Savinjske novice št. 16, 20. april 2018 1 Savinjske novice št. 16, 20. april 2018 2 Oglasi Tema tedna: Kmetijstvo v primežu vremena ............................. 4 Občinski svet Mozirje: Finančno stanje občine še vedno zaskrbljujoče, a se izboljšuje ............ 5 Ljubno ob Savinji: Druženje z ljudskimi godci in pevci ................. 15 SSK Ljubno ob Savinji BTC: Občini v zahvalo simbolična štartna številka .................................... 19 Košarkarski klub Nazarje: Dve zmagi ob koncu uspešne sezone ............................................. 21 Zaščitene in redke gozdne kure: Največ jih je najti na območju Luč in Solčave ................................... 27 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Tretja stran Iz vsebine: Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šuka- lo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podla- gi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vred- nost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. ISSN 0351-8140, leto L, št. 16, 20. april 2018. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske no- vice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in od- govorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Na- zarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po- šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Gra- fika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 16, 20. april 2018 3 Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik Izzivi kmetijstva v razmerah podnebnih sprememb Pridelava kmetijskih pridelkov in proizvodnja hra- ne sta v zadnjem času izrazito ogroženi zaradi vre- menskih pojavov. Slednji se vse bolj pogosto odra- žajo v ekstremih, kot so toča, vročinski valovi, suša, pozeba in spremembe padavinskih režimov. Vplivi podnebnih sprememb na kmetijstvo so po eni strani negativni, po drugi strani pa pozitivni. Med negativnimi vplivi velja izpostaviti zlasti skrajševa- nje rastne dobe rastlin, spremembo pogostosti in in- tenzitete napadov škodljivcev in bolezni ter že ome- njeno povečano pogostost ekstremnih vremenskih dogodkov (neurja z vetrom, točo, močnimi nalivi, pozebe, suše, požari, poplave, zemeljski plazovi …). Pozitivni vplivi podnebnih sprememb na kmetij- stvo so predvsem gnojilni učinek povečane koncen- tracije ogljikovega dioksida, daljša vegetacijska do- ba, primernejše razmere za gojenje toplotno zahtev- nih rastlin, spremenjen izbor sort in prostorski pre- miki kmetijske proizvodnje. Stopnjo tveganja v kmetijstvu je mogoče znižati s pravilno izbiro tehnologij pridelave in sort. Tako lahko, na primer, kmetijska gospodarstva v predelih, kjer je nevarnost suše večja, zmanjšajo stopnjo tveganja iz- gube pridelka z ustreznim datumom setve, sajenjem manj občutljivih in več različnih kultur, uvedbo nama- kalnih sistemov in ustreznim gnojenjem. Podobno je mogoče proizvodna tveganja znižati tudi v živinoreji - z izbiro ustreznih pasem glede na pogoje kmetovanja in glede na znanje ter izkušnje. Dejstvo je, da so visoko produktivne pasme bolj ob- čutljive na napake pri gospodarjenju. Ministrstvo za kmetijstvo na področju zmanjše- vanja ranljivosti panoge na podnebne spremembe pozornost namenja predvsem izgradnji namakal- nih sistemov, vključno s sistemi za oroševanje, in- vesticijam v protitočne mreže, izboljšanju kolobar- jenja in izboljšanju tehnologij pridelave in reje živa- li. Vse našteto nameravajo dopolnjevali z vključeva- njem okoljskih vsebin v kmetijsko politiko in upora- bo inovativnih pristopov. Glavni cilj slovenskega kmetijstva v prihodno- sti, gledano iz zornega kota upravljanja s pod- nebnimi spremembami, je zmanjševanje ranlji- vosti panoge in boljše upravljanje s tveganji, naj- večji izziv za slovenskega kmeta pa je, kako z