pečd n. pr. Kaj jem¬
lješ  ti orožje, sin, saj v čemi gori ni zverin ?  N. ps. — Ce sem
hudo govoril, skazi mi; če sem pa dobro , zakaj me biješ?  Trub.

c) kedar je v stavku glagol; jeti, začeti, pričeti, jenjati
ali nehati,  n. pr. Žito jame polegati.  — Sadje je jelo  dozar-

jati.  N. pr. __ Nemec in Slovenec sta začela zemljo obdelovati,

'orati, kopati, sejati, saditi in sta postala zemljalca. J odn.

Nedoveršnikov vendar ne smemo rabiti, kakor je to v nemščini dopuščeno,
v določnem naklonu sedanjega časa, če je ta prihodnjega  pomena; napačno
bi torej bilo nemški stavek: dleute abends schreibe ich dem Bruder,
morgen aber besuche  ich  ihn  s e 1 h s t — sloveniti: drevi pišem bratu,
jutri grem pa sam donjega  namesto pravega: drevi bom pisal bratu,
jutri pojdem pa sam do njega.

2. i) o v e r š n i k i nam služijo :

a) kedar naznanjamo, da se bo djanje še le zgodilo, namesto

208

prihodnjega časa, sosebno v pogojnem,  pa tudi v naravnost pri¬
povedujočem govoru, n. pr. S časom vse mine  (t. j. hode minulo).
N. pr. — Ko dnar poide,  pamet pride.  N. pr.

b) kedar pripovedujemo, da se godi večkratno djanje vsakikrat
posebej, hip za hipom, ali da je, da je bilo in da bode vsak čas
enako veljavno, zlasti v pregovorih in v drugih pregovorom podob¬
nih izrekih, namesto ponavljavnih glagolov; po gostem se d& v tem
primerljeji pritekniti: navadno, rado, vsakikrat, vselej,
lehko, težko  itd., n. pr. Cerkniško jezero se vsako leto posuši
in spet z vodo napolni, ki potem po podzemeljskih vodotočih od¬
teče.  Navr. — Majhen lonec hitro s kipi.  JST. pr. — človek veliko
pr eter  pi  na svetu.

c) kedar kako preteklo dogodbo v sedanjost pomaknemo, na¬
mesto preteklega časa zraven nedoveršnih, n. pr. Dolgo smo imeli
lepo vreme, naenkrat nam oblak nebo skrije , blisk od vseh strani
šviga, morje se peni, z velikim trudom ladijo v zavetje prives¬
lamo.  Vodn.

B. O časih.

§. 388. Vse na svetu je ali je bilo ali bode;  potrebni so
torej glagolu prav za prav samo trije časi: sedanji, pretekli
in prihodnji  za sedanje, preteklo ali prihodnje djanje ali stanje;
pravimo jim glavni ali p ogla  v ni  časi. Poglavni časi sami o
sebi vendar niso tolike moči, da bi mogli ž njimi vse glagolove
razmeri na tanko dopovedovati; zato si je oskerbel vsak jezik Se
nekaj drugih časov za tiste razmeri, kterih z glavnimi časi ne more
zaznamnjevati. Tako služijo tudi slovanskim jezikom razun glavnih
še trije drugi časi namreč: terpežnominuli  (imperfekt), pro¬
sto minuli  (aorist) in predpretekli  (plusquamperfekt); nam
Slovencem sta vendar perva dva že pred nekaj časom zginila iz
splošne rabe, da ju moramo zdaj s preteklim časom opisovati. Ra¬
bijo nam tedaj v govoru in v pisavi v vsem skup samo štirje časi,
dokler nam spet ne oživita in vsaj v viši pisavi splošne veljave ue
zadobita tudi terpežnominuli in prost o minuli  čas.

a) Sedanji čas.

§. 389. Sedanji čas ali sedanjik je po svojem pomenu šester
in naznanja:

a) djanje ali stanje, ki se ravno ta hip, ko o njem govorimo,
godi ali terpi (pravi sedanjik).  V pravem sedanjiku nam slu¬
žijo samo nedoveršni glagoli, n. pr. Gospod otmi nas, poginjamo.
Met. — Ko na konjiča se vihtim,  pri sebi glej da te dobim.
N. ps. — Oznanjujem  vam povest preslavno.  Kr. r.

b) djanje ali stanje, ki se večidel godi ali vedno biva, ki je
vsak čas v moči ali veljavi (neomejeni sedanjik).  Le-sem
gred6 vsi pregovori in drugi reki, kterih resnica je veljavna za

209

vse čase sedanje, pretekle in prihodnje. V neomenjenem sedanjiku
nam sluzijo nedoveršni in doveršni glagoli, n. pr. Strup tega sveta
kws\ vse čase.  Napr. — Solza pobožnemu ne pade  na tla, v več¬
nost s puhti.  N. pr. — Preoster nož se hitro oh er h a.  SlomS.

Sladko spanje razpodi  človeku prazne misli, odžene nepo¬
trebne skerbi, pohroti njegovo žalost , okrepča  ga na duši in
na telesu.  Vert. — Kdor veliko pije,  malo izpije.  N. pr. —
Človek obrača,  Bog ob  er  n e.  N. pr.

c) djanje ali stanje, ki se je že popred pričelo, pa še v seda¬
njosti terpi,  sosebno v opisovanji raznih predmetov, prikazni in
stanja (opisovavni sedanjik).  V opisovavnem sedanjiku nam
služijo sploh nedoveršniki, n. pr. Človeški rod čedalje bolj v hribe
leze,  goščo trebi  in rodovitno zemljo prideluje.  Vodn. — Oj,
molči  vsa Praga v jutra spanji, Veltava se k u ri v megli zgod¬
nji, verhi se za Prago že modri  jo  in za verhi solnčni vzhod se
jasni.  K. r.

d) djanje ali stanje, ki se od časa do časa, v stanovitih obro¬
kih ponavlja (ponavljavni sedanjik).  Rabijo nam v ponav-
ljavnem sedanjiku nedoveršniki in doveršniki; ti, kedar pripovedu¬
jemo, kako se godi večkratno djanje hip za hipom, vsakokrat po¬
sebej, uni pa, kedar se djanje vedno ponavlja, n. pr. M. vsak dan
zgodaj vstane,  potem se hitro umije, obleče,  živini položi,
pa se poda  na svoje delo.  Navr. — Ah srečni, ki je združena
molitev v velicih urah zbira v hiši božji!  Cegn.

e) djanje ali stanje, ki je že preteklo,  in se iz preteklosti v
sedanjost pomakne, da se nam tako rekoč pred očmi razsnuje, kar
se godi z nedoveršnimi in doveršnimi glagoli (pripoved n i ali
historični sedanjik)  n. pr. IH a konj ča berzo perhnila, ko
ptica daleč zdaj derči, kjer šotor turški mi stoji. V šotore dirja,
dirja v skok, Turčinc seka vse okrog.  N. ps. — Kraljica čakala
je bele zore. Nastane  šum in terkanje po gradu, na uho bijejo
nam mnoga kladva; menili smo , da so rešitelji. Up m iga nam,
življenja sladka želja prebuja  vnovič se z močjo neskončno,
zdaj vrata se odprejo  —- noter stopi  sir Pa.vlet in oznani,
da tesarji postavljajo pod nami smertni oder.  Cegn.

f) prihodnje  djanje v obliki sedanjega časa, z doveršnimi
glagoli v odvisnih in neodvisnih stavkih, z nedoveršnimi samo v
odvisnih (sedanjik s prihodnjikovim pomenom)  n. pr.
Kedaj vstaneš  od svojega spanja?  Palm. — Nekdo ženinih mlaj¬
šem ti stare glavo.  Ravn. — Kam pobežim pred tvojim obličjem?
Ra v n. — Če tebe, ptica, vjamemo,  vse perje tebi vzamemo.
N. pr. — Volk se je zarekel, da ne k olje  več jagnjet.

b) Prihodnji čas.

§. 390. Prihodnji čas ali prihodnjik  znamenjuje v pri-
hodnjosti terpeče ali v prihodnjosti doveršeno djanje ali stanje;

Slovenska slovnica.

210

zato rabijo prihodnjiku nedoveršni in doveršni glagoli, poslednji prav
kakor v stari slovenščini po gostem že v sedanjikovi obliki, sosebno
v odvisnih stavkih. Prihodnji čas nam torej rabi, kedar se na¬
znanja:

'a) djanje ali stanje, ki se bode v prihodnjosti godilo ali v pri-
hodnjosti terpelo, kar vselej z nedoveršnimi glagoli dopovedujemo,
n. pr. Molila  bom roženkranec , srečen bode boja konec.  N. ps.

— Mehko sta si postlala, mehko bosta tudi ležala.  Cegn. —
Kakor led na solnem, se bodo tajali  tvoji grehi.  Met.

b) djanje ali stanje, ki se bode v prihodnjosti zgodilo ali v pri¬
hodnjosti nastopilo: v ta namen nam služijo doveršniki v sedanji¬
kovi ali v prihodnjikovi obliki, n. pr. Vse veselje kmalo mine,
vsaka sreča hitro zgine.  N. pr. — Ustavi skoro se kolo življenja.
Cegn. — Ko suha hruška razcvete, onda nazaj pridem.  N. ps.
Dan s tretji dan gotovo bom kraljico dal vam spet na dom.  N. ps. —
Pismen ji jezik bo našo slovenščino izbrusil, zlikal in obogatil.  Vodn.

c) prihodnje djanje, ki hode že končano, ko se drugo začne.
Tako djanje dopovedujemo z doveršniki v prihodnjikovi in z doverš¬
niki v sedanjikovi (redkeje v prihodnjikovi! obliki; nemščini rabi v
tem pomenu prihodnje-pretekli čas, latinščini pa filtriram exactum,
n. pr. Ce boš pila vinčice rudeče, imela bodeš lice bolj cveteče;
če pogačo bodeš pokuš^ala, po polti bodeš bela bolj postala.  N. pr.

— Ge perje mi populite,  življenja mi ne vzamete.  N. pr.—
Kukavica skliče  nas na planino, ko zemljo odel  bo mili rožni
cvet in pomlad zbudila  studence spet.  Cegn. — Kdar bodo
divji Turki pridirjali in raz konje na tla poskakali, za mizo
gor je posadite.  N. ps.

d) prihodnjik nam rabi včasi namesto velevnega naklona, da se
povelje krepkeje izreče, n. pr. Streljal bodeš  sinu jabelko raz
glavo.  Cegn. — Ti me boš ubogal, ali pa bo druga.  N. r. — Danes
mi ne boš delal.

c) Pretekli  čas.

§. 391. Pretekli čas naznanja v preteklosti terpeče ali v pre¬
teklosti doveršeno djanje ali stanje in se opisuje z doveršnimi in z
nedoveršnimi glagoli, kakor si djanje ali stanje mislimo — dover¬
šeno ali nedoveršeno. Rabi nam torej, kedar dopovedujemo:

a) djanje ali stanje, ki se je v preteklosti godilo ali veršilo,
kar naznanjamo vselej z nedoveršnimi glagoli n. pr. Slovenci so
od najstarših časov drobnico in govedo pasli , radi zemljo obdelo¬
vali in kakor kmctovavci se pošteno živili.  Yert. — Ljudje so se
potili; cvetico so venele, ptice so letale, živina je sence iskala.
Cegn. — Dolgo blagor j e cvetel med ljudstvom.  Kr. r. — Le, redko
upa solnce je sijalo, viharjev jeze s o pogosto rjule.  Preš.

b) djanje ali stanje, ki se je v preteklosti zgodilo ali nastopilo
brez ozira na drugo djanje ali stanje; v ta namčn nam služijo do-

211

veršni glagoli in kažejo to, kar v nemščini in latinščini pretekli čas
in v gerščini aorist, n. pr. Z lastnimi žulji je malokdo obogatel.
™ ■ P£- ' kupi, se jih j e več utopilo , ko v morji potonilo.  N. pr.

~ ' dve strani s o kolo razstopili. čemi terst po dolzem položili
in na dve ga poli razcepili.  Kr. r. — 'Rodile ve (mladosti leta)
ste meni cvetja malo , še tega rož’ce so se koj osule.  Preš.

c) preteklo djanje, ki je bilo že končano, predno se je drugo
pričelo, pa le z doveršnimi glagoli namesto predpreteklega časa, n. pr.
Kadar koli je smert ustrelila, še nikdar ni zgrešila.  N. pr.

d) Predpretekli čas.

§. 392. Predpretekli  čas naznanja preteklo ali dokončano
djanje z ozirom na drugo preteklo dogodbo ter se opisuje z doverš¬
nimi, včasi tudi z veršivnimi (durativnimi) glagoli. Ta čas nam rabi:

a) v odvisnih stavkih za djanje, ki se je že doveršilo, predno
je uno v glavnem stavku nastopilo, n. pr. Kakor sem mu bil
ukazal,  tako je tudi storil.  — Drevesa, ki smo si je bili  lani
na vertu zasadili,  so nam usahnila.  Šol. — Ko je bil 30 let
kraljeval, umeri je.

b) v glavnih stavkih z ozirom na drugo djanje v preteklosti,
n. pr. Ko smo cerkev zidali, tedaj smo si bili  veliko delavcev
naj el i.  Šol.

C. O naklonih.

§. 393. Svoje misli in želje izrekujemo kot gotove, določne in
samostalne, ali pa kot negotove, mogoče in odvisne. V njih zaznam-
njevanje nam služijo štirje nakloni: določni, pogojni, žel e v ni
in velevni  in štiri imenne oblike ali deležja (participalia), nam¬
reč: nedoločnik, n a m e n i v n i k, deležnik in g 1 a g o I n i k.

a) Določni naklon.

§. 394. Določni  naklon ali določni  k sedanjega, preteklega
ali prihodnjega časa nam rabi:

a) kedar se —terdivno ali nikavno — določno, nedvomno
in brezpogojno  v sedanjosti, preteklosti ali prihodnjosti pripo¬
veduje ali vprašuje, v samostojnih in odvisnih stavkih, n. pr. Brit-
kost resnico razodene.  Met. — Ena lastovica ne prinese
gorkote.  Met. — Lepa Vida je pri morji stala,  tam na brodu
si plenice prala.  N. ps. — Kdor bo kupil, ta bo lupil.  N. pr.
— Kam derži  na desno cesta, kam derži na levo pot?  Valj. —
Kedar zlato govori,  vsaka beseda slabi.  N. pr. —- Ge ne pomaga
desnica, bode li pomagala levica!  N. pr.

b) v mnogih odvisnih stavkih namesto veznega  naklona
(konjunktiva) drugih jezikov, ki ga slovenščina zdaj z določnikom,
zdaj s pogojnikom, zdaj z želevnikom izrazuje. n. pr. Upajmo, da,
napoči  s časom tudi naši knjigi lepša doba.  — Da ga zemlja k

14*

212

sebi  ne  vleče,  še krila bi mu zrasla.  N. pr. — AJco pridem,
pridem sit ali pa ne pridem več , rekel je komar.  N. pr.

b) Pogojni naklon.

§. 395.  Pogojni naklon  ali  pogojnik nam rabi,  kedarne-
d o ločno, dvom no ali pogojno kaj terdimo ali pripovedujemo,
to pa:

1. v glavnih stavkih:

a) kedar želimo, da hi se kaj zgodilo ali izpolnilo, n. pr. Da
bi ti solnce svetilo  od zore do mraka!  — Da bi se Bog usmilil
uboge sirote!  — Da bi bili srečni vse Sive dni!  K r. — Zračni
veslarji, berzi oblaki , da bi vozila se z vami po zraki!  Cegn.

h) kedar dopovedujemo, da se utegne kaj zgoditi ali izpolniti,
n. pr. Lakomnik bi še lastnega brata prodal.  N. r. — Utegnil
bi  me Bog k sebi poklicati in jaz b i vendar rada v domači zem¬
lji počival  a.  Cegn. — B il  i bi je še premagali, ali prišli so
čarodeji v novo.  Kr. r. — Brez jezika in naroda bi bila  še to¬
liko rajska dežela žalostna puščava.  Slomš.

e) v pretehtovavnih stavkih in v drugih vprašanjih, na ktera
ne pričakujemo odgovora, n. pr. Zakaj bi ne žvižgal, zakaj bi ne
pel?  P. — Kdo bi ustregel vsem ljudem?  N. pr. — Kje našel
bi za britke ure leka ?  Cegn.

d) kedar se temu začudimo, kar bi se utegnilo pripetiti, n. pr.
Kako žalostna bi bila zemlja brez živali!  Vert. — Kako bi se
mogla laži družiti resnica!

2. v odvisnih stavkih:

a) kedar se pripoveduje, da se utegne kaj zgoditi ali izpolniti,
če se pogoj dopolni, v glavnem in odvisnem stavku, z veznikom
„da“ samo v glavnem t. j., če je spolnitev pogoja samo mogoča,
toda kaj malo verjetna ali pa če je temu, kar je rečeno, nasprotno
res, n. pr. Komarje bi koval,  ko bi mu kdo podkve delal  (ali:
da mu kdo podkve dela).  N. pr. — Nekteri človek ne bi bil srečen,
ako ne bi mo g el vsacega veselja , vsake žalosti na ogled iznesti
(ali: da ne more  itd.). Cegn. — Ko vroči trud ne bi potil človeka,
kako bi v persih misel se rodila!  Cegn.

b) kedar se kako vprašanje, kaka želja ali kaka druga terditev
kot negotova, mogoča ali nedoločna  izreče, n. pr. Človekov
sin nima, kamor b i glavo položil.  Met. — Ne manjka jih med
nami, ki bi za časno veselje večno izveličanje zamenili.  Ravn.

c) kedar se naznanja namera  kacega djanja za veznikom „da“
in po primerjavnih členkih: kakor, kakti,  kot  itd. n. pr. Kakor
koklja skerbi za piščeta in jih pod penite spravlja, da bi je ogrela
in obvarovala škode  itd. Met. — Človek ni stvar jen, da bi lenobo
pasel,  ampak da bi se trudil in upiral  za časno in večno
srečo.  — Delaj, kakor bi imel  večno živeti, in živi, kakor bi
imel  jutri umreti.  Pr,

213

c)  Želevni naklon.

§• 396. Žel e v ni (vezni) naklon ali žele  v ni  k nam služi:
v  a) za napoved kake želje ali kakega vošila, n. pr. Naj meni
večna milost zmago d ade!  Cegn. — Tvoj pepel n a j tihi mir
pokrival  Levst. — Ter dna le vera voznik naš naj ho!  Pot.
~ Tvoj duh naj nas vodi čez hribe, čez plan.  Vilh. — Naj hi
bila  trapica skrita tičala , ne pa po ulicah hvale iskala!  Pož.

b) za napoved kacega povelja,  ki se po želevniku v prijaz-
uišHn manj osorni obliki izrekuje, ko po velevniku, n. pr. Lice
n a, j ho živo ogledalo tvojih misli.  Slo mg. — Dokler studenec
misli teče, naj teče  tudi tvoje pero.  Slomg. — Kdor krajo skriva
in hrani, naj se obesi  tatu na desni strani.  N. pr.

e) za zaznamuj e vanj e vprašanja,  ali bi se smelo kaj storiti,
kar je odvisno od dovoljenja kake druge osebe, n. pr. Naj jaz grem
na polje ali sestra ?  — Oče! naj zdaj jaz pišem namesto brata ?
Stric! naj še to-le s seboj vzame.  Šol.

d) za zaznamnjevanje dopušoenja;  Nemcu rabi v tem pri¬
meru po navadi „mdgen“ n. pr. Naj brije  zdaj okrog viharjev
sila, naj se nebo z oblaki preobleče,  ni meni mar.  Pr. — Hu¬
dobnežu je vse težko, naj dela  kar kol’ če.  Stan. — Vse je nje¬
gova dobrota, kar vidimo, bodi solnce na nebesu, bodi  naj  pe¬
sek še tolikošen na tleh.  Ravn.