ino- vativnimi pristopi na kmetiji povečati produktiv- nost ob uspešnem prilagajanju na podnebne spremembe. Skupni znesek škod v slovenskem kmetijstvu za- radi posledice vremenskih pojavov je v zadnjih pet- najstih letih presegel pol milijarde evrov, dve tretjini tega zneska pa predstavljajo škode zaradi suše. Za- radi globalnega segrevanja ozračja je suša v kme- tijstvu tudi v svetovnem merilu vse pogostejša na- ravna nesreča. Vremenskim neprilikam smo name- nili tokratno temo tedna. (ŠMS) (ML) (RM) Savinjske novice št. 16, 20. april 2018 4 Naša anketa Tema tedna, Anketa Kako bo vplivala letošnja dolga zima na pridelke? Lani so se kmetje spopadali s posledicami suhe zime. Letošnja pomlad je bila predolgo mrzla in zelo mokra. Mokri in hladni dne- vi so onemogočili dela na poljih in ustavili rast vegetacije. Ob oto- plitvah bo po oceni kmetijskih strokovnjakov prišlo do pospeše- ne rasti rastlin v višino ter s tem še pospešenega razvoja glivičnih obolenj ozimnih žit, lahko tudi na travah, predvsem na mnogocve- tni ljuljki in deteljah. Kaj pričakujejo Zgornjesavinjčani? Cvetka Prislan, Juvanje Lani je bila zima bistveno bolj suha in mrzla, potem je bila še velika zmrzal. Vse to je vpliva- lo na slabši pridelek. Letos se mi kljub dolgi zimi in snegu zdi, da ne bo ničesar zamujalo. V naravi vse hitreje brsti in raste. Zemlja je letos namoče- na, vreme se je dodobra otoplilo in to bo povzro- čilo hitrejšo rast. Pri nas se ukvarjamo predvsem z živinorejo, tako da imamo le travo. Ta je že sedaj zelo bujna. Vse, kar imam posajeno in posejano, pa je v vrtu. Boštjan Rihter, Zgornji Dol Ukvarjamo se predvsem z živinorejo in sadjar- stvom. V primerjavi z lanskim letom, ko je bila ve- lika pozeba, lahko rečem, da letošnja zima ne bo negativno vplivala na našo domačijo. Dolga zima nam bo prinesla samo pozitivne učinke. Tudi pri pridelavi želodcev in njihovem sušenju. Pri nas namreč pridelamo kar nekaj suhomesnatih izdel- kov, za katere je bila letošnja zima bila zelo dobra. Kar se vrtnin tiče, so pri nas vedno malo pozneje zrasle in dozorele. Vanč Blatnik, Žlabor Zima, takšna, kot je bila letos, je bila večkrat tu- di v preteklosti. To je nekaj normalnega. Sneg, ki se je tako dolgo obdržal, mi je naredil veliko ško- de v gozdu. Sedaj hitimo čistiti gozd, da ga ne bi napadel lubadar. Sicer pa se ukvarjamo bolj z živi- norejo, gojimo pitance. Ti bodo letos imeli dovolj trave in krme. Tudi koruza bo pravočasno v zemlji, krompir, ki ga pridelujemo le zase, pa smo že posadili. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo Milojka Mohor, Mozirje Res je, zima je imela letos kar dolg rep, kot pra- vijo ljudje. Res pa je tudi, da smo se v zadnjih le- tih kar malo razvadili, ker je bilo že zelo zgodaj spomladi dovolj toplo za setev in sajenje. Za leti- no me ne skrbi, saj je še več kot preveč časa, da zraste. Bolj se bojim poletnih neviht in toče, ki ti v nekaj minutah uničijo ves vložen trud in poje- do ozimnico. Če ga vreme ne bo preveč lomilo, si obetam vsaj tako dob- ro letino, kot je bila lanska. Lani so se police v omari kar šibile od vlože- ne zelenjave. Alojz Plaznik, Ljubija Letos upam, da bo sadja po dolini dovolj, saj že dve leti ni bilo pridelka. Posledično temu je v dre- vesih veliko hranil, na vejevju pa veliko cvetnih nastavkov. Tudi zima je k temu bistveno pripomo- gla, saj prav zaradi snega, ki se je dolgo zadržal, drevje ni prej zelenilo in ni bilo pozebe. Sedaj se bo otoplilo in narava bo vse hitro nadoknadila, saj so temperature visoke, tla pa vlažna. KMETIJSTVO V PRIMEŽU VREMENA Kmetje so že tako v slabem položaju, vremenske neprilike pa položaj še poslabšujejo Slovensko kmetijstvo že par let preživlja krizne čase, saj se vremenske nesreče vrstijo ena za drugo. Lani in predlani je og- romno škode v kmetijski pride- lavi povzročila spomladanska pozeba, ki je uničila prezgodaj pognano vegetacijo. Poleg tega so se kmetje spopadali s posle- dicami suhe zime. Letos pa mo- kri in hladni dnevi kar niso in ni- so minili, zato je pomlad zamuja- la tudi na poljih. OBILNO NAMOČENE NJIVE PREPREČILE VEČ KMEČKIH OPRAVIL Sneg se je dolgo držal tudi zgor- njesavinjskih njiv, po taljenju sne- ga so bila polja obilno namoče- venije, brez posledic tudi pri nas ne bo šlo. V mozirski izpostavi KGZC re- dno spremljajo stanje na zgornje- savinjskih kmetijskih površinah in kmetom svetujejo v skladu z raz- merami. Se je pa potrebno zave- dati, da je kmetijstvo neposredno odvisno od vremena in zaradi te- ga med najbolj občutljivimi gospo- darskimi sektorji. Vreme včasih po- maga k obilni letini, drugič prepre- či številne kmetove načrte. Kot je povedala Goltnikova, je vreme tudi letos preprečilo nekaj kmečkih opravil. Ker so bile njive zaradi snega obilno namočene po- zno v pomlad, je to preprečilo se- tev jarih žit. »V prvem tednu aprila Kmetijstvo že par let preživlja krizne čase, saj se vremenske nesreče vrstijo ena za drugo. (Foto: Igor Solar) na. In čeprav po opažanjih Šte- fke Goltnik iz mozirske izpostave Kmetijsko gozdarskega zavoda Ce- lje (KGZC) razmere v naši dolini le- tošnjo pomlad niso tako slabe kot po nekaterih drugih predelih Slo- Savinjske novice št. 16, 20. april 2018 5 Tema tedna, Aktualno so se njive nekoliko osušile, a je bi- lo za setev jarin že prepozno. Prav tako je vreme preprečilo zgodnjo setev vrtnin. Zemlja ni ogreta in rastline ne morejo rasti, dokler se zemlja primerno ne ogreje. Menim pa, da pri tem ne bo prišlo do ne- popravljive škode.« NEKOLIKO KASNEJŠA SETEV KROMPIRJA ŠE NE POMENI MANJ PRIDELKA Letos zamuja tudi sajenje krom- pirja, ki ga zgornjesavinjski kme- tje radi posejejo zgodaj. Goltniko- va je prepričana, da to ne bo bi- stveno vplivalo na pridelek. »Pri nas kmetje sejejo krompir večino- ma za samooskrbo. A če ne bo kas- neje kakšnih vremenskih neprilik, zaradi nekoliko kasnejše setve ne bo bistvenega odstopanja v pridel- ku. Krompir namreč začne z inten- zivno rastjo šele v drugi polovici aprila. Sajenja krompirja naj ne bi opravili prej, predno se zemlja ne ogreje na 8 stopinj Celzija.« posevke opazovati in ukrepati v primeru prevelike zapleveljenosti. Goltnikova opozarja, da je še po- sebno veliko pozornost potrebno nameniti opazovanju posevkov in morebitnemu razvoju bolezni v po- sevkih žit. »Ker je pomlad soraz- merno vlažna, je velika verjetnost pojava bolezni na žitih. Lahko pri- de do rje, ožigov, ječmenove mre- žaste pegavosti, kasneje se lahko razvije tudi pepelovka.« Te bolezni so po besedah Goltni- kove zelo nevarne, saj lahko zdeset- kajo pridelek. Kot pravi, je v prime- ru pojava bolezni potrebno posev- ke poškropiti z ustreznimi pripravki. ZIMSKI VETROLOM NA POLJA NANESEL PRECEJ MATERIALA Dolga, v pomladni čas razvleče- na zima je preprečila tudi čiščenje travinja in gnojenje. Čiščenje trav- nikov je zato letošnjo pomlad še toliko bolj potrebno. Če se le ma- lo razgledamo naokoli, so še ved- no tako v gozdovih kot na travnikih močno prisotne posledice decem- brskega vetroloma. Poleg tega so zaradi pogostega pluženja snega ob cestah nabrane velike količine materiala, ki ga je potrebno pred košnjo odstraniti. Velike probleme so imeli kme- tje tudi z razvozom živinskih gnojil, pravi Goltnikova, saj je ležal sneg in razvoz ni bil možen. »Potem, ko je bila zemlja primerno suha, je bi- lo težko vse delo opraviti naenkrat. Zaradi podaljšane zime kasni tu- di paša. Kmetje se srečujejo s po- manjkanjem krme, saj je lanski pri- delek krme oklestila suša, letos pa vreme zavira rast.