Sem ter tje, sosebno na jugu, rabijo pretekli deležnik brez pomožnega gla¬
gola za želevni naklon, n. pr.: Umno z ilo se vam veselje, kakor zvezde na
nebu!  N. r. — Bog hotel! Zdrav bil! Srečno hodil in dohodil!  — Usahnila
mi roka!  — Posušil se mi perst!  N. r.

d) Tel e v ni naklon.

§. 397. Velevni  naklon ali velevnik  je po svojem bistvu
prihodnjega pomena, ker se imk  djanje, ki ga veleva, še le zgoditi
ali dopolniti: naznanja pa kako povelje ali izpodbujo,  kako
željo ali op omin  j e v anj  e ali pa kako prepoved.  Jemlje se
v rabo:

a) kedar komu kaj velevamo ali prepovedujemo  ali od
njega kaj zahtevamo  — v II. ali III. osebi, n. pr. Postrezi
svojemu očetu na starost.  Ravn. — Verzi  torbico čez ramo.  N. ps.
— Mladi starega spoštuj.  Ravn. — Pomozi  mili Dog popot¬
nikom.  Cegn. — Vsak po svojo smojko v ogenj sezite.  N. pr. —
Teci, teci,  serca vir kervavi!  N. ps.

Namesto II. osebe se nahaja v nikavnih stavkih včasi nedoločnik,  n. pr.
Nilcar nikar jokati, po veselji žalovati  Cb. — Nikar moriti ga, kise
ne brani več.  Kos. — Ne tir jati, kar meni dano ni.  Kos. — Stoječe vode
ne piti, polna gnjilobe in meriesa je.  Sloniš. ■ — namesto III. stoji po gostem
žele vili  k, da si'želja ali povelje v manj osorni obliki izreče, n. pr. Naj utihne
brona grom.  Kos. — Kdor delati noče, naj strada.  N. pr. — Kdor ima
■vero, naj jo tudi v djanji pokaže.  Met.

214

Tu pa tam se prikazuje ta velevnik tudi v odvisniku namesto sedanjega
časa s prihodnjim pomenom, n. pr. Prijel sem tebe za desnico, da si narode
p od verzi in meč kraljem odpasi.  Bavn.

1») kedar izpodbil jamo sebe in druge z nami na kako djanje
v I. osebi množnega ali dvojnega števila, n. pr. TjeJcaj gori se
ozrimo,  kjer svetov ne zmeri oko.  Čb. — Iz pšenice, verli bratje,
ljulko populimo,  zdravo seme v brazde rojstne njive zaplo¬
dimo.  Cegn. — Kar je vsejano, zabranajmo,  kar umerlo , p o-
k op a j mo in zaupajmo  v Boga.  Led.

c) kedar izpodbadamo  koga na djanje, ki ga postavljamo
za pogoj drugega djanja; zato se dajo taki stavki vselej v pogojne
odvisnike spremeniti, n. pr. Izid imej  na misli pri vsem, kar poč¬
neš, in vekomaj ne boš grešil (* če imaš izid na misli...)  Bavn.
— Prav stori  hi ter dno bo tvoje zdravje (~če  prav storiš ...)  Bavn.

•— Zaver  z i vero, opusti  besedo materno in tvoje napredovanje
bo hromo, kruljevo  (-, če zaveržeš .  . .) Slpinš.

d) kedar prip  uš  ča  mo, zraven pa izrekujemo, da glavno djanje
vendar še v moči in veljavi ostane, v tem primeru nam rabi ve¬
levnik 2. edinje osebe tudi za 1. osebo, n. pr. Bodi  len ali priden
nič mi ne pomaga.  Met. —• Pomagaj ti ali pa ne pomagaj ,
vem, da nič ne dobim.  Met.

§. 398. Z velevnikom velevamo terpež ali doveršenje
djanja ali stanja; zato nam rabijo v terdivnem velevniku nedo-
veršni in doveršni  glagoli, ker si mislimo djanje, ktero uka¬
zujemo, terpeče ali doveršeno, n. pr. Moli in delaj.  Pr. —
O pasu  j mo  uma svitle meče.  Cegn. -— Precej mu plačaj,  kdor
ti kaj dela.  Bavn. — Pokoplji  moje truplo, kedar loči Bog
mojo dušo.  Bavn.

V mikavnem velevniku nam služijo praviloma nedoveršni
glagoli, to pa zatd, ker se ovira pri prepovedi že po skuš  n j a,
kolikor bolj dokončna izpeljava kacega djanja, n. pr. Ne žabi,  da
si praha sin.  Led. — Ne prisegaj po krivem, spolni pa svoje pri¬
sege.  Met. — Kedar hočeš kaj posloveniti, ne sloveni po besedi,
temveč po misli, jedro vzemi, lupino slovensko ogerni.  SlomS. —
Kedar vidiš nagega, obleci ga in ubožcu, svojemu bratu, ne p r i-
krivaj  se.  Bavn. — Nikar praznih besed ne razdirajt e.  Levst.

Včasi nikavnemu stavku celo veršivni nedoveršniki niso po godu, treha je
opetovavnih; zato govorimo: idi •— ne hodi, nesi •— ne nosi, vedi — ne
vodi, pelji — ne vozi, ženi •— ne goni, n. pr. Nc hodi na turško mejo
drobnih rožic tergat.  N. ps. — Ne nosi zamere v svojem sercu.  Sloniš.

Doveršniki v mikavnem stavku so zelo redki, po navadi nam
rabijo le tedaj, kedar prepovedujemo kako posamezno  djanje, so-
sebno če se je že veršiti začelo, n. pr. Ne zaver  z i me izpred
svojega obličja in svojega sv. duha mi nikar ne odvzemi.  Bavn.
— Ne daj  v oblast sovražni ga togoti.  Preš. — Ne daj se hu¬
demu premagati, ampak premagaj hudo z dobrim.  Met.

215

D. O (leležjlh.

a) Nedoločnik.

§. 399.  Nedoločni naklon  ali  nedoločnih kaže djanje v
njegovi samostalnosti brez vse določbe po o ebi, številu, času ali
naklonu. Po svojem bistvu je nedoločnik samostavne veljave, nje¬
gova glagolnost se kaže vendar v tem, da se druži vselej s sklonom
svojega glagola in da ne terpi pred seboj ne predloga, ne pridevnika
za pojasnilo. V nedoločniku nam služijo po kakovosti djauja d o-
v er šni in nedoveršni  glagoli. Nedoločnik nam rabi:

1. kot osebek,  sosebno pri pomožnem glagolu, n. pr. Raz¬
umeti resnice božje je dar božji.  Met. — Treba je začeti  vse
nauke s tisto besedo , Mero nas je mati učila.  Vodu. — Boga lju¬
biti  je najlepša modrost, Boga se bati  korenina modrosti.  Kavn.

2. kot predmet ali dopolnilo  uepopolnega reka, to pa:

a) pri vseli glagolih nepopolnega  pomena, kakor so:
hoteti, želeti, moči, morati, smeti, začeti, končati, nehati , znati,
dati, utegniti itd. n. pr. Hišo zidati  mora mož , podpirati  jo
mora žena.  Slomš. — Mladike suha veja v roči vere pognati
more.  Cegn. — Ne brati,  tudi pisati  skerbno vadi se.  Sloinš.

Lakota nepremagljiva preti odpreti grada ter dna vrata.  Preš.
— Kdo je Ilir’ji sinove budil, svoj dom jih ljubiti , braniti
učil?  Vodn.

b) pri nekterih pridevnikih, kakor so lep, gerd, strašen,
lehek, težek, čuden, dober, len, slab  s pomožnikom „biti“
itd., n. pr. Lepa je kalina gledati , žarka zobati.  N. pr. —
Priporočujem vas Bogu, ki je mogočen vas boljšati.  Vem. —
Vsa drevesa so preslaba roditi  to sladkost.  N. ps. — Len je
delati.  Levst. — Noge, ktere so hitre škodo storiti.  Dalin.

S.  namesto velevnega naklona (§. 397.) n. pr. Nikar premla¬
dih in prešibkih otrok s pretežkim delom obkladati.  Vert.

§. 400. Kedar slovenimo nemške nedoločnike s predlogom: zn,
zum,  um  zu,  treba nam je vedno na misli imeti, da se v sloven¬
ščini nedoločnik nikdar ne druži s predlogom; ognemo se mu pa:

a) da nemški nedoločnik s predlogom „zu“ z golim nedoločni¬
kom izrečemo, n. pr. Vsa narava je videti  v novem selen ji.  —
Prinesti  zlata reče četertnico.  Preš.

b) da ga vsamostavnik  prestrojimo ali s pomočjo veznika
„da“ s posebnim stavkom izrečemo, n. pr. Pero za pisanje  (ne :
pero za pisati).  — Vročina, da bi se stopil  (ne: za stopiti se).
— Ušesa imamo, da slišimo  (ne: za slišati).  — Bog je stvaril
dan za delo, noč za počitek  (ne: za delati  — za počivati.)  —
Lampiča potrebuje olja , da gori,  človek pa hrane, da živi.
Slomš.

c) da nemški okrajšani stavek z „um zu“ v popolen odvisnik s
čleakom da preravnamo, n. pr. Človek ne živi, da bi jedel , am-

216

palc le je, da živeli more.  Pr. — Gospod! dopusti mi, da tjekaj
grem in poprej očeta pokopljem  (ne: tjekaj iti in pokopati).  Dalm.
— Da jezik popolnoma v svojo oblast dobiš  (ne: jezik . . . dobiti ),
treba ti je marljivega uka in skerbne vaje.  — Da dosežeš popol¬
nega odpuščanja  (ne: doseči popolnega odpuščanja ), treba ti je
pred vsem drugim resnične pokore.

b) N a m e n i v n i k.

§. 401. N a meni  7  ni  naklon ali n amen  iv  n ik  (supinum)
nam služi namesto nedoločnika:

a) za glagoli, ki pomenjajo premikanje  z mesta na mesto
(5  lat. supinum na — um) n. pr. Vse žive stvari hite v živ at novo
življenje in veselje.  Cegn. — Ide si odpirat  gornje line, ide
gledat  doli na ravnine.  N. ps. — Oserčje denejo na mizo in
ležejo spat.  Ravn.— Ne razvezovat , ampak dopolnit  sem
prišel postave.  Met.

b) pri glagolu dati,  kedar pomenja, kako reč komu sporočiti,
da jo vzame s seboj in naredi ž njo, kar se hoče, kakor bi bil v
rodu besedi „ poslati", n. pr. Sina je dal učit.  — Predivo smo dali
prest.  Levst.

§. 402. V namenivniku nam rabijo sploh nedoveršniki,
včasi tudi doveršniki; ognemo se vendar doveršnikom, kedar koli je
mogoče, s tem:

a) da si namesto doveršnika njegov nedoveršnik vzamemo, če
prav tudi le enkratno djanje na misli imamo, n. pr. Prišel sem te
sp ovedavat,  na smertni poti ti o znan j at mir.  Cegn.

b) da doveršni glagol v velevniku  ali v kaeem drugem na¬
klonu v rabo vzamemo, kakor je to misli po godu, n. pr. Pojdite
povejte  mojim bratom.  Met. — Pojmo po glejmo, kaj se v štaVci
godi.  N. ps. — Idi okno odpri, idi duri zapri, pojdi k jedi po¬
kliči.  N. r. — In gre očeta zatoži.  Ravn.

c) da namenivnik s posebnim stavkom izrečemo, n. pr. Greva,
da konja izbereva.  Levst.

c) Deležniki.

§. 403. Deležni  naklon ali d e 1 e ž n i k ne kaže samo časa,
kedaj — ampak tudi način, kako se djanje godi; deležni so torej
deležniki nekaj glagolovih, nekaj pridevnikovih lastnosti. Po obliki
so nekteri deležniki pridevniki,  nekteri pa prislovi.

' V sedanjih  deležnikih nam rabijo sploh le nedoveršniki
(razun peščice doveršnikov, kakor so: umerjoč, rekoč, prele-
teč, obstoječ  itd.), v I. preteklem deležniku pa doveršniki; v
ostalih dveh nam služijo nedoveršniki in doveršniki.

Nekteri deležniki so se skoraj popolnoma iznebili svoje glago-
love narave in so se pridevnikove navzeli, da nam rabijo dan danes

217

kakor pravi pridevniki, kakor: vroč, goreč, rudeč, vedeč —
zrel, vrel, vel, pretekel, os tar 61, osamel itd.

1. Sed anj ega čas a..

§. 404.  I.  t.  j.  p risi ovni deležnik sedanjega časa nam služi
sosebno v okrajšanih prislovnih stavkih ter določuje djanje  glav¬
nega reka:

a) z ozirom na čas;  tu  se vselej lehko pristavi; „t a k r a t —
ko, med tem — ko“,  n. pr. Čez mestni prag s topa  je  izroča
se Bogu.  Cegu. — G-red  e v zaton še solnce svet pozdravi.  Jer.

b) z ozirom na način, namero ali zapopadek,  da ga
bolj naznači, n. pr. Molče  orožje vsak si vzame.  Preš. -— Do neba
brizg  a je  se pena lcadt.  Kos. — In zapre se grad škripajo.
Kos. — St  er  m e poslušam čudno moč jezika.  Cegn. — In žena
vsa ponižana je z dih ovaj  e klicala.  N. ps.

c) z ozirom na vzrok;  vsak tak deležnik-se lehko spremeni
v popolni vzročni stavek z veznikom „ker“,  n. pr, Vide,  kako je
Hanibal oslabil rimsko vojsko, ni htel iti na ravnico.  Vert. —•
Tečaje  se vedno z jedrom našega jezika, spoznal je Vodnik,
kaj mu pridi.  Nov.

Sem ter tje med ljudstvom in tudi v knjigi se najde v enacih stavkih ne¬
določnik namesto deležnika, sosebno če je ob enem časovnega in vzročnega po¬
mena, n. pr. To slišati se vzdigne turški paša še to leto.  Nov.

d) z ozirom na sredstvo  n. pr. Le sli še in poslušaje (au-
diendo) se vadimo lepo govoriti.  Horv. — Tr eb ir a j e (legendo)
dobre spise in je glasno govore  na pamet (recitando) si pri¬
pravljamo pisavo.  Ver.

§. 405. II. t. j. pridevni  deležnik se sklada s svojim, ime¬
nom v spolu, številu in sklonu kakor pravi pridevnik in določuje
vselej osebe in reči,  ne pa djanja, kakor prislovni, — Pridevni
deležnik sedanjega časa nam rabi:

a) kot prilastek,  da nam reč bolj živo pred oči postavi;
s pripomočjo oziravnega ki — kteri  se da vselej v sedanji čas
spremeniti, n.pr. Stoječ  mlin in molčeč jezik ne hasnita.  N.pr.
— Njegov perst kaže pot deročim  rekam.  Cegn. — Nobena kal
se ne razvije , če nima grejočega  solnca.  Napr. — Zdraginami
polni predele dišeče in prejo verti na vreteno b er n e č e.  Kos. —
Kerdelo leteče  seda v valove bežeče.  Levst. — Krnalo dež pojde,
pod streho moja se viseča zaperla neža je bodeča.  Valj.

Včasi se utegne samostavno ime izpustiti, n. pr Mir in posluh stoje¬
čemu gre.  Kos. — Molčeči nc dela razpertij.

b) v okrajšanem stavku, da ga namesto oziravnika ko pri¬
devek  glavnemu stavku priklepa n. pr. Tožiga, pgdertije dim se
bliža dolinam tem, pokojno še živečim.  Kos. — Čiči stanujoči
blizo kranjske meje, govore slovenski jezik.  Nov. — Usliši glase
k tebi upijoče.  Kr. r.

218

c) kot dopove de k, v kterem pomenu se včasi s prislovnim
deležnikom menja,  n. pr. Kraljič pa jame govoreč.  N. pr. —
Cveteč  binglja dozorele.  Vodn. — Lastovice ž v er goleče  pre¬
rokujejo, da se je pomlad vernila.  Napr. — Gledajoči  (oni)
ne vidijo in poslušaj  oči  ne slišijo.  Met.

II. Preteklega časa.

§. 406. Deležnik preteklega časa v tvorni obliki je dvojen:

1. I. t. j. pravi glagolni,  kteri kaže preteklo  djanje v
hipu doveršenja ter nam rabi v okrajšanih stavkih, ki so izgubili
po odpahnjenih časovnih veznikih: ko, potem ko, berž  ko,  ke-
dar  itd. svojo samostalnost, n. pr. Caplja, domanje močvirje za-
pustivši  (ko je zapustila .. .), na viš leti v oblake visoke.  Suh.
— Ljud ra zb ivši  spon vezita (ko je razbil . . .) si sam po¬
maga strašnih zlob.  Kos. — Če po žabi  vsi  na njivi kak snop
popustite, ne vračajte se po-nj.  Ravn.

Včasi se sklada ta deležnik tudi v slovenščini, kakor v ostalih slovenskih
narečjih, s svojim imenom v sklonu, številu in spolu, n. pr. Jakoba, pr id še g a
jprišedšega) do reke Jordana (ko je prišel . . .), začne Ezav skerbeti.  Eavn.

2. II. t. j. opisovavni  kaže preteklo  djanje kot terpeče
ali d o v e r š e n o ter nam služi v imenovavniku vseh števil in spo¬
lov v opisovanje zloženih časov in naklonov, n. pr. Samec je ob¬
let al domače dobrave, samec obhodil  snežene gore.  Cegn. —
Z desnico je prijemala,  z levico je objemala.  N. ps. — Ko
bi ljudje ne merli , že davno bi svet po deri  t.  N. pr.

Nekteri opisovavni deležniki neprehajavnih glagolov so postali pravi pri¬
devniki ter kažejo stanje, ki je že nastopilo, pa še sedaj terpi; taki deležniki so:
gnj.il, minul, ozebel, ostarel, operhel, prot : '«k el, premerzel, tal, vel
zrel  itd. n. pr. Osamela  kakor hruška na polji.  Cegn. — Talili trat zeleno
ogrinjalo.  Sveti. — Ozebla  roka in premerzla  noga je znamenje pre-
mraženja.

§. 407. Pretekli  deležnik terpevne oblike  znamenjuje
nedoveršeno ali doveršeno, storjeno djanje in se popolnoma vjema
s terpevno-preteklim deležnikom drugih jezikov; služi nam:

a) za opisovanje vseh časov in naklonov terpevne oblike, n. pr.
Vsako drevo, ktero ne stori dobrega sadu, bode posekano  in
v ogenj ver ženo.  Met. —■ Takrat je bilo dopolnjeno, kar
je bilo govorjeno  po preroku.  Met.

b) za pri las te k v zazuamnjevanje storjenega djanja ali stanja,
n. pr. Oponošen dar je čem pred Bogom.  N. pr. — Nabrušen
nož rad reže.  N. pr. — Prisil  j en  stan je zaničevan.  N. pr.—
Nagnjito  drevo samo pade.  ¥. pr. — Hiša razdeljena  raz¬
pada kakor zapuščena.  N. pr.

d) G 1 a g o 1 n i k.

§. 408. Gl a g o In o ime ali glagolnik  razodeva djanje v
samostavnikovi obliki (= nemškemu glagolniku na —■ ung). — Gla-
golniki nam rabijo od vseh nedoveršnih glagolov; od doveršnikov

219

izpeljanih se Slovenec večidel ogiblje, n. pr. Ne škoduje toliko ve¬
černo sedenje  kakor juterno ležanje  N. pr. — Pr ev set o-
vanje in bahanje  se samo tepe.  N. pr. — Bilo klanje,  bilo
je mahanje, žalovanje  in radovanje.  Kr. r.

E O terpevni dobi.

§. 409. Terpevna  doba ali terpnina  kaže djavnost, ki od
drugod na osebek prehaja, bodi - si v preteklosti, prihodnjosti ali v
sedanjosti, kar malo da ne vse z doveršnimi glagoli dopovedujemo.
Služi nam:

a) pri prehajavnih glagolih, kedar toživnik tvornega stavka v
imenovavnik, imenovavnik pa s predlogi „po, s“ ali „od-‘ v mest¬
nik, druživnik ali rodivnik prestopi; toda tacim stavkom, v kterih
stoji potem imenovavnik v rodivniku s predlogom „od“, po duhu
našega jezika ne kaže prepogosto dajati terpevne oblike, n. pr. Kar
je st or j eno, nest or j eno več ne bode.  Valj. — Kje je meni
spavnica  odbrano., kje je meni postelja  postlana.  N. ps. —
O detel  hvaljeno bodi, bodi češčeno!  Levst. — D opol njeno
je, kar je bilo prerokovano po prerokih.  Met. — Bratov meč še
ni bil oskrunjen  od bratove roke  (bolje: še ni oskrunila bra¬
tova roka).  Napr.

b) pri n epre  h a j a v n ih  glagolih, toda le brezosebno,  to
je, v III. osebi edinjega srednjega števila, n. pr. Dolgo je bilo kruto
bojevano.

§. 410. Ker se terpevna doba slovenščini sploh le malo podaja,
daje se glagolu terpevni pomen, če rajše tvorne oblike ne rabimo:

a) s pomočjo povračavnega zaimka se, n. pr. Kar se rodi,
smerti sort.  K. pr. — S časom se vse pozabi.  N. pr. — S pestjo
se sernjiče seje, snopje se na ramah znaša.  Eavn. — V nesreči
in nadlogi se očišča človek, kakor zlato v ognji.  Cegn.

- To pa se sme le tedaj zgoditi, kedar glagol ni povračaven ali kaka dvo¬
umnost ne navstane, kar se utegne pripetiti, če je imenovavnik živoča oseba,
kakor v stavkih: Kdor  se  hvali,  bodi v resnici hvale vreden  (tu se ne ve,
ali se hvali sam ali ga hvalijo drugi). — Kjer se veliko krega  in prepira,
rada vera in ljubezen umira  (tu rabi glagoloma povraeavni st- že v tvorini:
torej bolje: kjer se veliko kregajo in prepirajo  ... j.

b) s pomočjo .glagola dati  z nedoločnikom, n. pr. Urica šene
dd vjeti.  N. pr. — Daj se podučiti, pa tudi posvariti.  Slomš.

220

II. Zloženi stavek.

O zloženem stavku sploh.

§. 411. Zloženi stavek se izobrazi, če se vjameta dva ali več
prostih stavkov v eno celoto.

Stavki, v eno celoto vbrani, imenujejo se členi  zloženega
stavka, če ima vsak člen sam o sebi s roj popolni pomen, tedaj
se veli stavek prir e dno-zložen ali priredje;  če pa je kak
člen drugemu le v pojasnjevanje dodan in sam o sebi brez razloč¬
nega pomena, tedaj mu pravimo podredno-zložen  stavek ali
po dr edj e.

V priredji so vsi stavki glavni ali samostojni  (samostoj-
niki), v podredji so pa glavnim odvisni  stavki (odvisniki) v
pojasnjevanje dodani.

I. Poglavje.

A. Priredje.

§. 412. P r ire d no-zl oženi  stavek ali priredje  obstoji iz
dveh ali več prostih stavkov, ki se vežejo med seboj po samem po¬
menu, ali po prislovih ali po prirednih veznikih.

Priredni stavki ali priredniki so po svojem pomenu: a) ve¬
za v n i, b) p r o t i v n i ali 1 o č i v n i in c) t e r d i v n i ali s k le¬
pa v n i.

a) Težavni stavki.

§. 413. če se združita dva ali več po pomenu s r o d n i h stav¬
kov v celoto, imenuje se priredje vezavno ali kopulativno;
in sicer so si posamezni stavki po veljavi enaki ; vsak ima za s6
svoj pomen, vsi skup pa izrekujejo splošno misel. Za vezi utegnejo
služiti:

a) i n, i n o, i (»lat. et, nemšk. \ind) je v slovenščini najobšir-
niše rabe in:

a)  veže posamezne besede in cele stavke, n. pr. Serce je sedež
lepili čednosti in gerdjh pregreh.  Met. — Kokoš vodo pije in na
Boga gleda.  N. pr. — Postu j brata, ki je starši, in tvoj mlajši
bode tebe.  Cegn. — Solnce vzhaja i zahaja dobrim i zlim.  N. pr.

221

če se združi več rekov, stoji ta veznik navadno samo pred poslednjim
členom; v živahnem govoru pa se utegne popolnoma izpustiti (asyndeton) ali pred
vsakim rekom ponoviti (polisyndeton) na pr. Abraham zjutraj zgodaj vstane,
nakolje derv za germado, obloži osla, vzame dva hlapca in Izaka m odrine.
Ravn. — Zavpije Zora-, zakriči, raz konja pade, omedli.  N. ps. — Vali se
in herka in vre in kipi.  Kos.

(J)  naznanja, da djanje v sledečem stavku v hipu nastopi (»nemšk.
und sogleich, und wirklich), n. pr. Kar reče , in že se zgodi; ukaže
le in vse že stoji.  Met.

b) ter je enacega pomena kakor in, samo da veže bolj stavke,
ko posamezne besede, n. pr. Vselej moramo dušne -pastirje v časti
imeti ter njih nauke sprejeti.  Ravn.

c) pa, in pa, no pa (»und, und auch) veže srodno ali enako
kakor i n n. pr. Mera pa vaga v nebesa pomaga.  N. pr. — Rah¬
ljaš zemljo z obilno vlago , pa daješ raščo nje kali.  Ravn.

d) tudi, pa tudi  (»lat. etiam, nemšk. aucli) prideva, prejš¬
njemu reku nekaj srodnega ali podobnega; to veljž. veasi tudi o
besedici še in i, n. pr. Strašna je smert hudobneževa; tudi  nje¬
govo življenje je polno grenjav.  — Dali so knezi, vdiko zlata,
srebra in žlahtnih kamenov, pa tudi  brona in železa v sklad.
Ravn. — Podkuj še mene, junak mladenič.  Cegn. — I muha konja
rpikne.  N. pr.

V nikavnem stavku nam služijo: tudi  ne,  in  pa  ne  ali še
boljše: niti: n. pr. Nimaš sreče, nimaš straže i n izbrane ne dru¬
žine.  Cegn. — Ne prevzemi se v dobri sreči niti  se ponižaj v
nesreči.  Fr.

e) ne le (ne samo) — ampak tudi, ne samo (ne le) —
temuč tudi,  i — i (lat. non solum — sed etiam, et — et, nemšk.
nieht nur — sondern auch, sowohl — als auch)' kaže, da velja rek
za vse člene v enaki meri, n. pr. Smert ne pokosi le starosti ,
ampak  postreli tudi  mladino.  — Skerb ne pobeli samo las ,
ampak  zgerbi tudi lice.  Pr. — I mene i tebe je mati dojila.
N. pr.

V nikavnem govoru nam služijo: ne — ne, ni — ni, niti
— niti, neti — neti  (lat. nec — nec, nemšk. weder — noch),
n. pr. Ne bodo obstali hudobni pri sodbi, ne grešniki v svetu
pravičnih.  Ravn. — Niti  bodi med, niti  bodi jed (strup).  N. pr.

■— Ne smert , ne grob ne more pogasiti prave ljubezni božje.
Met. — Niti  je kdo bil boljši od Afrikana , niti  glasovitejši
vojvoda.  Jamb. — Nisem ga ni videl , ni poznam ga.  Podg.

Kedar naznanjamo, da se nekaj ne samo ni zgodilo, ampak da se je še kaj
hujšega storilo, tedaj nam služijo; ne kar, nikar, nikar  pa,  ne  pa  kar
(»  nemšk. nicht einmal — um še weniger), n. pr. Vzet bi mi rad, ne k ar
dal.  — Še jesti nimamo, ne pa kar bi se lepo oblačili.  Podg. — Tega ka¬
mena še ne vzdigneš, nikar pa da bi ga nesel.  Levst.

f) enako, ravno tako(»  lat. item, — nemšk. dergleichen,
auf gleiche Weise) t. j. po enakem načinu, n. pr. Kokoš vse raž-
berska; enako  dela tudi zapravljivka.

222

g) potem, po tem, potlej, za tem, na to (= darauf, hier-
auf, hernach) priklepa djanje, ki nastopi, n. pr. Vi svoja dela tro¬
bite po svetu, jaz delam prej, potem  pa govorim.  Cegn. — Ver-
stivne moči so tudi: dalje  (* ferner), naj p e rv o, naposled,
poslednjič, na zadnje  (*zuletzt) itd.

h) verh tega, mimo tega,  h temu (» nemšk. iiberdiess,
ausserdem, dazu) prideva k prejšnji kako drugo reč ali množino,
n. pr. Lažnjivcu nikdo ne verjame, v er h tega  so lažnjiva usta
tudi Bogu v zameri.

§. 414. Priredno-zloženi stavki so deli ene, je obsegajoče misli;
stikajo je pa:

a) časi — časi, včasi — včasi, zdaj — zdaj (»lat.
tum — tum,  nemšk. bald — bald) verstč izreke v času, n. pr.
časi  slast serce napaja, časi jok pelini spet.  — Zdaj me trese
mraz, zdaj spet vročina kuha.

b) nekaj — nekaj, nekoliko — nekoliko  in ptuji de¬
loma — deloma  (»lat. partim — partim, nemšk. tkeils — theils)
verste izreke po načinu, n. pr. Lama je nekoliko  kozi podobna,
nekoliko pa je podobna kameli.

§. 415. Stavek se pridruži stavku, da ga bolj pojasnuje t. j.
razširja ali določuje; v ta namen služijo:

a) kakor, kakti (= lat. ut — nemšk. als wie) našteva nekaj
reči v pojasnjevanje, n. pr. Neke reči se same od sebe svetijo, ka¬
kor solnce, nektere zvezde, goreče in žareče reči, mnogi mer češi
itd. Vert.

b) namreč, naj m e t. j. na ime (lat. nominatim —- nemšk.
namlich) imenuje vse reči, ki služijo prejšnjemu reku v pojasnje¬
vanje, n. pr. Človeku je treba dveh reči, namreč  dobrega slovesa
in dobre vesti.  N. pr.

c) izvlasti, zvlasti, zlasti, navlasti (»lat.  praecipue,
masimae — nemšk. besonders, insbesondere) imenuje reč ali osebo
ter jo stavi nad druge n. pr. Vsaka strast popači obraz človeku,
zlasti  pa nevošljivost.  Ravn. — Velika božja dobrota je vino,
izvlasti  za bolnike.  Ravn.

b) Protivni In ločivni stavki.

§. 416. Protivni  (adversativni) stavki so tisti, v kterili so
nasprotni, sebi odporni reki v celoto vbrani.

I. Pomen pervega reka se po drugem omejuje  in sicer z
vezniki: a, ali, pa, toda, vendar,  le  itd.

a) A (vero, autem — nemšk. aber, doch) nam rabi:

a)  če se kaki reči druga nasprotna dodaja; nam Slovencem pa
je le malo v navadi ter se nadomestuje sploh po členkih: pa, ali;
n. pr. Dela je dosti, a moža ni, da bi se ga lotil.  Levst. — Sanj
je laž, a Bog je istina.  N. pr.

223

/S) v vprašanjih sam ali v sestavi z li ali no n. pr. A veš ,
kdo je?  — No  ( ano ) kaj je to, kako je to.  N. ps. — Ali bi se
od veselja ne izjokal?  Vert.

h) Ali, al (= lat. sed, veram — nemšk. allein, aber) jemlje se
v službo:

a) kedar se nasprotni reči druga drugi nasproti -stavite, n. pr.
Bog ima veliko lastnosti, ali nobene prilike.  N. pr. — Volja je
dobra, ali meso je slabo.  Pr. — Večkrat so bili  ( Slovenci ) prema¬
gani, a l i nikoli niso izgubili prave ljubezni proti svoji domovini.
Vodn.

/S) kedar se veljava pervega po dragem reku omejuje: v tem
primerljeji stoji v pervem stavku navadno: sicer, res da itd. u. pr.
Žetev je sicer velika, a l i delavcev je malo.  Met. — Resnica
more sicer na en čas potlačena, ali premagana ne more biti.
Met. — Povsod je božja zemlja, ali dom je vsacemu najmilejši.
Cegn. — Cas res ter nje in resnice pokosi, al oboje ko j mladike
ponovi,  čb.

c) Pa, pak (lat. antem nemšk. aber, jedoch, dagegen)
nam rabi:

a) namesto pervotnega a pri nasprotnih rečeh; v tem pomenu
pa ne stoji spredaj, ampak za pervo besedo v stavku, n. pr. Ljudje
sodijo vnanje, Bog pa notranje.  Met. — Kruh mu dam., pameti
pa ne morem..  N. pr. — Kolikrat se nedolžnost preganja, krivica
pa ošabno glavo nosi!  Na pr. — On dela, ti pa križem roke nosiš.
Vodn.

/9) namesto toda, vendar,  kedar sezapopadek pervega stavka
po dragem omejuje; v pervem stavku stoji večkrat sicer  ali kaka
enaka besedica, n. pr. Bučela je majhen ptiček, pa presladek nje
sad.  N. pr. — Dobra ovca da malo mleka, p a veliko volne.  N.
pr. — Človek do groba sreče želi, pa si le prazne petie lovi.  Virk.
— Jezik je majhena prala, pa dosti ušlata.  N. pr.

y)  v okrepljevanje vprašanj in odgovorov, n. pr. Ali pa tudi
veš ?  — Kaj pa da!  — če ti huda tašča bo napila, boš pa vince
ti na trato zlila.  N. ps.

d) Toda, le da, samo  da  (= lat. veram — jedoch, dagegen,
hingegen) znamenjuje, da je kaka reč veče veljave, moči, oblasti
mimo drage, da je imenitniša od druge, n. pr. Malen sem ptiček,
toda  slaviček.  N. pr. — Mala. ptica prepelica , toda  upeha
konja in junaka.  N. pr. — Velik ni, pa je širok, toda  tukaj
je od rok.  Levst. — Bog večkrat žuga, toda  se ne zmenimo.  Met.

e) Vendar, vendar le, pa vendar, pri vsem  tem  (Mat.
tamen, attamen — nemšk. docli, dennoch, und doch, gleichwohl)
nam služi:

a)  kedar se veljava pervega reka po veljavi drugega omejuje
ali razširja, n. pr. Rožice lepo cveta, pa vendar enkrat odcveto.
IN. ps. — Nevarno je buditi leva, pa vendar  gr oz najhujša glava

224

je v blodnji mnenja človek sam.  Kos. — Laž nima rok, vendar
človeku zaupanje razdere.  N. pr.

fi)  v pogojnih in pripustnih stavkih n. pr. Če se človeku poz¬
neje tudi dobro godi, vendar ne more pozabiti kraja, kjer je od¬
rasel.  Cegn. — Ako ravno sva brata, mošnji si vendar niste
sestri.  N. pr.

f) Le, samo (lat. solum — nemšk. mir, allein) naznanja iz¬
jemo, ki se stavi prejšnjemu reku nasproti n. pr. Vse na svetu se
stara in vene, le narod vedno živi.  Erj. — Vse nas zapusti v
smer ti, le dobra dela gredo z nami.

§. 417. II. Zapopadek pervega reka se po drugem ometa  ali
o v e rg  a v a;  to razmerje naznanjajo:

a) Ne — ampak (Mat. sed, verum— nemšk. nicht-sondern),
kedar izrečemo nasprotje ene reči proti drugi, da se terdivnost po
nikavnosti bolj pokaže; v tem primerljeji nikavuica ne stoji vselej
pred dopovedkom, ampak večkrat pred besedo, ktera se zanikava,
n. pr. Samosvoja ljubezen se ne manjša, ampak  vedno raste.
Met. — Bog ne gleda besed, ampak  on gleda serce.  Ravn..—
Ne delo po človeku, ampak človek se sodi po delu.  Met. — Ter-
dovratnost in svojeglavnost nima obstanka, a m p a k ponižnost in
poterpeJljivost.  Met.

h) Ne — ternue, temoč  (Mat. sed — nemšk. nicht sondern,
vielmehr), nam rabi, kedar ločimo pomen dveh nasprotnih izrekov,
n. pr. Tudi pismenstvo ima svoja imena, ktera ne leže na klopi,
temu  e gori na polici.  Vodn. —■ Na pot malikovavcev ne zaha¬
jajte, temne  pojdite k izgubljenim ovcam.  Met. —Nisem igral,
da bi obogatel, temu,  e da hi srečo skusil.  Met.

Vzhodnim Slovencem rabi v tem pomenu tudi nego, ki se v novejih časih
tudi pri nas bolj in bolj v knjigo jemlje n. pr. Življenje naše ni kratko,
nego  mi ga delamo kratko.

c) Ne — marveč lat. non — sed potius — nemšk. nicht
— sondern vielmehr) nam služi, kedar pervo misel zavergši nazna¬
njamo , da je druga prikladniša, primerniša, n. pr. Ne dopasti,
m arveč  hasniti bodi govorniku namen.  Sloniš. — Lepota sloven¬
ščine ni v posameznih čistih besedah, mar več v zalih domačih
podobah.  Slomš.