« Kot kažejo zgoraj opisane raz- mere, kmetom tudi letos ne bo po- sebej lahko. Goltnikova pove, da je kmetijstvo v zelo slabem polo- žaju. Odkupne cene padajo, vsaka neprilika pa, in vremenskih je na kupe, vpliva na slabšanje ekonom- skega položaja kmetov. Tatiana Golob Štefka Goltnik: »Ker je pomlad sorazmerno vlažna, je velika verjetnost pojava bolezni na žitih.« (Foto: ML) ZARADI VLAŽNE POMLADI VELIKA VERJETNOST POJAVA BOLEZNI NA ŽITIH Kar se tiče ozimnih žit, so ta dobro prezimila, kmetje so jih že tudi dognojili. Sedaj je potrebno PREDSEDNIK VLADE DOLOČIL DATUM VOLITEV Predčasne parlamentarne volitve bodo 3. junija Borut Pahor je konec prejšnje- ga tedna podpisal odlok o razpu- stu parlamenta in razpisal predča- sne državnozborske volitve. Za raz- pis volitev je imel predsednik drža- ve na voljo tri različne datume. Po posvetovanju s poslanskimi skupi- nami in pravnimi strokovnjaki se je odločil, da bodo volitve v nedeljo, 3. junija. Ob tem je pozval državlja- ne, da izkoristijo volilno pravico v čim večjem številu. Rok za izvedbo volilnih opra- vil je pričel teči ta ponedeljek. Do oblikovanja novega parlamenta bo sedanji lahko odločal le še na izre- dnih sejah. Za poslanske sedeže se bodo potegovali tudi kandida- ti iz zgornjesavinjskega območja. Marija Lebar OBČINSKI SVET MOZIRJE Finančno stanje občine še vedno zaskrbljujoče, a se izboljšuje Špela Vučina in Jože Sinur sta predstavila prostorsko rešitev za območje Završ. (Foto: ŠMS) Mozirski svetniki so potrdili zak- ljučni račun proračuna občine za preteklo leto in občinski podrob- ni prostorski načrt (OPPN) za po- dročje Završe. Po nekaj letih ne- delovanja so se odločili, da ukine- jo Javni zavod za turizem, kulturo, šport in mladino (JZ TKŠM) Mozir- je. Ker je letos volilno leto, so potr- dili še predsednico in člane občin- ske volilne komisije ter njihove na- mestnike. ZAKLJUČNI RAČUN Ob potrditvi zaključnega računa, ki po besedah župana Ivana Suho- veršnika temelji na sprejetem pro- računu in rebalansu proračuna, je le-ta izpostavil še reprogram kre- ditov. Na prihodkovni strani je bi- la realizacija nekoliko manjša, saj niso prejeli vseh predvidenih sredstev s strani države, so pa ne- kaj teh sredstev že prejeli v tem le- tu. Svetniki so bili mnenja, da je fi- nančno stanje občine še vedno za- skrbljujoče, predsednica nadzor- nega sveta občine Milena Benetek pa je dodala, da se stanje izboljšu- je in bo tako ostalo le, če se občina ne bo zadolževala. VEČ DRUGIH ODLOČITEV Svetniki so sprejeli tudi predlog ukinitve JZ TKŠM. Zavod že nekaj let ni bil aktiven, zato se je svetni- kom zdelo smiselno, da ga ukinejo. Na območju Završ je počitniško naselje s sedmimi objekti, za ka- terega je občina pripravila OPPN, ki določa gradnjo enostanovanj- skih stavb za začasno bivanje. OPPN sta predstavila občinski ur- banist Jože Sinur in Špela Vučina. Ker je letos volilno leto, so sve- tniki potrdili občinsko volilno komi- sijo. Za predsednico so potrdili Ja- njo Port, za namestnico predsedni- ce Petro Hribernik. Članice so Maj- da Žagar, Jelka Repenšek in Blan- ka Plesec, namestniki članic so Za- lika Vačovnik, Marta Čopar in Me- tod Rosc. ŠMS Savinjske novice št. 16, 20. april 2018 6 Gospodarstvo KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA Predstavili poslovne rezultate, ki si jih želijo še večkrat ponoviti Leto 2017 je bilo za Kmetijsko zadrugo Šaleška dolina izredno uspešno. Prihodke so povišali za 13 odstotkov, ustvarili precejšnjo rezervo in reorganizirali delovanje nekaterih poslovnih enot oziroma programov. O rezultatih, poteh do uspeha v minulem letu in letoš- njih načrtih so na nedavnem ob- čnem zboru spregovorili vodstvo, gostje in člani zadruge, med ka- terimi je tudi precej Zgornjesavi- njčanov. REZULTATI PLOD DODELANE POSLOVNE POLITIKE Čeprav so v zadrugi poslovno le- to zaključili uspešno, pa ni minilo brez težav, ki smo jim priča v kme- tijski proizvodnji. »Če sem na lan- skem občnem zboru dejal, da bi le- to 2016 najraje pozabili, lahko re- čem, da si želimo, da bi rezultate leta 2017 še večkrat ponovili,« je dejal v nagovoru direktor zadruge Ivan Drev. Ustvarili so skoraj devet ti- soč evrov čistega dobička, ki so ga namenili za rezerve. Poslov- nih prihodkov iz redne dejavno- sti so ustvarili za več kot 17 milijo- nov evrov, kar je 13 odstotkov več kot leto poprej. »Omenjeni rezultat je plod vizionarske politike, resne- ga in poštenega dela vseh akterjev v verigi,« je menil direktor. FINANČNA DISCIPLINA JE TRADICIJA ZADRUGE Zadruga redno in na rok plaču- je vse svoje obveznosti. Tak odnos ima tudi do kmetov, od katerih od- kupuje tržne viške kmetijske proi- zvodnje. »Kmetijskim proizvajalcem smo in bomo posvečali posebno pozor- nost v smeri konkurenčnosti, soli- darnosti in naša velika želja je, da bi bili omenjene pozornosti delež- ni v največji meri tudi od članov zadruge,« je poročal Drev. Takšna praksa prinaša ugled in zagotovi- lo uspešnega partnerstva. NAJVEČJI PONUDNIK EKOLOŠKEGA MESA V SLOVENIJI Razrez poslovnega rezultata po posameznih sektorjih je pokazal, da največji delež prometa ustvari- jo s trgovsko dejavnostjo. Ta je lani dosegla 54 odstotkov v celotni rea- lizaciji, v primerjavi z letom 2016 pa je porasla za 11,5 odstotka. Zadružne enote skupaj z ekolo- ško enoto so ustvarile z odkupom in prodajo kmetijskih proizvodov več kot sedem milijonov evrov, kar je 19 odstotkov več kot leto prej. »Eko meso je zgodba z 28-odsto- tno rastjo, odkupili smo 222 kosov eko govedine in ostajamo največji ponudnik v Sloveniji.« Odkup mleka so količinsko povi- šali za tri odstotke, kar predstavlja krepko preko 14 milijonov litrov. Vi- soke presežke so zabeležili tudi pri odkupu klavne živine. UJMA UNIČILA PRIDELEK JABOLK Tudi v lastni proizvodnji so do- segli visoko rast in številke pred- hodnega leta presegli za 20 od- stotkov. Te številke pa ne veljajo za proizvodnjo jabolk, saj je lanska aprilska pozeba odnesla kar 95 od- stotkov predvidenega pridelka. Poleg ostalih letošnjih investi- cij načrtujejo na DE Turn izgradnjo eko sadovnjaka, v kar bodo vloži- li 120 tisoč evrov, od tega bodo pri- dobili 52 tisoč evrov sofinancer- skih sredstev od Evropske unije in države Slovenije. ODPRODAJA PREMOŽENJA IN INVESTICIJE Zaradi denacionalizacijskih zah- tevkov je zadruga prodala svoje ka- pacitete lastne proizvodnje v Rav- nah in proizvodnjo pitancev prese- lila v Šmartno ob Paki, kar bo poe- nostavilo logistiko, saj bo poslej vsa reja potekala na enem mestu. Tudi sicer zadruga nadaljuje z dezinve- stiranjem poslovno nepotrebnega premoženja. Računajo, da bodo na ta način letos zbrali preko pol mili- jona evrov, in ta lastna sredstva na- menili za investicije. Direktor Ivan Drev je občnemu zboru z veseljem predstavil uspešno poslovanje zadruge v letu 2017 . (Foto: Marija Lebar) Drev: »Velik naložbeni zalogaj bo nakup delnic Mlekarne Celeia v višini 181 tisoč evrov, ki jih bo v ce- loti zagotovila naša zadruga. S tem nakupom bomo postali 14,7-odsto- tni lastnik mlekarne.« Razen tega bodo povečali hlev v Šmartnem ob Paki in skladiščne zmogljivosti v Šoštanju. ZADOVOLJNA TUDI UPRAVNI IN NADZORNI ODBOR Predsednik upravnega odbora Ivan Anželak je povedal, da odbor odlično sodeluje z upravo zadruge. »Ponosni smo na našo stabilno za- drugo, še posebej ko lahko vidimo, da zadruge po Sloveniji propadajo in je zato na takih območjih kmeto- vanje zelo oteženo. Pohvalno je tu- di, da se bodo sredstva od prodaje nepremičnin namenila za nove in- vesticije,« je med drugim poročal predsednik. Zelo pozitivno je bi- lo tudi poročilo predsednika nad- zornega odbora Romana Kuharja. Poročilo o poslovanju