§. 418. Kedar se besede ali stavki, ki se vzajemno izklepajo
ali izločujejo, v enoto zvežejo, zove se taka zveza ločivna  (disjunk-
tivna). Ločivne stavke vežejo:

a) Ali, ali — ali (s ant, aut-aut, vel-vel — nemšk. oder,
entweder — oder), naznanja, da od dveh ali več reči biva ena ali
druga li. pr. Ali germi, ali se zemlja trese ?  N. ps. — Sodnik
se mora krivicam a l i naravnost ustaviti a l i pa začne pravico
preganjati.  Met.

c) Bodi — h o d i, bodisi — bodi si, naj šibo  —
a 1 i (* lat. sive — sive — nemšk. es sei, es mag sein — oder)

225

rabi nam v delivnem pomenu, kedar je govorjenje o rečeh ali
djanjih, ki se večkrat opetujejo n. pr. Bodi  gruden, bodi  kres,
kedar zebe, neti les.  N. pr. — Bodi  v družbi, bodi  sam, bodi
sramnega te sram.  N. pr. — Vse doseže, kar mu drago, bodi
slava, bodi  blago.  Kos.

e) Terdivni in sklepavni stavbi.

§. 419. Kedar se stavek stavku tako pridruži, da zapopada
eden vzrok veljavnosti druzega, tedaj mu pravimo terdivni ali
vzročni,  če pa obsega to, kar se da iz pervega sklepati, tedaj
mu velimo sklepavni ali posledečni  stavek.

I. V terdivnih stavkih nam rabijo:

a) Zakaj, kajti (»lat. nam, namque — nemšk. denn) poter-
juje iz notranjih ali vnanjih vzrokov veljavo prednjega reka, n. pr.
Ljubite Gospoda, poslušajte ga in deržite sega, zakaj  vaše živ¬
ljenje je on in podaljšek vaših dni.  Ravn. — Delajte pokoro,
zakaj  nebeško kraljestvo se je približalo.  Met. — Bog ve, kdo
jutri nam zapoveduje, zakaj povsod bandera nepremagljiva pro-
stira Angličan.  Kos. — Začni piliti in mikati, kajti  gradivo
ni vse predivo.  Slomš. — Sedaj se ne opirajte na svoje pravice,
kajti  zdaj ni temu časa.  Cegn.

Vfiasi se terdivni veznik celo izpusti, n. pr. Naj meni večna milost zmago
dade, za druge grehe moja vest ne znade.  Cegn.

h) Saj (»lat. enim, etenim — nemšk. denn, ja, namlich) iz-
reknje vzrok kot reč sploh znano in naravno, ki se sama po sebi
razumeva n. pr. Ne bo naj prepira med nama in med najinimi
pastirji, s a j sva si brata.  Ravn. — Počakaj, saj nisi voda.  N. r.

— Blagor mu, ki je zvest resnici, saj velik pokoj mu v serce

prinese.  Met. •

c) Sicer, scer (» lat. alioquin — nemšk. denn sonst, widri-
genfalls, denn im entgegengesetzten Falle — iz zastarelega zaimka
sic, sik » tak,  torej: na ta način, tako)  nam rabi, kedar iz-
rekujemo nasprotje tega, kar se godi, n. pr. Ne delajte svojih dobrih
del pred ljudmi; da bi vas videli, sicer  ne boste imeli plačila
pri svojem očetu.  Met. — Le berž sicer  bode druga.  N. r.

Enacega pomena je tudi drugače in inače  n. pr. Poboljšaj
se, drugače  ne bode prida iz tebe.

§. 420. II. V sklepavnih ali posledečnih  stavkih nam
služijo vezniki:

a) Torej, zatorej, zato, taj, zategavoljo, zategadelj,
po tem takem, zarad tega  (lat. propterea, quapropter, itaque

— deskalb, deswegen, darum, demzufolge, folglich) naznanjajo po-
sledek, ki izvira iz prednjega reka, n. pr. Slaba tovaršija spridi
dobro zaderžanje; zatorej  ne zahajaj med slabe tovarše.  Slomš.

— Skušnjave so povsod; torej  bodi vedno pazen, da va-nje ne
zabredeš.

Slovenska slovnica, 15

226

b) Tedaj (lat. igitur, ergo — nemšk. daher, darum, demnach,
also) nam služi, kedar naznanjamo to, kar izhaja iz prednjih rekov
kakor iz svojega vira, n. pr. Tako iz malega stvar naraste velika
in slavna ; volja se zbudi tedaj , truda ne strašite se.  Kos. —
Ljubezen božja se v ljubezni do bližnjega pokaže, kakor v svojem
izdelku ; tedaj  ena brez druge ne more biti.  Met.

II. Poglavje.

B. Podredje.

§. 421. Podredno-zloženi  stavek ali podredje se izobrazi,
če  se kak člen prostega stavka s posebnim stavkom izreče; tako
n. pr. se more iz prostega stava „ Zadovoljni ima kmalo zadosti “
napraviti podredno-zloženi: Kdor je zadovoljen, ta ima kmalo
zadosti  itd.

Odvisniki so po členih prostega stavka, ki se razraščajo v po¬
sebne stavke a) osebkovi, b) dopovedkovi, c) dopolnkovi,
d) prilastkovi ali e) prislovni.  Pervim trem pravimo sploh
samostavni  (substantivni) stavki, ker se osebek in dopolnek
(v tem primeru tudi dopovedek), ndvadno po samostavnikih izrekuje;
za prilastkove stavke pa je sploh navadno ime: p r i d e v n i (ad-
jektivni) stavki.

I. Samostavni stavki.

§. 422. Samostavni ali substantivni stavki priraščajo, če se
osebek ali dopolnek ali pa dopovedek  prostega stavka
razširi v poseben stavek, ki služi potem namesto osebka ali dopolnka
ali pa dopovedka v glavnem stavku. Samostavue odvisnike vežejo
z glavnini stavkom:

a) oziravni zaimki, kdor, kar, kteri,  ki  itd.; v glavnem
stavku stoji po gostem kazavni: ta, to, oni, ono, tisti  ali kak
drugi kazavnik, n. pr.

a) osebkovi stavki:  Kdor  bo kravo vračal, ta bo oves
plačal.  N. pr. — Kdor  kropivo pozna, nagec skrije.  N. pr. —
Kdor  ima v pravem koncu glavo , premaga solnce, dež , težavo.
Levst. — Kdor se v prevzetnosti vpijani, serce in dušo svojo rani.
Cegn. — Ne dela prav, kdor  prevrača red natorni.  Cegn. —
Kogar  kača piči, boji se zvite vervi.  N. pr. — Kar rodi natora,
vse enkrat mine.  Levst. — Kar je dobro, to se samo hvali.  N. pr.
— česar oko ne zagleda, to sercu ne preseda.  N. pr. — Najboljše se

227

pogaja, h ar je iz domačega Jeraja.  Cegn. — Dolgo živi, let eri
dobro živi.  Pr. — Moder in srečen, ki drugih nesrečo na-sc oberne.
Ravn. — Hudobec je, ki svojih starčev ne spoštuje.  Slomš.

/3)  dopolnkovi stavki:  Kdor ni dalje prišel, ko do korita,
temu  je vsaJca mlaka morje  N. pr. — Kogar  Dog ljubi , tega
kaznuje.  N. pr. — Kdor iz dežele gleda, s tem se ni varno na
solncu greti.  N. pr. •— Kdor  pogosto ječi, dolgo mu ne zazvoni.
Cegn. — Smert ne prehiti nikoli tega, čegar serce je pri Bogu.
Met. — Kar sem kupil, to bom lupil.  N. pr. — Kar sem nebesom
zaupal, skrivati ljudem ni treba.  Kos. — Smert vse ozdravi, kar
boli.  N. pr. — Izid imej na misli pri vsem ., It ar počneš.  Ravn.-—
Kar je rodila mati narava, v krilo globoko smert jej zaklene.
Cegn. —Gorje mu, pri lit er e m se mačke in miši bratijo.  N. pr.

— Milost božja ostane od velca do velca nad njimi, let eri se njega
boje.  Ravn.

y)  do povedkovi stavki:  Bog je, let eri je stvaril nebo
in zemljo.  — Bog je, kteri  ponižuje in povišuje.  Ravn. — Vsc-
gamogočni Bog je, ki nam pomore v vsaki sili.  Ravn.

b) pri zavisnih vprašanjih, vprašavni zaimki: kdo, kaj,  ki  itd.
in členki: kako, koliko,  li  itd. n. pr. Kdo ve, kdo jutro nam
zapoveduje?  Kos. — V sreči ne znaš brati, kaj za družnilcom
tiči.  Jarn. — Kedar v Boga ime daješ, naj ne ve levica, kaj
dela desnica.  Ravn. — Bog vedi, ni li to znamenje prihodnjih
temnih ur.  — Kaj veš, ali posije solnce tudi pred naša vrata.

•—Nič  ni ležeče na tem., kako  dolgo kdo živi, temuč le na tem,
kako  dobro je živel.  Pr. — Kdo ve, čaka li človeka sreča ali
nesreča v prihodnjosti.  — Izpustil je goloba iz ladje, da bi zve¬
del, je li voda že padla ali ne.  — Cujte, ker ne veste, Jeter  o
liro Gospod pride.  Met.

c) veznik da in da bi n. pr.

«) osebkovi stavki:  Da Bog za nas skerbi, to nas to¬
laži vse žive dni.  Ravn. — To je prava pot do Boga, da spol-
nujemo božje zapovedi.  — Da nas Dog včasi z nadlogami obišče,
tudi to je znamenje njegove ljubezni.  Ravn.

/?) dopolnkovi stavki:  Pomislite, da je minljivo vse na
svetu.  Cegn. —, Ob uri tmin kdo petelina opomni, da se bliža
dan?  Kos. — Človek je dolžen družbi in sebi, da hodi v čisti
obleki.  Cegn. — Pomni da smertna žetev vsak dan bolj dozori.
Preš. — Ne žabi, da na svetu sreča nesreči roko podaja.  Sloniš.

— Pomisli človek, da si sad prahu.  Led. — Kedar bote vidili
vse to, vedite, da je konec blizo pred durmi.  Met. — Greh stori,
da človek pozabi na Boga.  Met.

Le-sem spadajo tudi odvisniki v samostavnikovi obliki, s kte-
rimi lastne ali besede druge osebe nespremenjene naznanjamo, n. pr.
Kristus nam veli: Ljubile se med seboj.  —• Star pregovor pravi:
Česar sc Janšek nauči, to tudi Anže zna.  — Marsikteri je djal:

15 *

228

jaz sem ti prijatelj zvest, v potrebi pa je naredil iz dlani pest.
N. pr.

II. Prilastkovi starki.

§. 423.  Ce  se  kak  prilastek  glavnega stavka izreče s po¬
sebnim stavkom, tedaj pravimo temu stavku prilastkov  ali pri-
devni stavek, ker iirid veljavo pojasnujofiega pridevnika.

Za vezi služijo oziravni zaimki: kteri, ktero  — ki  —
k a k o r š e n, š n a, o, k a r  in oziravni členki: kjer, koder, kamor
itd. n. pr. Čast je ledena gaz, ki hitro zvodeni.  N. pr. — Kje
rož’ce rasto , ki zmiraj cveto?  Hašn. — Ni vse zlato, kar sije.
N. pr. — Človek v ječi je podoben človeku svobodnemu, kakor
lastovka pod ledom uni lastovki, ki obletuje streho, pod ktero
je zidala gnjezdo.  Cegn. — Poglejte travo na polji, ktera  danes
stoji in se jutri v peč verze.  Met. — Ne spravljajte si zakladov
na zemlji, kjer jih rija in molj konča.  Met. — Zbirajte si za¬
klade v nebesih, kjer  jih ne konča ne rija ne molj.  Met. —
Dela, ki je danes moreš storiti, ne odlagaj na jutro.  — Domo¬
vina je kraj, kjer je naša zibel tekla.  — Vsak kraj, koder  solnce
sije, leskeče božjih dobrot.  — Dajte nam kneza, kteri bi pravično
sodil naše pravde.  — Pravica da vsakemu svoj prav, kakor  (ka¬
kor šno) mu gre.

Oziravnik se more nanašati tudi na svojivni pridevnik ali za¬
imek, n. pr. Odpusti nam grehe, ki smo slaba nezanesna stvar.
— Premisli božjo  vsegamogočnost, kteri ravna ves svet.  — Ža¬
lostna je človekova,  ki zgreši prave poti v življenji.

Včasi se najde samostavnik, na kteri se nanaša oziravni zaimek, iz glav¬
nega v odvisni stavek prestavljen tako, da se ž njim v spolu, številu in sklonu
vjema, n. pr. Ktere besede brez premislika z jezika teko, za te navadno
serce ne ve.  Pr. — V kteri  koli stan  prideš, vsacega dolžnosti zvesto
spolnuj.

III. Prislorni starki,

§. 424. P ris lov ni ali pri rečni  stavki se obrazijo, če se
glavnemu stavku prislovno določilo odvzame ter po posebnem stavku
izreče, ki glavno djanje z ozirom na kraj, čas, način  ali vzrok
določuje; po tem takem so:

a) Krajevni.

§. 425. Krajevni  stavki določajo djanje glavnega reka z
ozirom na mesto;  stikajo je z glavnim stavkom oziravniki: kjer
koder, kamor, od koder, do koder — kjer koli, koder
koli  itd. Y glavnem stavku jim po navadi odgovarjajo srodni ka-
zavniki: tu, tam, tod, tj e, dotlej  itd.

a) Kjer — kjer koli  (lat. ubi — nemšk. wo, wo immer)
rabi nam sosebno pri glagolih mirovanja, n. pr. Kjer laž kosi,

229

tam ne večerja.  N.  pr.  — K j e r je obilnost , tam je presilnost.
N.  pr.  — Kjer  kuga razsaja, tam smert raja.  N.  pr.  — Vsaka
ptica rada tje leti, kjer se je izvalila.  N.  pr.

b)  Koder — koder koli  (lat. qua, quacunque — nemšk.
wo, auf vvelchen Wegen, wo iinmer) nam služi, kedar se naznanja
gibanje ali kretanje, ne pa mirno stanje, n. pr. Koder smertna kosa
kosi, sreče ni prave.  Virk. — Koder  jagnjiče skače, da Bog tudi
paše.  Sloniš. — Blažena naj bode tla , koder  teče bistra Sava.
Vilh.

c) Kamor — kamor koli, kamor  le  (lat. quo, quocixnque
— nemšk. wohin, wohin immer) kaže mer djavnosti v kako mesto,
n. pr. Kamor on veli, tje buče vetrovi.  Cegn. — Kamor  tvoja
sla ti kaže, preveč nagel nimaš biti.  Vodn. — Kamor  se človek
oberne, povsod  nahaja nadloge in britkosti.  Cegn.

d) Od koder, od koder koli — do koder, doklej  (lat.
unde, ex quo loco itd.), n. pr. Truplo se verne tje, od koder  je
bilo vzeto.

b) Časovni.

§. 426. Časovni  stavki določujejo dobo,  v kteri se djanje
godi. Na čelu jim stoje: kedar, ko, dokler, preden, kar,
kakor  itd., v glavnem stavku pa po gostem srodni kazavniki:
tedaj, ondaj, precej, zdajci, berž, v tem,  med  tem. itd.

a) Kedar, kadar — kedar koli  (lat. quum, quando —
nemšk. wann, wenn, so oft) kaže sploh na večkratno  djanje,
zraven mu je pa še nekak pogoj  e n pomen pritaknjen, ter nam rabi
v zaznamnjevanje sedanjega ali prihodnjega  djauja. n. pr.
Kedar  je vojska, tedaj  so nebesa odperta.  N. pr. — Kedar
Bog mudi, ondaj  se nič ne zamudi.  N. pr. — Kedar  kimovca
germi, žito, sadje zarodi.  Vodn. — Vsak narod, kedar  se začne
otesavati, začne to pri svoji domači besedi, da jo očedi.  Ravn.

b) Ko (tat. quum, quando, postquam — nemšk. als, da, weu.n,
nachdem itd.) nam služi za sedanje, pretekle in prihodnje dogodbe,
n. pr. Breda vstane, ko se dan zazori.  N. ps. — Ko se beli dan
zaznava, k delu gre vse, kar živi.  — Hudobnega pomiluj, ko se
mu najboljše godi.  N. pr. — Ko so zaškripala vrata, precej se
oglasi perutnina.  Cegn.

Včasi se ko ali kedar  izpusti, n. pr. Blago odide, um pride.  N. pr. —
Božič pride, zima odide.  N. pr.

c) Dokler, dokič, dok,  do  kar  pomenja:

«) da terpi djanje odvisnega stavka tisti čas, ali tisti čas in
tako dolgo, kakor djanje glavnega (lat. quamdiu — nemšk. so lange,
so lange als, vviihrend), n. pr. Dokler  imam repar svoj, vsak mi reče,
bratec moj!  N. pr. — Dokler  vstaja gorko solnce, zemlja ima sad
in cvet ; dokler  sije blaga sreča, z nami brati se ves svet.  Vilh. —
D okle  r je drevo mlado, lahko ga pripogneš, kamor moreš.  N. pr.

230

/?) da djanje glavnega stavka terpi, dokler uno v odvisnem ne
nastopi (bis, so lange bis, bis nicbt, so lange nichtl, n. pr. Nevoš-
Ijivost ni sita, dokler  ni pokončano, kar ona sovraži.  Met. —
Ne govori vmes, dokler uni ne izgovori.  Met.

d) kar, (lat. ex quo tempore — nemšk. seit, seitdem, seit der
Zeit wo) znamenjuje:

a)  dobo, od ktere sem djanje terpi, n. pr. Minljivost bije
strašni boj s prirodo, kar je svet domija rev.  Led. — Ne raz¬
kladam vam terpljenja, Tei smo ga prebili, kar iztergali so vas
zmed naše srede.  Cegn. — Dobro je bilo za nas, dokar so vozovi
tod hodili, ali odkar  so prestali, gremo nazaj.  Podg.

(i)  trenutek, v kterem kaj nastopi, (— als plotzlich), n. pr.
Dolgo je bilo vreme prijazno, kar se nebo poobleče  itd.

e) preden, p redno, prej ko, prej nego  (priusquam, —
ehe, bevor) naznanja, da se mora djanje, v glavnem stavku izrečeno,
poprej dogoditi, preden nastopi uno v odvisnem stavku n. pr. Pre¬
den prišla stara leta, kralj Matjaž je šel iz sveta.  N. ps. —
Vstani, preden  se zori.  N. ps. — Na zemlji veselje umira, še
preden se rodi  Led. — Terta se joka, predno rodi.

f) kakor, s čim, komaj, kakor hitro, berž ko, preč
ko, toliko  da,  da  le  (lat. ut, ut primum, quum prirnum —
nemšk. sobald, sobald als, wie, so wie), v glavnem stavku pa: berž
precej, zdajci  itd. Ti časovni vezniki pomenjajo, da djanje
glavnega stavka preč nastopi, s čim se uno odvisnega reka konča,
n. pr. Komaj  to izgovori, svojo dušico pusti.  N. ps. — Kakor
beseda materna umira, peša tudi naroda slava in moč.  Slomš. —
Le da prinesem kaj na mizo, precej pridem.  Cegn.

c) Primerj avni.

§. 427. Primerj avni  (komparativni) stavki določujejo ena¬
kost ali inakost  oseb in reči, ki je primerjamo po njih lastnosti
ali djavnosti. Primerjavne stavke začenjajo:

a) Kakor, k akti,  v glavnem stavku tako  (lat. sicut, quem-
admodum — nemšk. wie, gleichvvie) primerja reči po njih ena¬
kosti ali podobnosti; včasi se tako  izpusti, n. pr. Kakor  se po-
sojuje, tako se vračuje.  N. pr. — Kak or rosa vročino hladi, tako
de dobro lepa beseda.  Eavn.— Kakor vino pijanca premoti, tako
ošabnika žeja po časti.  Eavn. — Kakor  si je postlal, tako  bode
ležal.  N. pr. — Tiho sta zapustila svet, kakor  bi bil svečo po-
pihnil.  Cegn. — Kakor  trudnemu najemniku lep pomladni večer,
zdela se bode pobožnemu smeri mila in prijazna.  Eavn.

Včasi rabi v tem "pomenu tudi ko ali kot,  n. pr. Ko megla
pred solncetn zgrne, so posvetne sanje proč.  Led. — Ko bi trenil,
mine vse posvetno.  — Ko zbežno val hiti tje v okean, tak hitro
zbegne detešče z igrišč.  Led.

231

b)  kolikor — toliko  (lat. quot — tot, nemšk. 86  viel —'
als) nam služi, kedar merimo reči po množini ali številu, n. pr.
Kolikor glav, toliko misli.  N. pr. — Kolikor krajev,  toliko
običajev.  N. pr.

c) ko, kot, nego  (lat. quam — nemšk. als) nam rabijo, kedar
se eni reči lastnost v veči ali manjši meri prilaga ko drugi, so-
sebno pri primerjavni stopnji n. pr. Nič ni lepšega ko strah božji.

— Lepše kot srebro in zlato sije modrost.  Slomš. — Kar človek
od daleč gleda, zdi se mu drugače, nego  v bližini.  Cegn. — Kje
je boljše nego  med ljudmi , ki imajo nas radi!  Cegn.

Včasi nam služi v tem pomenu tudi kakor ali k akti  n. pr.
Bolj skerbe drugi Sloveni za nas, kakor mi sami za se.  Ravn.

— Besnična presodba bodi tebi ljubša, k akti  lažnjiva pohvala.
Slomš.

d) Razmerni.

§. 428. Razmerni  (proporcionalni) stavki kažejo mero, po
kteri se djavnost vekša ali manjša; za vezi jim služijo :

a) čem, č i m •— tem, tim (lat. quo — eo — nemšk. je —
desto), n. pr. čem više kdo stoji, tem niže more pasti.  Pr. —
Č i m više solnce vzhaja, tem bolj gasne zvezde po nebesu.

b) če, kolikor  (više, niže) — tem, toliko  (više itd.) n. pr.
Ce je više vstajalo solnce, bolj so se množile megle.  Cegn. — Ge
je starša (terta ), t oliko  boljo kapljico da.  Levst.

c) več ko, manj ko — več, manj, toliko  več  itd. n. pr.
Več ko je lažnikov, lože se zve resnica.  N. pr. — Veča  ko je
družina, veča je tudi ljubezen med njo.  Slomš.

d) kakor (lat. prout — je nachdem, naek Massgabe dessen),
kedar je mera glavne djavnosti zavisna na meri, ki jo obsega od¬
visni stavek, tako da se poleg tega manjša ali vekša, n. pr. Vsakemu
dojde, kakor  mu je prisojeno, dobro ali zlo.

e) Posledični.

§. 429. Posledični  (konsekutivni) stavki naznanjajo posledek
ali učinek glavnega reka, v kterem stojč ali se morejo na misli
dodati besede: tako, toliko, tako zelo  itd. Posledične stika z
glavnim stavkom: da, da bi, n. pr. Zaškertne podkev, zapraši,
d a pesek in ogenj se kadi.  N. ps. — Po ravnem polji v dir der-
čijo, da se dela gosta mi meglica.  N. ps. — Nobena zver ni tako
dobra, da ne bi bila časi tudi zla.  Cegn. — Nič na svetu ni
tako skrito, da ne bi s časom postalo očito.  N. pr. — Zakon na-
tore je tak, da iz malega raste veliko.  Kos. — Na svetu se le
prerado zgodi, da cvenk pravico prevpije.  N. pr.

232

f) Vzročni.

§. 430.  Vzročni (kansalni) stavki naznanjajo vzrok djanja v
glavnem stavku; začenjajo pa take stavke:

a) Ki k o (lat. quippe qui, quod — nemšk. da, indem) n. pr.
Kaj mi boš pravil, hi sam ne veš resnice!  — Ne taji, hi dobro
vemo, da si lcriv.  Podg. — O hvala vam, zelena ve drevesa, hi
stene ječi moji ste zakrile!  Cegn. — Komu smem verjeti, h o pre¬
varil me je on?  Cegn.

b)  ker, (lat. quia, quod — nemšk. weil, da), n. pr. Med se
liže, h er je sladek.  N. pr. —Ker bo hudobija obilno rasla, bode
ljubezen pri mnogih omerznila.  Met. — Pregrinja s čemim krilom
se višava, h er solnce proti večerni zemlji plava.  Levst.

Kedar se z vzrokom naznanja tudi čas, tedaj nam rabi včasi k e dar n. pr.
Verjemi mi, ki vem, kedar  sem zraven bil.  — Trije mož je bodo priče, ke¬
dar so videli.  Podg.

c) Ko, kot, kakor  (nemšk. indem; weil) naznanja vzrok, ki
pohaja iz osebkove lastnosti ali njegovega značaja; rabi nam so-
sebno tedaj, kedar se odvisnik kot pridevek glavnemu stavku pri-
dene, da bi se vzrok in nagib glavnega djanja ob enem na znanje
dal, n. pr. Kralj, kot blag mož, prepovedal je hončati mlado živ¬
ljenje.  — Starha, hot dobra duša molila je za-nj noč in dan.

g) Na m erni.

§. 431. Namerni  (finalni) stavki naznanjajo konec ali
namero  djanja ali stanja in se stikajo z glavnim stavkom po vez¬
niku : da, da ne — da bi, da ne bi (lat. ut, quo, ne — nemšk.
damit dass, auf dass); v glavnem stavku se nahaja čestokrat: zat6,
zatorej  itd., n._pr. Zato žarho solnce sveti, da sirote moje
hrepi.  Cegn. — človek mora imeti serce za ljudi, da ga imajo
tudi radi.  Cegn. — Mravlja se žene po živežu ob žetvi, da ima
po zimi haj živeti.  Kavn. — Bog nam pošilja križe in nadloge,
da ne bi na-nj pozabili.  — Pometali so orožje, da bi se lože
umehnili preveliki sili.  — Da se v lesku zvon zasveti, mora se
podoba streti.  Kos. — Uči nas šteti svoje dneve, da bomo mo-
drejšega serca.  Ravn.

h) Pogoj  ni.

§. 432. Pogojni  (kondicionalni) stavki obsegajo pogoj glav¬
nega djanja in naznanjajo, da se djanje dopolni, če se spolni pogoj
v odvisniku. Pogojne stavke začenjajo:

a) 6e (starsl. ašte, lat. si — nemšk. wenn, falls) pomenja, da
je pogoj v resnici ali vsaj po mislih govorečega resničen; druži se
torej le z določnikom, nikdar ne s pogojnikom,^ n. pr. Roža cvesti
ne more, č e jej Bog ne pomore.  Cegn. — Če Bog hoče, tudi
motovilo poči.  N. pr. — Vsaka žival je hvaležna, č e jo ima, človek

233

rad.  C egu. — Če je oče junak, bode sin gotovo vojščak.  N. pr. —
Kar skup ne more biti, pametno ravna, če loči se.  Kos.

b) Ako (lat. si — nemšk. wenn, wofern, falls) nam rabi, kotlar¬
je pogoj resničen, mogoč ali dozdeven, ter se menja z veznikoma
če in ko, n. pr. Sadje je les, ako ni kruha vmes.  N. pr. —^Ni
dobro, ako sreča se sovraštvo s sovraštvom.  Cegn. — Ako želiš
učenosti, pojdi v mesta med učene ljudi; ako hlepiš po časti in
visoki službi, pojdi kamor te serce pelje, ako pa želiš prave sreče,
ostani v domovini.  Erj. — Ako bi sirot ne bilo, žarko solnce ne
bi svetilo.  N. pr.

c) Ko (lat. si — nemšk. wofern, falls itd.) se druži sploh s
pogojnikom ter nam rabi, če je pogoj po predmetu (objektivno) ne¬
veljaven ali nedoločen, n.pr. Ni ga več moža besede, ko bi z lučjo
ga iskal.  N. ps. — Ko bi perce vnela, pisala bi listek.  Kr. r. —
Ko bi meni kdo tičico v jel, hotel bi mu dati prav dober Ion.  N. ps.

— Ko bi vedeli in spoznali, kaj je čas in kak hiti, vse drugače
obračali bi njega minljive dni.  Slomš.

Namesto „ko“ nam služi včasi: d a z določnikom, da se pre¬
več nesoglasnih pogojnikov ne snide, to pa sploh le tedaj, kedar je
glavni stavek v pogojnem naklonu, n. pr. Da sem jaz deželni sodnik,
vsakemu bi storil pravico.  Bavn. — Da sem velika umetnica v
malariji, vse drugače bi te oslavila, mila babica!  Cegn.

d) samo da, da le nam služi, kedar želimo, da se spolni djanje
v odvisnem stavku, n. pr. Ni treba gledati, kje mačka spi, da le
miši lovi.  N. pr.

e) vprašavni členek li, v slovenščini pa le bolj po redkem,
n. pr. Hočeš l i Boga iz serca prositi, temu je mesto povsod.  Cegn.

— In umre li glava rodovini, vladajo naj vkup blago otroci.  Levst.

Včasi je pogojni členek izpuščen, kar pa ni posneme vredno, boljše je, da
se spremeni pogojni odvisnik v priredni stavek, n. pr. Je nadelana cesta, ne
zajemajo pesta.  Vodn. — Bil bi kruh, zobje se dobe.  N. pr.— Vihar prir er ki
in ni več hudobneža.  Ravn. — Božja sapa naj potegne in trava usahne.  Ravn.

i) Dopustni.

§.433. Dopustni  (koncesivni) stavki pripuščajo, kar je glav¬
nemu stavku v nasprotji, in se ž njim stikajo po :

a) da-si, da-si tudi, da-si ravno, da ravno, če tudi,
ako tudi, ako ravno, če prav  (lat. etsi, quamvis — nemšk.
wiewohl, ohgleich, ungeachtet itd.); v glavnem stavku stoji po go¬
stem : vendar  itd. n. pr. Sv. Jakob žito zori, če se tud i solnce
kuja.  N. pr. — Vol je vol, če mu tudi  roge odbiješ.  N. pr. —
Dar ljubezni, da ravno  majhen, bodo spoštovali.  Cegn. — Da-
si ravno  ti je na rokah delati ali kmetovati ter do, ne prijema
naj se ti; Bog je obernil tako.  Bavn. —Ako ravno  sva brata,
mošnji si vendar niste sestri.  N. pr. — Moramo se ljubiti, če
tudi nismo rojaci.  Cegn.

b) da (lat. tametsi, etsi, licet — nemšk. mag anch, so sebr
auch, trotzdem dass) s pogojnikom, n. pr. Da bi bogat bil, moder
gotovo ni.  — Da bi delal kakor černa živina, vendar mu nič po
sreči ne izide.  N. r.

c) Večkrat nam rabi namesto kacega veznika sam dopustni ali
velevni naklon, n. pr. Enalci škerlatu naj so tudi vaši grehi,
kakor sneg bodo beli ; rudeči kakor karmezin naj so, vovnibodo
enaki.  Eavn. — P ril e g a j se še tako dragega kaj, mimo čiste
duše ni nič.  Eavn. — Možu , bodi  si (če je) še tak hrust, pre¬
misi ih gre, da položi ga lahko tudi mala stvar.  Valj.

Namesto dopustnik odvisnikov ljubi slovenščina ločivne prired-
nike, n. pr. Jezik je majhena prala, vendar dosti ušlata,  namesto:
čeravno je jezik majhena prata, vendar dosti ušlata.  N- pr.

Opombe: 1. Nemški „ohne dass, ohne zu“ se sloveni:

a) s protivnimi členki: ali, vendar, pa toda n. pr. Ich habe den ganzen
Tag gearbeitet, ohne die Arboit vollendet zu haben » celi dan sem delal, ali
(vendar, toda, pa) dodelati nisem mogel. — Ohne dich zu loben, muss ich dir
sagen ^ nečem te hvaliti, ali povedati ti moram. Navr. —Ich habe geschlafen,
ohne mich ausgeschlafen zu haben = spal sem, naspal se pa nisem. Navr.

b) z dopustnimi členki: da-si, da-si tudi, če tudi itd., n. pr. Das Kind
ist lustig ohne gesund zu sein = dete je veselo, da si ni zdravo. Navr. •—• Er
sprengte sogleich davon, ohne dass os ilim jemand befohlen h&tte = kar odhajal
je, če ravno mu nikdo ni veleval.

c) s pogojnimi členki: če, ako, da n. pr. Gehet niemals zu Tische, ohne
friiher das Tischgebet verrichtet zu haben » ne sedajte za mizo, da (če, ako)
niste prej odmolili. — Er gieng, ohne sich etwas aufgehalten zu haben» šel je,
ne da bi se bil kaj pozamudil.

d) s sedanjim prislovnim deležnikom, n. pr. Ihr beleidiget ihn, ohne
es zu wollen und zu wissen = žalite ga ne hote in ne vede. — Wir trugen
das Gold in den Hšinden, ohne dass wir es versteckten = v rokah smo nosili
zlato, ne skrivaj e ga. Navr.

e) s preteklim glagolnim deležnikom, n. pr. Er entfernte sich, ohne
ein Wort gesprochen zu haben » odšel je, ne spregovorivši besedice. Navr.

f) s predlogom brez  in samostavnikom, n. pr. Er lebt ohne zu sorgen
= živi brez  skerbi. Navr. — Sie arbeiten ohne zu rasten = delajo brez opočitka.

g) z glavnim stavkom, n.pr. Er schrieb uns, ohne dass er deiner envahnt
hatte » on je nam pisal, tebe pa kar nič ni v misel vzel.

2. Nemški „anstatt dass, anstatt zu“ slovenimo blizo tako-le: Anstatt die
Wahrheit zu sagen, verstummten sie=■ ne da bi resnico povedali, kar obmolknili
so. Met. — Anstatt mit dem alten Vater Mitleid zu haben, verspottet er ihn
= ne da bi usmiljenje imel s starim očetom — še oponaša ga. Eavn. — Ne da
bi očetovo zmoto prikril, raztresa ga še ali še le raztresa ga itd.

235

III- Pog-lavje.

C. Skerčeni in okrajšani stavek.

§. 434. Kedar imajo priredno - zloženi stavki nektere člene v
spolovini, tedaj se morejo še v ožo celoto vltrati ali s k er či ti.
Vsak skerčeni stavek se da spet v stavke razvezati, iz kterih je
postal. V skerčenih stavkih služi:

a) enemu dopovedku več osebkov, n. pr. N el) o in z e ml j a
sta zercalo božje modrosti (* nebo je zercalo božje modrosti in
zemlja je zercalo božje modrosti).  Slomš.

h) enemu osebku več dopovedkov, n. pr. Solnce vzhaja in za¬
haja vsej zemlji (-solnce vzhaja vsej zemlji in solnce zahaja vsej
zemlji).  Eavn.

c) enemu glagolu ali pridevniku več dopolnkov, n. pr. Bog je
stvaril nebo in zemljo (- Bog je stvaril nebo in Bog je stvaril
zemljo.  Eavn.

d) enemu samostavniku več prilastkov, n. pr. Vsaka reč ima
svojo dobro in slabo stran (* vsaka reč ima svojo dobro stran in
vsaka reč ima svojo slabo stran).  Pr.

§. 435. Kedar služi glavnemu nn odvisnemu stavku taisti osebek,
vjame se včasi odvisnik s tem z glavnim stavkom v krajšo in
spravnišno celoto, da mu osebek in spona z veznikom vred odpade,
glagolni dopovedek pa v nedoločnik ali deležnik preide, če je to
lepoglasju po godu, in sicer:

1. S pripomočjo nedoločnega naklona  krajšamo samo-
stavnikove t. j. oseb ko ve in dopolnkove  odvisnike z vez¬
nikom: da, n. pr. Domači jezik spoštovati , ptujega ne zaniče¬
vati  (nam. da . . . spoštuješ, . . . ne zaničuješ) bodi vsacemu dolž¬
nost.  — Bog daje solncu sijati  (nam . da sije) pravičnemu kakor
grešniku.  Slomš. — Varuj se pisavo preveč lepotičiti  (nam. da .. .
lepotičiš).  Slomš. — Milostiv biti  in prav storiti  (nam. da si
milostiv in prav storiš) je Bogu ljubše kakor klavni darovi.  Eavn.
— N ju p o iskati  (nam. da ..  . poišče) dd mu naročilo.  Preš.

Vse druge skrajšave z nedoločnikom se upirajo našemu jeziku, sosebno se
je varovati tistih, ki so po nemških skrajšanih z „um zu“ posnete. —• Po nem¬
ščini slade tudi č a s o v n o-v z r o č n i stavki, ki je sem ter tje ljudstvo, še rajši
pa nekteri pisatelji, z nedoločnikom okrajšane v rabo jemljejo, n. pr. Te vidit’,
gerje vid iti (ko  — ker sem vidil) napake, je serca rane vsekalo lcervave.
Preš. — Vi d it i Viliščani (ko  — ker so vidili), da je njih korenjak mertev,
so jo vlili.  Eavn.

2. S pripomočjo deležnikov  krajšamo:

a) prilastkove in dopolnkove  odvisnike z oziravnikom:
ki - k t e r i, a, o. Ce se godi' djanje odvisnega reka v tem istem
času kakor glavno — v sedanjosti, preteklosti ali prihodnjosti, na¬
stopi pr ide v ui sedanji,  če pa je že minulo, glagolni pr e-

236

tekli;  v terpevnem pomenu nam služi t e r p e v n o-pr e tekli  za
sedanjost in preteklost. Deležnik se ravnd v sklonu, spolu in številu
vselej po tisti besedi, kteri je bil odvisnik \  pojasnjevanje dodan,
n. pr. Drevesa otresajo tisoč in tisoč kapelj lesketajočih  (nam.
ki se leskečejo) po zeleni svoji obleki.  Cegn. — Dim se bliža do¬
linam tem , pokojno še živečim  (nam. ki . . žive).  Kos. — Prinesli
so mu mertvoudnega, ležečega  (nam. ki je ležal) na postelji.
Met. — Sedečim  (nam. tistim , ki so sedeli) v smertni senci je
luč prisvetila.  Met. — P ob ol j šavše  ga  se  (nam. tistega, ki se
je poboljšal) nikar ne zaničuj in ne očitaj mu grehov.  Kavn. —
Dog se je pokazal Izraelcem odrešenika, nekdaj njih očete iz egip¬
tovske dežele izpeljavšega  (nam. ki  je izpeljal . . .).  Kavn. —
Vino, po meri pito  (nam. ki se. . pije), je za priletne ljudi, kar
je mleko otrokom.  Slomš.