zadruge je predstavil še notranji revizor Dar- ko Branilovič in ga ocenil kot iz- redno pregledno in pošteno ter ra- cionalno. KRITIČNI DO ZADRUŽNE ZVEZE Kot lani tudi letos prisotni v raz- pravi niso mogli mimo kritik na ra- čun zadružne zveze. »Zaslužimo si drugačno zadružno zvezo, ki se bo resnično zavzemala za svoje član- stvo. Za to se v skladu z vašimi pri- poročili že nekaj časa zavzemam v upravnem odboru Zadružne zve- ze Slovenije,« je na vprašanje pri- sotnih glede prodaje Deželne ban- ke Slovenije tujemu kupcu dejal di- rektor Drev. Marija Lebar Poslovnih prihodkov iz redne dejavnosti so ustvarili za več kot 17 milijonov evrov, kar je 13 odstotkov več kot le- to poprej. Zadruga redno in na rok plačuje vse svoje obveznosti. Tak odnos ima tudi do kmetov, od katerih odkupuje tržne viške kmetijske proizvodnje. »Zaslužimo si drugačno zadružno zvezo, ki se bo resnič- no zavzemala za svoje članstvo.« Savinjske novice št. 16, 20. april 2018 7 Politika, Iz občin SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA, OBČINSKI ODBOR LJUBNO OB SAVINJI Na neuradnem obisku gostili predsednika Janeza Janšo Predsednik odbora Stanko Prislan (z leve) s prejemnikoma bronastega znaka Stankom Kolarjem in Tonijem Pevcem ter poslanko Nado Brinovšek (foto: Marija Šukalo) Člani ljubenskega občinske- ga odbora Slovenke demokratske stranke so na svoji letni konferen- ci pregledali delo v preteklem ob- dobju. Predsednik odbora Stanko Prislan je dejal, da so bili aktivni na različnih področjih in se udele- ževali aktivnosti stranke tudi v dru- gih krajih po Sloveniji. ŠTEVILNE DEJAVNOSTI ODBORA Veliko energije so vložili v organi- zacijo pogovornega večera na temo kmetijstva, ki so se ga udeležili tu- di vidnejši predstavniki stranke. Na svojem območju so zbirali podpise za zakonodajni referendum o dru- gem tiru in sodelovali pri oblikova- nju volilnega štaba. Bili so na tradi- PODELITEV BRONASTIH ZNAKOV STRANKE O trenutnih aktivnosti stran- ke na državnem nivoju je sprego- vorila poslanka v državnem zbo- ru Nada Brinovšek in apelirala na člane ter simpatizerje stranke, naj se udeležijo predčasnih voli- tev ter po svoji vesti izberejo kan- didata za državni zbor na svojem območju. Konferenca je bila tudi prilož- nost za podelitev priznanj najza- služnejšim članom občinskega odbora. Letos sta bronasti znak stranke prejela Stanko Kolar in To- ni Pevc. Marija Šukalo SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA, OBČINSKI ODBOR MOZIRJE Jožefu Jelenu zaupali še en predsedniški mandat Jožef Jelen je povedal, da je veliko posameznikov, ki s svojim delom bogatijo dogajanje v stranki. (Foto: Marija Šukalo) Na volilni konferenci mozirske- ga občinskega odbora Slovenske demokratske stranke so za pred- sednika za naslednje mandatno obdobje ponovno izvolili Jožefa Je- lena. Za podpredsednika so ime- novali Nejca Klančnika. PRIPRAVLJAJO SE NA VOLITVE Jelen je povedal, da se priprav- ljajo na volitve v državni zbor. Lani so se udeleževali različnih akcij na državnem in regijskem nivoju ter sledili smernicam stranke. Občin- ski svetniki so na sejah občinske- ga sveta dajali različne pobude in postavljali vprašanja. V MOZIRJE POVABILI ŠTUHECA Udeležili so se zimskih iger stran- ke v Ribnici na Pohorju, junija pa po- govornega večera z Ljubom Žnidar- jem in Vilijem Kovačičem v Velenju. Sami so v mozirski galeriji pripravili pogovorni večer z dr. Ivanom Štuhe- cem. Na regijskem srečanju v Rav- nah pri Šoštanju so se pomerili v malem nogometu in se udeležili tra- dicionalnega srečanja v Bovcu. PREJEMNIKI PRIZNANJ Ob podelitvi priznanj najzasluž- nejšim je Jelen dejal, da je še ve- liko posameznikov, ki s svojim de- lom bogatijo dogajanje v stranki, a letos so se odločili, da bronasti znak strank prejmejo zakonca Čo- par, Marta in Ivan iz Lok, ter Dani Oblak iz Mozirja. Marija Šukalo OBČINA REČICA OB SAVINJI Obnova ceste in vodovoda bo predvidoma zaključena do praznikov Dela potekajo na odseku od grušoveljskega mostu do odcepa proti Zgornjim Pobrežjam. (Foto: Marija Lebar) Celjsko podjetje VOC je kot izbra- ni izvajalec konec marca začelo s sanacijo odseka na lokalni ces- ti Bočna-Homec-Grušovlje. Ob tem bodo izvedli še prenovo vodovoda. Dela potekajo na odseku od gru- šoveljskega mostu do odcepa pro- ti Zgornjim Pobrežjam. V času iz- vedbe prenove so napovedane ob- časne delne zapore prometa, med samim asfaltiranjem pa bo cesta za promet zaprta. Urejeni in ozna- čeni bodo obvozi. Gre za prenovo spodnjega ustro- ja dotrajane ceste in izvedbo as- falta v dolžini približno 350 metrov. Ob tem bodo položili okoli pol kilo- metra primarnega vodovoda, ki bo tamkajšnje krajane oskrbel s kako- vostno pitno vodo. Prenova naj bi bila zaključe- na do bližnjih praznikov. Za pro- jekt bo investitorka Občina Reči- ca ob Savinji odštela okoli 130 ti- soč evrov. Marija Lebar cionalnem srečanju stranke v Bov- cu in se udeležili pohoda na Triglav ter pogovornega večera z dr. Iva- nom Štuhecem v Mozirju. Na neura- dnem obisku so gostili tudi predse- dnika stranke Janeza Janšo. Savinjske novice št. 16, 20. april 2018 8 Intervju POGOVOR Z DIREKTORJEM UNIFORESTA DRAGOM PINTARJEM Za uspešnost podjetja so pomembni dobri sodelavci Podjetje Uniforest, ki ga vodi Drago Pintar, je eden glavnih ponudnikov kmetijsko gozdarske mehanizacije v Sloveniji, velik del svojih izdelkov iz- vozijo tudi po svetu. Leta 1994 so pri- čeli s proizvodnjo gozdarskih vitlov, danes je njihova ponudba dosti širša. Dodatno so odprli prodajalno, v kate- ri strankam nudijo zaščitno gozdar- sko opremo in pripomočke za delo v gozdu priznanih blagovnih znamk. - Podjetje Uniforest je bilo ustanovljeno leta 1992, v naslednjih letih ste pričeli s pro- izvodnjo gozdarskih vitlov. Kako je potekal razvoj podjetja od začetka do danes oziroma kateri so mejniki podjetja? Začetki proizvodnje se pričnejo leta 1994. Po- leg domačega je bil naš prvi trg Nemčija, v le- tu 1999 smo že sodelovali na sejmu kmetijske mehanizacije SIMA v Parizu. Prvi prototip cepil- ca smo izdelali leta 2003, čez tri leta smo v pro- gram proizvodnje vključili tudi klešče in prije- mala. Velik poudarek damo tudi oblikovanju naših strojev, zato je bil eden pomembnih mejnikov odločitev za sodelovanje z industrijskim obliko- valcem Ernestom Bevcem leta 2007. Na podlagi tega sodelovanja smo v lanskem letu prejeli tudi German design special award, nagrado za obli- kovalski presežek. Sicer pa smo leta 2009 proizvodnjo preselili v Latkovo vas, kjer smo po petih letih odprli lastno prodajalno. V letu 2008 smo prvič predstavili li- nijo vitlov serije G, leta 2012 pa smo pričeli z ra- zvojem rezalno-cepilnega stroja. - Znano je, da velik del svojih izdelkov iz- važate. Kolikšen je ta odstotek in kam jih iz- vozite? Za uspeh štejem, da smo sorazmerno hitro us- peli doseči prodor na tuje trge. Kot že rečeno, je bil naš prvi tuj trg Nemčija, kasneje že tudi Fran- cija in Avstrija. Danes so trgi vse države Evrop- ske unije, države bivše Jugoslavije ter vzhodni del Evrope, kamor spadajo Ukrajina, Belorusija in Rusija. Uspešni trgi so tudi Čile, ZDA in Kanada. V lanskem letu nam je domači trg predstavljal več kot 35 odstotkov, kar mislim, da je zelo uspešno, saj velik delež prihodkov ustvarimo v Sloveniji. - Kateri so izdelki oziroma storitve, ki jih ponujate svojim strankam? Naš paradni konj oziroma najbolj razširjen arti- kel so gozdarski vitli, ki jih z ozirom na uporabnike delimo na tiste za profesionalno in domačo upora- bo. Kot že rečeno, smo leta 2007 začeli sodelovati z industrijskim oblikovalcem, prav