Ce je dopovedek sarnostavno ali pridevno ime, izpade z ozirav-
nikom tudi pomožnik, n. pr. čast, vodena gaz  (nam. ki je  ..), hitro
zvodeni.  N. pr. — Kratki in krepki so slovenski pregovori in pri-
slovice, podobne žlahtnim jagodam v kiti govora  (nam. ki so po¬
dobne . .).  Slomš. — Človek ima veselje, ko vidi bučele, marljive
delavke  (nam. ki so . .), ves božji dan letati iz ula pa sopet v ul.
Cegii.

b) pri slo vil e odvisnike časa, načina, in vzroka.  Po
odpahnjenem vezniku preide dopovedek, če je djanje odvisnega reka
istodobno z glavnim, v sedanji prišlo  v ni,  če je pa že preteklo,
v glagolni pretekli  deležnik, n. pr. V razoru grede  (nam.
ko gre) naj sveti se lemež.  Šub. — Toliko je upal Ludovik Fri¬
deriku, da mu je hotel, s pr avl j a j e  s« (nain. ko se je spravljal)
nad Pruse, izročiti vso moč.  Vert. — Človek sili dalje in dalje,
vedno hrepene  (nam. ker hrepeni) po višem in višem  Tert. —
Turki so po deželi razsajali sožigaje  (nam. tako da so soži
gali), česar vse je iskra lotila, pokončevaj e in more  (nam.
tako da so, ter so pokončevali in morili), kar se je gibalo.  Terd.
— Odmetavši  (ko je odmetal) sulice , sežnja dolge, v beg je
tekel, kdor je teči mogel.  Kr. r. — Vsekavši  (ko je vsekal)
vsak svojo vejo, gredo urno za njim.  Kavn. — Sezida  v  (nam.
ko si sezidal) vse z besedo eno, pr oštir aš v stvar se porojeno.
Levst. — Al te huda je razrila burja, suvši  (ko je sula) točo
iz nebes širocih, oplakni  v ši  (ki je oplaknila) glave gor zelenih,
izplaknivši  zlatopesko glino.  Kr. r. — To izrekši  (nam. ko
je izrekel), poravna se nazaj na postelj in umerje.  Ravn.

237

IV. Poglavje.

D. Množno - zloženi stavek.

§. 436. Da se kaka obširniša misel na vse plati na tanko iz¬
reče, združijo se na Cesto trije ali še več rekov v večo celoto, ki
jo mn o ž no-z 1 o ž e ni stavek imenujemo. --Množno-zloženi stavek
obstoji ali iz samih glavnih ali iz glavnih in odvisnih stavkov.
Najnavadniše zveze so:

1. Združeni so v množno - zloženi stavek sami glavni stavki
(množno priredje),  n. pr. Tukaj smo le tujci, popotniki v
solmi dolini, povsod nas nevaršine obdajajo, terpljenje je božjih
otrok delež na zemlji.  Slomš. — Pred noge ti je verzen biser,
skloni se in poberi ga, sam se ti ne vzdigne.  Napr. — Opasujejo
z veseljem, se griči, z drobnico so odete muljave, dola se zagri¬
njajo v žita, vse vriska, prepeva vse.  Eavn.

2. Glavnem reku sta pridružena dva ali več odvisnih stavkov,
ki se ga raznoverstno oprijemljejo: ta stoji spredaj, uni za njim,
spet drugi v njegovi sredi, kakor to glavna misel zahteva (množno
podredje).  Kar se tiče njih razmeri k glavnemu reku, stojč od¬
visniki med seboj:

a) na enaki  stopnji t. j. vsi so le glavnemu stavku poddru-
ženi, nobeden lcacemu odvisniku, ter ga z raznih ozirov določujejo,
n. pr. Ako poslušateljem rano vsekaš, skerbi, da jo tudi pohladiš
in zaceliš.  Slomš. — Slovenji starši, ki slovenji znajo, pa svojih
otrok kar slovenskega jezika ne uče, ti so nehvaležni hišniki, ki
svojini otrokom drago domačo reč zapravljajo.  Slomš.

b) na neenaki  stopnji t. j. samo eden je podldžen glavnemu
stavku, vsi ostali so pa eden od druzega zavisni, n. pr. Priden go¬
spodar skerbi, da svojim nastopnikom česar ne zapravi , kar je
od svojih prednikov prejel.  Slomš. — Življenje naše je sejanje,
pri kterem se poleniti ne smemo, ker čas po bliskovo leti in vemo,
da, kdor je len ob setvi, malo žanje.  —č.

3. Dvema ali več glavnim stavkom sta pridružena dva ali več
odvisnikov, ki stoje med seboj v razmeri prirednosti ali podrednosti
ter se mnogotero vežejo z glavnimi stavki, n. pr. Neznan je tu po¬
čitek, ptuj pokoj, kjer solnce meri nam kratkobo dni; minljivost
bije že svoj strašni boj s prirodo, kar je svet domija rev.  Led. —
Na tvojo besedo, o kmetovavec! zraste za hišo, kjer je le robida
omoh imela, orehovo drevo, da se ti v njegovi senci otroci igrajo;
na tvojo besedo ti tern hruško rodi, jabelko se ti čudo na lesniki
debeli, pridelana kapljica vinca te v Gospodu veseli.  Vert.

§. 437. K množno - zloženim stavkom spada tudi strok  ali
perioda, ki ni drugega kakor umetno v spregledno celoto sestav-

238

ljena zbira glavnih in odvisnih stavkov, v kteri glavna misel še le
s poslednjim stavkom svoje popolne jasnosti doseže.

Vsaka perioda je izobražena najmanj iz dveh stavkov, ktere
njene člene  imenujemo, prvi je prednji,  drugi naslednji  člen.
— Periodi, ki obstoji samo iz enega glavnega in enega odvisnega
reka, pravimo prosta,  tistej pa, v kteri sta obd člena ali je vsaj
eden po odvisnikih tako razširjen, da je vsak sam o sebi že strok,
razširjena  perioda.

Po številu členov razpadajo periode na d v o-, tri-, štiri-  in
v e č čl  e nn  e. Vsaka perioda bodi lehko spregledna, popolna in blago¬
glasna, n. pr. Ko izgublja jeseni natora svoje lepote, Jco mine
cvetlica za cvetlico , ho pade list za listom : tedaj se začno zbirati
po ledinah in zvomhih ptičja Icerdela.  Erj. — Ah mili dečelc!
ho prideš na, prod življenja med lcernice in pečine, ho bodo valovi
ladij o tvojega življenja premetavali: spominjal se bodeš tihega
pristana, od hterega si odplul.  Cegn. — Kjer valovi prijazno
šumljajo, hjer se ribe ljubico igrajo, lej er čolnič tiho plava naprej
svojo pot in ribič razpenja svoje mreže: čez malo dni tam ro¬
žice zacveto, živina se pase, lcosec brusi hoso svojo.  Lik.

III. Vezava besedi in rekov.

0 porezstavi besedi sploh.

§. 438. Veliko je ležeče na tem, v kterem redu se verste be¬
sede v stavkih druga za drugo, kajti na to se opira jasnota in lepo-
glasje vsacega jezika. Da-si tudi je v tej reči naš jezik posebno
gibčen, da se morejo besede s prečudno lahkoto pretikati, vendar
le oblega se tudi slovenščini najbolje tista stava besedi, ktera se
najože vjema z naravo in z zakoni našega mišlenja. — Po pre¬
čudni mnogoterosti naših misli in čutov, kterih je treba, kolikor
je mogoče po vsej bistvenosti z besedami razodeti, ravnd se tudi
različnost v razredovanji ali razpostavljanji posameznih besedi v
stavku.

Eed, v kterem verstimo besede, je dvojen, namreč: naravni
in umetni. — Naravnega  reda se deržimo, kedar verstimo be¬
sedo za besedo, kakor se misel za mislijo rodi v naši duši; kedar
hočemo pa na kak posamezen člen oberniti bravčevo pozornost,
tedaj razpostavimo besede po umetnem  redu, ki versti besede po
njih važnosti v govoru. Najimetniše je p er .v o mesto, potem zad¬
nje;  najmanjše veljave v stavku je sreda.

239

A. Y prostem stavku.

§. 439. Kar se tiče naravnega  reda besedi y prostem stavku
treba si je pomniti:

a) v obče.

1. Osebek,  ki se pervi rodi v naših mislih, stoji na pervem
mestu, dopovedek  pa za njim; spona  se vrine med osebek in
dopovedek n. pr. Besede mičejo.  — Zgledi vlečejo.  N. pr. — Raz¬
vada Je bolezen.  Slomš.

Če je osebek v glagolu skrit, dene se glagol kot dopovedek na
pervo mesto, n. pr. UJcam in vriskam.  — čujte zvona stok in
rig.  Kos.

2. V izobraženih stavkih stoje pojasnila sploh blizo  pojasnjenih
besed, pred njimi ali za njimi, kakor zahteva stavkovo razmerje;
o razredbi stavkovih pojasnil pomni si to-le:

a) prilastki,  če so pridevniki ali pa samostavniki v dajav-
niku, stoje sploh pred svojim imenom, sicer pa za njim, n. pr.
Materna beseda je jasno ogledalo vsacega ljudstva.  Slomš. —
Modre besede o pravem času so zlata jabelka v srebernem torilu.
Ravn. — Blagi otroci so staršem častita podpora.  Slomš.

b) dopolnki  se devajo za tisto besedo, kteri so dodani v do¬
polnjevanje, n. pr. r Solnce razvedri oko.  Cb. — Smert ozdravi bo¬
lečine.  Cegn. — Človeška omika ima korenino v pisavi.  Napr.

Če stoji dopolnkov kteri v dajavniku, dd se mu mesto pred to-
živnikom n. pr. Očetov blagoslov otrokom hiše zida.  Ravn. — Ta
človek ve vsaki reči glas.  N. pr. — Solnce deli ženil jakom gorkoto
život in luč.  Napr.

c) prislovni določki  stoje včasi pred besedo, ktero pojas¬
njujejo , včasi za njo,  kakor to misel celega stavka zahteva le na¬
čin n o določilo naj stoji v terdivnem stavku sploh pred dopovedo-
vavnim glagolom, sosebuo če je osebek pred glagol postavljen ali
pa v njem skrit, n. pr. Bogastvo iz odertije se nenadoma razbije.
N. pr. —- Lahko je prislužil , lahko razrušil.  N. pr. — Bratje in
sestre se daleč narazen najbolj ljubijo.  N. pr. — Peč je po zimi
potrebna reč.  N. pr.

b) po samezi.

§. 440. 1. Pridevnikom  se daje mesto pred imenom, kte-
remu služijo v pojasnjevanje, n. pr. Prava snaga ne sega le do
praga.  N. pr. — Vsaka reč ima svojo solnčno in svojo senčno
stran.  — Vsaka noč ima svojo moč.  N. pr.

2. Krajša  (breznaglasna) oblika osebnih zaimkov: me, te,
se, g a, j e — m i, ti, si, mu, j ej“ itd. deva se sploh med pomožnik
in glagol ali med osebek in glagol, samo sedanjikov pomožnik 3.

240

edinje osebe: j e in pa prihodnjik: bom,  boš, bo itd. im& brezna-
glasne osebne zaimke vedno pred  seboj, kakor je razvidno iz tega
le pregleda:

Književnost nam odpira veličastno poslopje, vsacega znanja.
N. pr. — Davidova umetnost na Jiarpo mu je odperla kraljeva
vrata.  Ravn. — To mi je plug in brana.  N. pr.

Povračavni zaimek: „se, si“ dene se vselej pred druge osebne
zaimke, če se ž njimi snide, n. pr. Usmili se me po svoji milosti
Ravn. — Gnjusi se mu vse hudo.  Ravn.

3. Slovenski glagol se nahaja od kraja, v sredi, pa tudi na
kraju, kakor je to misli po godu, ki jo denemo v stavek; le toliko
zahteva njegovo svojstvo, da se sploh ne stavi predaleč od svojega
pomožnika in da stoji v večih stavkih rajši v sredi za pomožnikom,
ko od njega oddaljen na koncu celega reka, n. pr. Pripaše svitlo
sabljico.  N. ps. — Tema se je umaknila svitlobi.  Napr'. — Rahla
beseda zlobnost ulolaži.  N. pr. — Meni, da mu bo kapala mana
z nebes.  N. pr. — Turka je prišlo, kakor listja in trave v naše
kraje.  Drobt.

4. Ker je pervo mesto v stavku vedno najvažniše, zat6 ne
smejo začenjati govora breznaglasne besedice ali b r e z n a g 1 a s n ic e,
ki so a) pomožni  glagol v sedanjiku sem, si, je — sva, sv e,
sta, ste — smo, ste,  so  in aoristna oblika: bi, — b) krajša
oblika osebnih zaimkov: me, te, se, ga, je, mi, ti, si itd;
c) krajša oblika piihodnjikova: bom, boš,  bo,  itd. in d) glagol
čem, češ,  če. Kar se tiče rabe breznaglasnih besedic v stavku,
pomni si to-le:

a) Kedar osebek začenja stavek, stoje breznaglasnice tik za
njim n. pr. Govorilo je zdravilo.  N. pr. — Jaz se ga bojim kakor
žaba dežja.  N. r. — Jaz sem proti njemu kakor kaplja na ve¬
jici.  N. pr.

Kedar se pa zaimek kot osebek v glagolu skrije, stopi brezna-
glasnica vselej za dopovedek, n. pr. Dobro mu je  (ne pa: mu je
dobro), kakor ribi v vodi.  N. pr. — Vlači se kakor megla brez
vetra  (ne pa: se vlači ...).  N. pr. — Beseda mu teče  (ne pa: mu
beseda teče) kakor sok v dobu.  N. pr. — Blišči se kakor svitlo
solnce  (ne pa: se blišči . . .).  N. pr.

b) Kedar imd osebek za seboj kak pristavek, bodi si prilastek
ali pridevek, tedaj denemo breznaglasnico vselej za ta pridevek,
n. pr. Krizostom zlatousti je napisal veliko pisem.  — Deček pri¬
jaznega lica je bil naš vodnih.

c) Kedar začenja stavek dopovedek ali dopolnek ali pri-
slovni določek, dene se breznaglasnica za besedo, ki namesto
osebka na pervem mestu stoji. Preglejmo sledeči stavek po raznih

Jaz sem ga poslušal
Ti si ga poslušal
On ga je poslušal

Midva sva ga poslušala i. t. d.
Jaz ga bom poslušal,

Ti ga boš poslušal i. t. d. N. pr.

241

teh razmerah: z osebkom : Bog je stvaril človeka po svoji po¬
dobi ;  — z dopovedkom: Človeka je stvaril Bog po svoji podobi ;

— s prislovih m dol očkom: Po svoji podobi je stvaril Bog člo¬
veka.  Sv. p.

d) Glagol „sem, si“ itd. začenja govor samo tedaj, kedar je
samostojen ne pa pomožen, navlasti če ima naglas, n. pr. Je Bog,
ki vse ravna.  — Je oko , ki vse vidi.  — Je li prostor o jen? Je.

— Ali bo varh vdovam in sirotam? Bo (bode).

5. Nikavnica ne stoji vselej pred svojim glagolom in odrine
načinovo določilo, če je bilo prej pred glagolom, za glagol, n. pr.
Fant lepo piše  — fant ne piše lepo.  — Človek vodi celo na
konju ne uteče.  Cegn. — Ne prepaliuj si želodca z osladnimi
jedmi.  Ravn. — Z jezičnim se nikar ne prepiraj.  Ravn.

Kedar se snide nikavnica z zastarelo aoristno obliko „b i“,
stopi pravilno pred njo kakor pred druge glagole, toraj : ne bi ve¬
deli , ne bi znali  itd.; v sedanji slovenski pisavi pa se nahaja po
gostem za njo, rekel hi zat6, ker smo glagolske narave besedice
„bi* skoraj popolnoma zabili, n. pr. Ko vroči trud bi ne  (nam. ne
bi) potil človeka, kako bi v persih misel se rodila!  Cegn. —• To
bi ne bilo prav.  (nam. to ne bi bilo prav), ko bile grablje imeli,
vil pa ne.  N. pr.

6. Tprašavni členek „li“ stopi tik za glagol, s kterim se vpra¬
šanje zastavlja, n. pr. Je li to resnica?  — Ni li ta otroška igra
podoba prihodnjega življenja ?  — Prideš li ti ali tvoj brat ?

§. 441. Po umetnem redu se verste besede:

1. Dopovedeli stopi pred osebek in za njima se porazverstž
ostali stavkovi členi , n. pr. Popotniki in gostje smo na zemlji.
Ravn. — Vehk dar božji je materni jezik.  Sloniš. — Prestrašna
korenina vsega zlega je pohlep.  Slomš. — Oterpnili so udje mi
in sklepi.  Preš. — Baztergane so niti naše zveze.  Cegn.

2. Prilastek, ki stoji v navadnem redu pred samostavnikom
dene se za-nj, uni pa pred-nj, n. pr. In vzame sabljico ostro in
kakor solnce tak svitlo . N. ps. — Bajte zobati pšenice zrele , dajte
piti mu rebulje bele.  N. ps. — Srebern las je starosti kras.  N. pr.

— Pero je zgovornosti močno bandero.  Slomš. — Molitev je vsake
kerščanske hiše najboljša varhinja.  Slomš. — Najlepša sreča je
v naročji božjem.  Kos.

3. Kedar se opira glavna misel na dopolnila ali določila, sto¬
pijo dopolniti ali prislovni določiti na pervo mesto, n. pr. Stare
smert pokosi, mlade postreli.  N. pr. — Svetu pokažite lik domače
navade in misli.  Kos. — Kakor senca ginejo naši dnevi.  Ravn.

— Na domačem pragu se petelin lehko repenči.  N. pr. — Med
cvetje se skrivajo tudi strupene kače.  Napr. — V lesu černem
se dviguje skala, in na skalo stopi silni Zaboj.  Kr. r.

4. Besede, ki prav za prav vkup gredd, porazmaknejo se po
drugib stavkovih členih, n. pr. Mrak ovije zemljo temen.  Kos. —

Slovenska slovnica. 16

242

Gradove varvaj zidane.  N. pr. — Život mi vsemi in glavo.
N. ps. — Skalnih vrat rasdene se terdnjava.  Olib. — Pila merzlo
bom vodo, Tei v čemi gori se dobo.  N. ps. — Kratke reče vsem
skrive besede.  Kr. r.

5. Pomožni glagol, ki stoji po navadnem redu koj za osebkom
ali dopovedkom, pomakne se proti koncu ali cel6 na konec celega
reka, n. pr. Človek bres vere, vere ni vreden.  N. pr. — Vladala
na mestu, mile bres ljubezni ptujka bo.  Kos. — Nobena ptica
bres perotja ni, bres orožja tudi jas ne bom.  N, ps. — Tu pri
vas ostala bom, tu pri vas zaspala bom.  N. ps.

G. Posamezne besede ali celi reki se ponavljajo, kar se nahaja
sosebno v narodnih pesmih, n. pr. Skerbna mati, urno mi vstanite ,
oj vstanite in mi razložite.  N. ps. — Za mizo sta popotna dva,
popotna dva, oba mlada.  N. ps. Hitro hitro mine čas, mine tudi
lep obraz.  N. ps. — Ah vi lesi, temni lesi, miletinski lesi!  Kr. r.
— Radost se po vsej raznese Pragi, ohol Prage razleti se radost ,
po vsej zemlji od radostne Prage.  Kr. r.

7. Včasi se navadni način pripovedovanja opusti in z zastav¬
ljenim vprašanjem veljava sledeče povedi povzdigne, ali pa se kak
stavkov člen za se postavi in v stavku po kazavnem zaimku nado¬
mesti, n. pr. Kaj vam pravim, vi sosedje, bratje in vam drugim,
ki ste moji svatje, ženitvanja so mi pričakovali, jutri ju pa
bomo pokopali.  N. ps. — Kljukec, to ti je bila zvita glava, da
mu po vsem Kranjskem ni bilo para.  — Sramožljivost, ona je
angelj, kterega je dal nedolžnosti Bog za varha.  Kavn.

B. V zloženem stavku.

§. 442. Kakor v prostem, kaže se tudi v zloženem stavku
velika različnost v porazstavljanji pozameznih besedi in rekov, tako
da se lože daje iz djanske rabe naučiti, nego spregledno v slovniška
pravila povzeti. Samo v obče bodi tu omenjeno, da se vežejo glavni
in odvisni reki zloženega stavka blizo v t&m redu, po kterem se
verstč ali prebirajo posamezni členi v prostem stavku. Odtod se
nahaja vsak odvisnik navadno na tistem mestu, kjer se je bil kot
člen prostega reka glavnemu stavku odcepil, zdaj spredej, zdaj
zadej, zdaj v njegovo sredo postavljen. Komur je torej znana stava
besedi v prostem stavku, ta bode tudi odvisnikom z lehkoto pogodil
pravo mesto; sicer pa naj se pomni:

1. Slovenščina rada začenja govor z glavnim stavkom, ker po
navadi ta glavno misel izrekuje; če se pa po odvisniku naznanja
misel, ki se je perva rodila, tedaj' stopi odvisni stavek na pervo
mesto. Po tem takem nam služijo osebkovi  stavki navadno kot
sprednjiki, prilastkovi  kot srednjiki, dopolnkovi  kot nasled-
njiki, p r i s 1 o v n i pa nekteri kot sprednjiki,  nekteri kot n a-
slednjiki.  Najmanj se slovenščini prilegajo srednjiki, zato se

243

•

stavek po gostem tako zasuče, da pridejo vsemu reku na konec,
n. pr. Kdor je moder, Jemalo spozna stopinje proti nesreči, da
se je ogne.  Met. — Kdor hoče iti na Dunaj, mora pustiti trebuh
zunaj.  N. pr. ^— Ne obetaj si in ne želi, kar ti ne gre po pra¬
vici.  Met. — Če te nadloga obišče, spomni se, da je veliJco drugih
še bolj nadložnih, od Jcterih se imaš poterpežljivosti učiti.  Met.

— Kedar ogenj ljubezni ugasne, sJcušnjave človeka zelo lehJco
podero.  Met.

2. Kedar je odvisnik glavnemu stavku v sredo ali na konec
postavljen, treba je vselej gledati, da se pritisne precej za tisto
besedo, kteri je dan v pojasnjevanje, da ne bode med njimi nikake
druge besede, razun kacega imenu pritaknjenega pojasnila, n. pr.
Vsako delo ima svoja glasna znamenja, Jeter  a so čudna aili
morebiti smešna tem, Jci niso tistega dela.  Vodn. — Dog, kteri
siti in napaja, ne zapusti nikogar, Jcdor  se sam ne zapusti.  Pr.

— MarsiJcteri se hvali s tacimi rečmi, Jcterih  bi ga moralo
sram biti.  Met. — Govornik mora poznati pravila , po Jeter  ih
se govor umetno zlaga, in tudi pravila, po Jcterih  se zložena
stvar taJco pred oči stavi, da poslušavca zavzame.  Slomš.

3. Dopovedovavni glagol stavku sploh na konec poldadati, kakor
v odvisnikih v nemškim, to slovenščini ni lastno; pravo mesto mu
je krnalo za oziravnikom ali veznikom, hodi si precej za pomožni-
kom ali vsaj blizo njega; predaleč naj se glagol nikoli ne deva od
svojega pomožnika, sosebno na konec ne ■— razun v krajših stavkih,
n. pr. Sam Bog ve za mejniJce, doklej bo seglo  njegovo usmi¬
ljenje.  Met. — Veseli naj bodo mladenči, da je od začetJca ne
silim,  o s ptujimi neznanimi besedami.  Vodn. — SJcerbi svoj
jezik oliJcati in tako berhko govoriti, da ga bodo spoštovali
tudi sosedje.  Slomš. — Kdor'le svoja dobra dela vidi  in zaslu-
ženja drugih ne pozna, ta je nauka potreben.  Met.

4. Kakor v prostem, enako tudi v zloženem stavku brezna-
glasne  besedice ali b re z n aglas  ni  c e ne smejo začenjati go¬
vora. Da tu pravo pogodimo, treba je gledati na to, ali stoji od¬
visnik za glavnim stavkom, pred  njim aii pa v njegovi sredi.

a) Če stoji odvisni stavek z a glavnim, stavijo se breznaglas-
nice v glavnem tako, kakor smo to videli v prostih rekih, v od¬
visniku pa se naslanjajo precej na oziravni zaimek ali veznik, n. pr.
Mar si Jedo svojega dobrotnika graja in opravlja, Jcar meni, da
mu je premalo dobrot slcazal.  Met. — CloveJcu sosebno težko de,
aJco spozna, da mu resnico prikrivajo in ga z lažjo tolažijo.
Met. — Ne plaši se , ako s e zbodeš na poti življenja ali ti ne¬
sreča za petami gre.  Slomš.

h) Če stoji odvisnik pred glavnim stavkom, naj se pazi, ali
je glavni stavek zvezan,  z odvisnikom, po'kakem kazavnem za¬
imku ali členku aii ni zvezan;  veže se pa odvisni z glavnim
stavkom tako, da sledi na oziravnike v pervem kazavnik v drugem

16 *

244

stavku, kakor: kdor, kteri— ta, tisti, oni; kar — to, ono;
kjer — tam, onui; koder — tod; kamor — tj e; kedar

— tedaj, on daj; kakor — tako; ako, če — tako; ako
(če)  ravno — vendar i. t d. in sicer:

«) kedar je odvisnik zvezan z glavnim stavkom po kakem ka-
zavniku, tedaj se postavljajo breznaglasnice tik za ta kazavnik,
kterega je sosebno tedaj potreba, kedar z oziravnikom ni v tem
istem sklonu, n, pr. Komur ni sreča prirojena, ta si zastonj za
njo pete brusi.  N. pr. — Kdor se s hudobnim peča, ta se nam
popači.  Ravn. — Kar se v igri dobi , to se v igri izgubi.  N. pr.
—■ Kakor se zlato v ognji spozna, tako  se  pravi prijatelji v ne¬
sreči skušajo.  Met. — Za kar se velikrat prepirajo in pravdajo,
to ni dosti več vredno, ko oslova senca.  Met.

ji)  kedar je kazavnik v glavnem stavku izpuščen, tedaj pokla-
damo breZnaglasnieo za pervo samostaluo besedo, samo krajša po-
možnikova oblika „je“ in „so“ stoji včasi od kraja namesto daljše:
jest  in je  s o itd., ki nam ne rabi več, n. pr. Kdor le pika in
pa stoka , služil šibo  komaj krop.  Pot. — Ako te tvoje desno
oko pohujša , izderi j e in verzi j e od sebe.  Met. — Kdor s e
hoče svoje teže iznebiti, mora jo prej dobro poznati.  Met. — Da
se resnica , prav spozna, treba je čuti dva zvona.  N. pr. — Ge
skušam ptica se s tebo, život mi vzemi in glavo.  N. pr. — Kdor
svojo domovino v resnici ljubi, ne sramuje s e maternega jezika,
ki domače kraje po domače oživlja.  Slomš. — Kdor slovenščino
ljubi, cedi j o in lika pri sebi in pri drugih.  Slomš. — Kdor
ne vaga, j e brez blaga.  N. pr.

Ce ne moremo drugače, vzamemo včasi daljšo obliko, kjer jo
imamo, ali pa postavimo osebne zaimke: jaz,  ti, on  itd. od kraja,
n. pr. Ge si sam ne znaš pomagati, jaz ti ne morem.  N. pr. —
Kdor se slovenski govoriti sramuje, njemu  se bo jezik gerdo
zapletal, kedar bo po domače govoriti potreba ; le kogar sloven¬
ščina veseli, on bo čedno govoril, kakor se spodobi omikanemu
človeku.  Slomš.— C e je oče junak , bode  sin gotovo vojščak.  N. pr.

Včasi se nam je daljša oblika tako obrusila, da nam ostane
samo nje konec v ustih, n. pr. Kdor maže, (nje)mu kaže.  N. pr.

— Kdor čas ceni, (nje)ga čas tudi.  N. pr.

c) Kedar je odvisni stavek med glavni vtaknjen, tedaj imamo
ravno tako , kakor pod b) odvisni stavek spredej, glavnega drugo
polovico pa zadej; razloček je samo ta, da druge polovice nikoli
ne začenja kak kazavnik. Breznaglasnica stopi tedaj tukaj za pervo
samostalno besedo ali se jej da daljša oblika; k večemu utegne
ostati od kraja, ko bi po prestavi za samostalnico prišla stavku
na konec ali preblizo konca, kar uho žali in lepoglasje kerha,
n. pr. Dobrota, ki se očetu skaže, nikdar ne b o d e pozabljena.
Kavn. — Misli, ki odlete, težko se ti povernejo. — Zakon ,

245

primerno razglašen, vezaven j e za ves narod,  Podg. — Rodove, ki
nimajo prave vere ne nauka , bodeš težko ločil od živine.  Slomš. —
5. Da bode tvoja pisava domača in prav narodna, pomni si
besede, ki so je napisali nepozabljivi Slomšek slovenski mladini
v sporočilo: »Slovenska pisava ljubi krajše  stave od nemške;
njen kinč so zernate misli, krepki izreki in pa v domačem duhu
ubrane podobe. Preobširne stave so rade vodenične in mračne za
prosti razum Slovencev. — Stave tvojega govora naj se verste v
čedni razmeri tako, da eden stavkov predolg, drugi prekratek ne
bode. — Varuj se pisavo preveč lepotičiti; preveliko rožic, prilik
in zgledov je potrata. Vodenična  pisava ima veliko besedi, pa
malo zernja — mlačna  ali cel6 merzla poslušavcev in bravcev
ne pogreje —, mračna  glave ne pojasni in serca ne razgreje,
kakor solnce oblačno, — medla  nima krepkih misli ne cvetja,
brez prave logike  dolg čas dela, — zmedena in zahoma-
tana  izpeljati ne more in poslušateljem težo napravlja, — pre¬
obširna  preveč kroži in se z besedami in izreki preobloži ter
razum temni, —• prepočasna in dolgočasna  svojo reč kroži
in ongavi tako, da besede poprej opeša, nego končd. Tudi prese¬
kana in presuha  pisava ne veljd, ako pišeš, kakor bi otrobi
vezal brez prave zveze in oblike. — Posiljena pisava vlači misli -
in stavke, cvetje in prilike v svoje kolo kakor za lasč; take besede
so poslušavci in bralci hitro siti. — Teh in tacili napak se varuj,
kedar pišeš: naj teče prav po domače, v čisti slovenščini tvoje pero!“

I

/

247

Imenik slovniških izrazov.

A.

Azbuka, altslov. Alfabet.

B.

Beseda, Wort; Bede.

Besedoskladje, Wortbildung.
Besedoslovje, Wortlehre, Etimologie.
Blagoglasje, Wohlklang.

Breznaglasen, tonlos.

Breznaglasnica, enklit. Wort.
Brezoseben, unpersonlich.

Brezsponen, bindevokallos.

C.

Celota, Ganzes.

Celoten, Stamm-, nicht zusammenge-
setzt.

Cirilica, cirilisch.es Alfabet.

Č.

Čas, Zeit.

— predpretekli, Vorvergangenheit.

— pretekli, Vergangenheit.

— prihodnji, Zukunft.

— prostominuli, Aorist.

— sedanji, Gegenwart.

— terpežno-minuli, Imperfekt.
Časoven, Zeit-.

Čegavosten, s. svojiven.

Cerka, Buchstabe.

Čerkopis, — je, Buchstabenschrift.

Člen, Glied.

Členek, Partikel.

D.

Dajavnik, Dati v.

Deblo, Stamm.

Deležnik, Mittelwort, Partizip.

— opisovavni, umschreibendes M.

— pi-avi glagolni, wahres verbales M.

— pridevni, beiwortliches M.

— prislovni, nebenwortliches M.

Delilo, Unterscheidungszeichen.

Delivec, distributives Zahlwort.

Doba, Genns, Porm.

— d javna s. tvorna.

— srednja, Medium.

1 Doba, terpevna. Passiv.
j — tvorna, Aktiv.

| Določnik, Indikativ.
j Določen, bestimmt.
j Določevaven, bestimmend.

Dolžina, Lange.

Dopolnek, Erganzung, Objekt.

| Dopolnilo, Objektsbestimmung.

Dopolnkov, Objekts-.
j Dopovedek, Pradikat.

Dopovedkov, Pradikats-.

Dopustnik, Konzessiv.

Dostavek, Apposizion.

Doveršnik, perfektives Zeitwort.
Druživnik, Soziativ (Instrumental).
Druživec, Gesellshaftszahl.
Dvoglasnik, Difthong.

Dvojina, Zweizahl.

Dvopičje, Doppelpunkt.

Dvozložen, zvreisilbig.

Dvozložnica, zweisilb. Wort.

E.

Ednina, Einzahl,

Enačaj, Gleichheitszeichen.
Enozložen, einsilbig.

Enozložnica, einsilbiges Wort.

G.

Gibljiv, be^feglich.

Gibljivec, beweglicher Halbvokal.
Glagol, Zeitivort.

Glagolnik, Verbalhauptvrort.

Glas, Laut, Stimme.

Glasje, Lautlehre.

Glasnik, Lautzeichen.

Glasoslovje s. Glasje.

Glaven, Gol s. Stavek.

Goltnik, Kehllaut, Guttural.
Govorilo, Sprachwerkzeug.

I.

Ime, Name, Nennwort.

— lastno, Eigenname.

— občno, Gattungsname.

— skupno, Sammeluame.

— snovno, Stoffname.

Imenen, nominal.

Imenovavnik, Nominativ.

248

Izpeljan, abgeleitet,.

Izpeljanka, abgeleit.etes Wort.
Izpeljava, Ableitung.

Izpadanje, Ausstossung.

Izrek, Spruch.

Izreka, Aussprache.

Izvesten, bestimmt.

J.

Jezik, Sprache; Zunge.

Jezikoslovje. Sprachvvissenschaft.
Jezikovec, Zungenlaut, Lingual.
Jezikoznanstvo s. Jezikoslovje.

K.

Kakovost, Bescbaffenheit, Eigenschaft.
Kakovostni, Eigenschafts-.

Kazaven, anzeigend, demonstrativ.
Kazavnik, anzeigendes Wort; Akkusativ.
Klicaj, Ausrufungszeichen.

Klicavnik, Vokativ. .

Končaj, Ausgang.

Končnica, Endung. i
Končnik, Auslaut.

Koren, korenina, Wurzel.

Korenika, Wurzelsilbe; Wurzelwort.
Krajeven, Orts-.

Kratica, Abkurzung.

Krativec: Gravis, Scharfungszeichen.
— podvojeni, verdoppeltes Sch.

L.

Latinica, lat. Alfabet.

Lepoglasje, Wohlklang.

Ločilo, IJnterscheidungszeichen.
Ločivec, Gattungszahl.

Ločiven, disjunktiv; Gattungs-.

Ločljiv, trennbar.

M.

Manjšaven, diminutiv.

Manjšavka, Diminutivum.

Medmet, Empfindungswort.

Menjava, Wandlung, VVechsel.

Mera, Mass; Metrum.

Mestnik, Lokal.

Mnogozložen, mehrsilbig.
Mnogozložnica, mehrsilbiges Wort.
Množina, Vielzahl, Plural.

Množivec, Vervielfaltigungszahl.
Množiven s. Števnik.

Množno-zložen, mehrfach zusammen-
gesetzt.

N.

Način, Art, IVeise.

Naglas, Ton.

Naglasek, Tonzeichen.

Naglaševanje, Betonung.

Naklon, Art, Modus.

— določni, Indikativ.

— dopustni, IConzessiv.

■— namenivni, Supinum.

— nedoločni, Infinitiv.

■— pogojni, Kondizional.

— velevni, Imperativ.

— vezni, Konjuktiv.

— želevni, Optativ.

Naklonilo, Moduskarakter.
Namenivnik, Supinum.

Nanašaven s. oziraven.

Narečje, Dialekt.

Narekovaj, Anfuhrungszeichen.
Nasebnik, Positiv.

Naslednjik, Nachsatz.

Nazivek, Beiname.

Nebnik, Gaumenlaut, Palatal.
Nedoločen, unbestimnat.

Nedoločnik, Infinitiv.

Nedoveršnik, imperfektives Zoitwort.
Neločljiv, untrennbar.

Nepervoten, sekundar, abgeleitet.
Nepopolen, unvollstandig, defektiv.
Neprehajaven, intransitiv.

Nikaven, negativ.

Nikavnica, Negazion.

Nosnik, Nasenlaut.

0 .

Oblika, Form.

Oblikovje, Oblikoslovje, Formenlehre.
Obrazec, Muster.

Obrazilo, Bildungssilbe.

Odnikaven, verneinend.

Odpadanje, Abwerfung.

Odpertina, Hiatus.

Odrekovaven, verneinend.

Odstavek, Paragraf.

Odstavljaj. Paragrafzeichen.

Odvisen, abhangig; Neben-.

Odvisnik, Nebensatz.

Ojačevanje, Lautstarkung.

Oklepaj, Einschliessungszeichen.
Okoren, hart.

Okrajšan, verkiirzt.

Opetovaven, iterativ.

Opisovaven, umschreibend.

Opominjaj, Erinnerungszeiclien.
Opuščaj, Apokope.

Orodnik, Instrumenta!.

Oseba, Person.

Oseben, personlicli.

Osebek, Snbjekt.

249

Osebilo, Personendung.

Osebkov, Subjekts-.

Oslabevanje, Lautschwachung.
Osnova, Thema.

Ostrivee, Akutus, Dehnungszeichen.
Oziraven, beziehlich, relativ.

P.

Padež, Kasus, Biegungsfall.
Pervoten, primar.

Pika, Punkt.

Pisava, Schreibart.

Pisrne, Buohstabe.

Podpičje, Strichpunkt.

Podreden, unterordnend.

Podredje, Satzgefiige.

Podrednik, untergeordneter Satz. -
Poglavje, Hauptstiick.

Pogojnik, Kondizional.
Pojasnjevaven, erlauternd.

Polglasen, halblaut.

Polglasnik, Halbvokal.

Polnoglasen, volllautend.
Pomanjkljiv, mangelhaft.

Pomen, Bedeutung.

Pomišljaj, Gedankenstrich.
Pomožnik, Hilfszeitwort.
Ponavljaven, frenquentativ.
Povračaven, zuruckfilhrend.

Pravilo, Begel.

Pravilen, regelmassig.

Pravopis • — je, Bechtschreibung.
Predglasen, vortonend.

Predlog, Vonvort.

Predmet, Objekt.

Predpretekli, vorvcrgangen.
Predtegnjen, gescharft.

Predtcza, Scharfung.

Pregib, — anje, Biegung.

Pregiben, biegsam, abanderlich.
Pregibati, biegen, beugen.
Prehajaven, transitiv.

Premika verstna, Klassenwandlung.
Prepona, Unterscheidungszeichen.
Preseljevanje, Metathesis.

Presežnik, Superlativ.

Pretapljanje, Umsehmelzung.
Pretegljej, Scharfungszeichen.
Pretekli, vergangen.

Pridevek, Attribut.

Prideven, attributiv, adjektivisch.
Pridevnik, Beivvort.

Pridjan,. beigefiigt, Neben-.
Prihodnjik, Zukunft, Putur.
Prilastek, Beifiigung, Attribut.
Pilastkov, Beifuge-.

Pi-ilog, Beiwort.

Priložnik, beiwortliches Wort.
Primerjatev, Steigerung.

Primerjavnik, Komparativ.

Pripona, Suffix.

Prirastek, Augment.

Prirečje s. Prislov.

Prireden, beigeordnet.

Priredje, Satzverbindung.

Prirednik, beigeordneter Satz.
Prirekovaven, bejahend.

Prirojen, natiirlioh, angeboren.

Prislov, Nebemvort, Adverb.

Prisloven, adverbial.

Pristavek, Apposizion.

Pritiklina, Suffii.

Prost s. stavek.

R.

Baba, Gebraueh.

Bazinernik, Verhaltniswort.

Razpol, Gattung.

Razrečje, Dialektverschiedenheit.
Razred, Abtheilung, Ordnung.
Razširjen s. stavek.

Bazzlogovanje, Abtheilung d. Silben.
Rečen, sachlich.

Bek, Satz; Spruch
Rez, Beistrich
Rodivnik, Genitiv.

S.

Samoglasen, vokalisch.

Samoglasnik, Selbstlaut, Vokal.
Samostalen, unabhangig, selbstandig.
Samostavnik, Hauptwort.

Samostojnik, Hauptsatz.

Sedanjik, Gegenwart, Prasens.

Sestava, Zusammensetzung.

Sestavljeni zusammengesetzt.
Sestavljenka, zusammengesetztes Wort.
Sikavec, sičnik, Sibilant, Sauselaut.
Skerčen s. stavek.

Skladje, Wortbildung.

Skladnja, Syntax.

Sklanja, Sklanjatev, Abanderung.
Sklanjalo, Abanderungsmuster.
Sklepaven, konklusiv,

Sklepljen, zusammengezogen.

Sklon, Kasus, Biegungsfall.

Sklonilo, Kasusendung.

Skrajšan, verkiirzt.

Skrajšava, Abkiirzung.

Slovnica, Grammatik.

Slovničen, grammatisch.

250

Slovka, Silbe.

Soglasen, konsonantisch.

Soglasnik, Mitlaut, Konsonant.

Splošen, allgemein.

Spol, Geschlecht.

— moški, miinnliches G.

•— srednji, sachliches G.

— ženski, weiblicbes G.

Spolnik, Geschlechtsvvort.

Spona, Bindevokal.

•— verstna, Klassenvokal.

Sponnen, bindevokalisch.

Sprednii, Anlaut.

Sprednjik, Vordersatz.

Sprega, spregatev, Konjugazion.

Spregalo, Konjngazionsmuster.

Spregati, abvvandeln, konjugieren.
Spreminjava, Veranderung.

Srednik, Inldut.

Srednjik, Zwischensatz.

Sroden, verwandt.

Stavek, Satz.

— glaven, Hauptsatz.

— gol, naekter S.

•— izobražen s. razširjen.

— odvisen, abhangig S., Nebensatz.

— okrajšan, verkiirzter S.

— razširjen, ervveiterter S.

—• skerčen, zusammengezogener S.

— zagolten, eliptisober S.

— zložen, zusammengesetzter S.
Stavkoslovje, Satzlehre.

Stopnja, Stufe.

— nasebna, Positiv.

—• sodnja, primerjavna, Komparativ.

— presežna, Superlativ.

Strešica, Circumflex.

Strok, Periode,

š.

Števec, Grundzahl.

Število, Zahl

— edinje, Einzahl.

— Dvojno, Zweizahl.

— množno, Vielzahl.

Števnik, Zahhvort,

— glavni, Grundzahl.

— verstivni, Ordnungszahl.

— ločivni, Gattungszahl.

— množivni, Vervielfaltigungszahl.

— delivni, Vertheilungszabl.

— druživni, Gesellschaftszalil.

T.

Terdiven, affirmativ; kausal.

-3fr

Terpeven, passiv.

Terpnina, Passiv, Leideform.

Teža, Quantitat.

Topljenec, Schmelzlaut.

Topljivec, fliissiger Laut.

Toživnik, Akkusativ.

Tujka, Premdwort.

Tvoren, aktiv.

Tvorina, Aktiv, thatige Form.

u.

Ustnik, Lippenlaut.

V.

Vejica, Beistrich.

Vekšava, Mehrung.

Vek^aven, vergrossernd.

Velevnik, Imperativ.

Versta, Klasse.

Verstni, Klassen-.

Verstivec, Ordnungszahl.

Vez, Bindeglied.

Vezdj, Bindezeichen.

Vezava, Fiigung, Verbindung.
Vezilo, Kopula, Satzband.

Veznik, Bindewort,

Vikšava, Steigerung.

Vpodabljanje, Assimilazion.

Vprašaj, Fragezeichen
Vprašaven, fragend.

Vstavljanje, Einschiebung.

Vstavek, Einschiebsel.

Vtikanje s. vstavljanje.

Vzročen, kausal.

Z.

Začinjaven, inchoativ.

Zaglasen, nachklingend.

Zagolten, eliptisch.

Zaimek, zaime, Fiinvort.

Zategljej, Dehnungszeichen.
Zategnjen, gedehnt.

Zateza, Dehnung.

Zavijavec s. Strešica.

Zev, Hiatus.

Zlaga s. Skladje.

Zložen, zusammengesetzt.

Zloženka, zusammengesetztes Wort.
Zobnik, Zungenlaut, Dental.
Zvavnik, Vokativ.

ž.

Želevnik, Optativ, Wunschform.

Predgovor

Vvod

Stran
. 3

. 5

I. del: Besedoslovje.

A. Grlasje.

Slovensko pismo.7

A. Samoglasniki.8

B. Soglasniki.8

Veljava in izreka glasnikov ... 8

A. Samoglasnikov ....  8

O staroslovensk. samoglasnikih 11

B. Soglasnikov.13

Glasniki po njih spreminjavi . . 15

A. Menjava samoglasnikov . 15

I. Ojačevanje in oslabdvanje 15

II. Vpodabljanje ....  16

III. Vstavljanje ....  16

IV. Odpadanje in izpadanje 16

V. Menjavanje .....  17

B. Menjava soglasnikov . . 17

I. Protapljanje.17

II. Vstavljanje.19

III. Odpadanje in izpadanje 20

IV. Menjavanje.21

V. Preseljevanje ....  22

Zlogi in naglaševanje.22

A. Zlogi in besede ....  22

B. Naglas in naglaski . ... 22

Pravopisje.25

A. Splošna vodila ....  25

B. Baba velicih pismen . . 26

C. Bazzlogovanje.27

D. Ločila ali prepone ... 27

E. Kratice.29

B. Oblikovje.

O razpolih govora.30

I. Sklanjatev.

A) Samostavnik.

Kaj in koliker je samostavnik . 31

a. Spol.31

a) Spol po pomenu ... 31

b) Spol po končaji ... 32

b. Število.33

c. Sklon.33

d. Sklanjanje.34

A. Pravilna sklanjava.

I. Moška sklanja.34

Splošne opombe ....  35

. Opombe k posameznim sklo¬
nom .37

II. Ženska sklanja ....  39

Splošne opombe ....  40
Opombe k posameznim sklo¬
nom .41

III. Srednja.42

Splošne opombe . . . . 43

B. Nepravilna sklanjava.

I. Moška sklanja.44

II. Ženska sklanja ....  45

III. Srednja sklanja ....  45

C. Sklanjava lastnih imen.

A. Imen ljudi.46

B. Imen krajev, mest, rek,

gora.46

B) Pridevnik.

Kaj in koliker je pridevnik . . 47

A. Pridevnikova sklanja ....  48

Splošne opombe.49

Opombe k posameznim sklonom 50

B. Pridevnikovo stopnjevanje . . 50

A. Primerjavna stopnja . . 50

Splošne opombe ... 51

B. Presežna stopnja ... 52

C. Sklanjanje stopnjevanih pri¬

devnikov . 53

C) Števnik.

Kaj in koliker je števnik ... 54
A. Določni števnik!. 54

I. Glavni števniki ... .

II. Verstivni števniki . . .

III. Ločivni števniki . . .

IV. Množivni števniki . . .

V. Delivni števniki ....

VI. Druživni števniki . . .

VII. Ponavljavni števniki . .

VIII. Samostavni števniki. .

B. Nedoločni števniki ....

D) Zaimek.

Kaj in koliker je zaimek . . .

I. Osebni zaimki.

Splošne opombe. . . .

II. Svojivni zaimki ....

III. Kazavni zaimki ....

Splošne opombe . . .

IV. Vprašavni zaimki . . .

V. Oziravni zaimki ....

VI. Nedoločni zaimki . . .

II. Spregatev.
Glagol.

Kaj in koliker je glagol ....

A. Osebe in števila ....

B. časi.

C. Nakloni.

D. Doba ali oblika . ...

Obi - aževanje časov in naklonov

A. Osebila .......

Spregalo sedanjega časa .

B. Naklonila.

Spregalo velevnega na¬
klona .

C. Pripone deležij ....

D. Spona in osnova ....

Glagolska sprega.

Razverstitev.

A. Sponna sprega. 1. versta . .

Pervi razred.

Drugi razred ......

Tretji razred.

četerti razred.

Peti razred.

Šesti razred.

Sedmi razred.

. II. versta .

III. versta .

Pervi razred.

Drugi razred.

IV. versta.

V. versta .

Pervi razred.

Drugi razred.

Tretji razred.

četerti razred . 92

VI. versta .94

B. Brezspona sprega.96

Pomožni glagol „biti“ ... 96

Vedeti, vem. ..98

Dati, dam.98

Jesti, jem.99

Grem.99

C. Nepravilna in nepopolna sprega . 99

Iti, idem.100

Hoteti, hočem .100

Imeti, imam .101

D. Obraževanje zloženih časov in

naklonov.102

I. Prihodnji čas.102

II. Pretekli čas.102

III. Predpretekli čas . . . 103

IV. Pogojni naklon ....  103

V. Želevni naklon ....  104

E. Terpevna doba ali oblika . . 104

III. Členki.

A. Prislov.

j Kaj in koliker je prislov . . . 105

I. Krajevni prislovi.105

I II. časovni prislovi.106

III. Načinni prislovi.107

! IV. Vzročni prislovi . . . . . 109

B. Predlog.

I. Predlogi z enim sklonom . . 110

II. Predlogi z dvema sklonoma . 112

III. Predlogi s tremi skloni . . 112

C. Veznik.

Kaj in koliker je veznik ....  113

I. Priredni vezniki.113

II. Podredni vezniki.114

D. Medmet.

Kaj in koliker je medmet . . . 114

C. Skladje.

Vvod.116

I. Glasovna vikšava  .... 116

II. Izpeljava.

A. Izpeljava samostavnikov . . 117
Obrazila za osebe ....  117
Obrazila za djanja ....  120
Obrazila za shrambe, prostore 122
Obrazila za snovi in orodja . 122
Obrazila za kakovost in čega-

vost.124

Obrazila za množine in obil¬
nosti . ... 125

54

56

57

57

58

58

58

59

59

60

60

61

63

63

64

65

65

65

67

68

68

69

70

70

70

71

71

72

73

74

74

75

75

76

77

78

79

80

81

83

84

85

86

87

89

90

90

92


Obrazila manjšavna ....  125
Obrazila vekšavna ....  12G
Obraževanje ptujih imen . . 127

B. Izpeljava pridevnikov ....  128

Svojivna obrazila.128

Kakovostna obrazila. . . • 131

Množivna in snovna obrazila 133
Djanje ali stanje zuanivna obra¬
zila .133

Manjšavna in vekšavna obra¬
zila .134

C. Izpeljava števnikov ....  135

D. Izpeljava zaimkov . . . . , 135

E. Izpeljava glagolov.135

Manjšavni in vekšavni glagoli 136
Verstna premika.136

Znamenja doveršnih in nedo-

veršnih glagolov ....  139
Znamenja doveršnih glagolov 139
T. Izpeljava prislovov.140

III. Sestava.

O sestavi sploh.141

A. Sestava samostavnikov . . . 141

B. Sestava pridevnikov ....  142

C. Sestava števnikov.143

D. Sestava zaimkov.143

E. Sestava s predlogi.143

a) z ločljivimi.144

b) z neločljivimi.152

F. Sestava členkov.154

G. Najnavadniše skrajšave . . . 154

II. del: Skladnja.

O stavku sploh.156

I. Prosti stavek.

A. O glavnih členih.

a. Osebek.159

b. Dopovedek.159

c. Vezanje dopovedka z osebkom 160

a) v stavku z enim osebkom 160

b) v stavku z yeč osebki . . 161

B. O pridjanih členih.

a. Prilastek.162

a) Priredili prilastek . . . 163

b) Podredni prilastki . . . 163

c) Spreminjava podrednih v pri¬
redile prilastke.164

b. Dopolnek in prislovni določki . 165

c. Naglaševanja stavkovih členov 165

d. O nikavnosti.166

C. O sklonih.

A.  Samostalni skloni

. Imenovavnik . 167

. Zvavnik.167

B. Odvisni skloni

a. Rodivnik.168

a) kot osebkov sklon . . . 168

b) kot dopovedkov sklon . . 168

e) kot prilastkov sklon . . 169

d) kot dopolnkov sklon . . . 170

e) kot prišlovno določilo . .172

b. Dajavnik.172

a) osebka in dušne deležnosti 173

b) predmeta in drugih razmeri 174

c. Toživnik.175

a) predmeta ali dopolnka . . 175

b) prislovnega določila . . .176

d. Mestnik . 176

e. Drnživnik.177

I). O-sklonih s predlogi.

a. Predlogi z rodivnikom . . .178

I. Pravi predlogi.178

II. Prislovni predlogi . . . 180

III. Samostavni predlogi . . 181

b. Predlogi z dajavnikom . . . 182

c. Predlogi s toživnikim ....  183

d. Pedlogi z mestnikom ....  184

e. Predlogi z rodivnikom in druživ-

nikom.184

f. Predlogi s toživnikom in dajav¬

nikom .185

g. Predlogi s toživnikom in mestni¬

kom .185

h. Predlogi S toživnikom in druživ-

nikom.189

i. Predlogi z rodivnikom, toživni¬

kom in druživnikom . . .191

E. O imenih.

A. Samostavnik.193

O spolu.193

O številu.193

O sklonu.195

B. Pridevnik.195

O pridevniku sploh ....  195

O primerjavni stopnji . . . 196

O presežni stopnji ....  196

O nepopolnih pridevnikih . . 197

C. Števnik .197

a) O glavnih števnikih . . 197

b) O verstivnih števnikih . . 198

c) O ločivnih števnikih . . 198

d) O množivnih števnikih . 199

D. Zaimek.199 |

a) O osebnih zaimkih . . . 199

b) O svojivnih zaimkih . . 201

c) O kazavnih zaimkih . . . 202

d) O vprašavnih zaimkih . . 203

e) O oziravnili zaimkih . . 204

f) O nedoločnih zaimkili . . 204

P. O glagolih.

A. O kakovosti glagolov ....  206

B. O časih.208

a) Sedanji čas.  208

b) Prihodnji čas.209

c) Pretekli čas.210

d) Predpretekli čas ... . 211

O. O naklonih.211

a) Določni naklon . . . .211

b) Pogojni naklon ....  212

c) Želevni naklon ....  213

d) Velevni naklon . . . .213

D. O deležjih.215

a) Nedoločnik.215

b) Namenivnik.216

c) Deležniki.216

I. sedanjega časa . . . 217

II. preteklega časa . . 218

d) Glagolnik.219

E. O terpevni dobi.219

II. Zloženi stavek.

O zloženem stavka sploh . . . 220

A. Priredje.

a) Vezavni stavki.220

b) Protivni in ločivni stavki . '. 222
o) Terdivni in sklepavni stavki . 225

B. Podredje.

I. Samostavni stavki.226

II. Prilastkovi stavki ......  228

lil. Prislovni stavki.228

a) Krajevni.  .228

b) Časovni.229

c) Primerjavni.230

d) Razmerni ......  231

e) Posledečni.231

f) Vzročni.281

g) Namerni..232

hj Pogojni.232

i) Dopustni.233

C. Skerčeni in okrajšani stavek . 235

D. Množno-zloženi stavek . . . 237

III. Vezava besedi in rekov.

O porazstavi besedi sploh . . . 238

A. V prostem stavku.239

a) v obče.239

b) po samezi.239

B. V zloženem stavku ....  241
Imenik slovniških izrazov . . . 247

Pojasnjevanje kratic.

BI. = Bleiweis.

Cegn. * Cegnar.

Cig. • Cigale.

Cb. < Cbelica Kranjska.
Dalm. « Dalmatin.

Erj. * Erjavec.

HaSn. * Hašnik.

Hrov. e Hrovat.

Jambr. = Jambrešič.

Jara. = Jarnik.

Jer. » Jeran.

Kos. » Koseski.

Kr. r.=kraljedvorski rokopis.
Led. * Ledinski.

Levst. ■ Levstik.

Lik. » Likar.

Met. = Metelko.

Napr. * Naprej.

N. pr. = Narodni pregovor.
N. pr. = na primer.

N. ps. « Narodna pesem.
N. r. » Narodski rek.
Navr. = Navratil.

Olib. = Oliban.

Podg. * Podgorski.

Pot. » Potočnik.

Pr. = Pregovor.

Preš. ■» Prešern.

Ravn. = Ravnikar, škof.
Slomš. = Slomšek.

Sveti. « Svetličič.

Sol. * Šolar.

Šub. * Šubic.

Tom. » Toman.

Trub. * Trubar.

Tuš. » Tušek.

Valj. « Valjavec.

Vern. = Verne.

Vert. = Vertovec.

Vilb. = Vilhar.

Vodn. * Vodnik.

Ženi. * Žemlja.

Pismo Slovensko.








v




f