tako smo to le- to ločili profesionalni del gozdarskih vitlov. Posle- dica teh dveh odločitev je, da imamo zaokroženo ponudbo gozdarskih vitlov za profesionalno upo- rabo in da so naši stroji na trgu prepoznavni. Ima- mo lastno linijo in lasten dizajn naših strojev. Poleg vitlov pa naš proizvodno-prodajni program vsebu- je sisteme mini žičnic, cepilnike, rezalno-cepilne stroje, klešče in prijemala za hlodovino, povezoval- ce drv, rezalne klešče in krožne žage. - Poleg proizvodnega obrata ima Uniforest tudi lastno prodajalno, preko katere sodelu- jete tudi z drugimi korporacijami. Kakšna ponudba je kupcem na voljo tam? Z ozirom na lokacijo smo videli možnost, da po- leg naših strojev uporabnikom ponudimo vso do- datno opremo, ki jo ti uporabniki pri svojem delu uporabljajo. V letu 2014 smo se odločili, da v Latkovi vasi odpremo lastno prodajalno za dodatno opre- mo za gospodarjenje v gozdu, kjer dosegamo hit- ro rast in širimo ponudbo. Imamo širok nabor iz- delkov priznanih znamk; od Husqvarne, Haixa pri obutvi do Pfannerja pri osebni zaščitni opremi. - Prav tako kupcem nudite servis svojih strojev. Tako je. Za prodajo so pomembne tudi teh- nične rešitve, kjer prisluhnimo našim uporab- nikom. Vse njihove predloge preučimo, vsako kritiko jemljemo resno in na osnovi tega priha- ja do sprememb in boljših rešitev samih strojev. Na drugi strani našim kupcem nudimo takojšnjo pomoč oziroma servis in svetovanje, saj se za- vedamo, da so poprodajne storitve, poleg kako- vostnih strojev, ključne. - Gospodarstveniki se srečujete z robo- tizacijo in avtomatizacijo. Kako se v vašem podjetju soočate s tem in kakšne so vaše usmeritve v bodoče? Glede na široko paleto strojev in dejstvo, da so stroji prilagojeni posamezniku, ne gre za veliko se- rijsko proizvodnjo. Zaradi tega popolna avtomati- zacija ni mogoča. Sledimo vsem tehnološkim no- vostim in tako v proizvodnjo redno uvajamo vse nove tehnologije. Izoblikovane imamo skupine do- ločenih strojev, katerih število ne želimo povečeva- ti, temveč se osredotočati na izpopolnjevanje ob- stoječih in razvoj novih strojev znotraj obstoječih skupin. Naše razmišljanje je, da je stroj čim bolj pri- jazen uporabniku. Želimo si tudi, da imamo pregled nad samim strojem. Vsekakor pa naši stroji in nji- hovo delovanje postajajo računalniško podprti. - Podjetje Uniforest je eden izmed pokro- viteljev slovenskega deskarja na snegu Ti- ma Mastnaka. Je za vas pomembno dobro sodelovanje z lokalno skupnostjo in njenimi prebivalci, športniki, društvi, humanitarnimi organizacijami ipd.? Vsakomur, ki se obrne na nas, želi sodelova- nje ali išče kakršno koli pomoč, prisluhnemo. Primarne so nam humanitarne organizacije, za- to sodelujemo s Karitasom, Rdečim križem in gasilskimi društvi. Podpiramo športnike na raz- ličnih področjih, od lokalnih odbojkarskih ekip do Tima Mastnaka. Skratka podpiramo šport na lokalnem nivoju, vključujemo se tudi v kulturne prireditve, kjer podpiramo amaterske gledališke skupine in kulturna društva. Z veseljem smo so- delovali tudi pri projektu pivske fontane v Žalcu. - Za konec še morda misel ali sporočilo našim bralcem? Z območja, ki ga vaš časopis pokriva, imamo precej kupcev in uporabnikov naših strojev, za- to bi se želel zahvaliti za to zaupanje. Trudili se bomo, da bomo zaupanje, ki nam je bilo izka- zano, še naprej upravičevali. Za vse uspehe, ki smo jih dosegli v našem podjetju, so najbolj za- služni moji sposobni, motivirani in predani so- delavci ter najbližji. Želim si, da bi z vsemi sode- lavci, s katerimi se srečujemo, še naprej uspeš- no ustvarjali našo zgodbo. Primož Vajdl Drago Pintar vodi podjetje Uniforest, kjer izdelujejo številne stroje za delo v gozdu. (Foto: Primož Vajdl) Savinjske novice št. 16, 20. april 2018 9 Iz občin, Oglasi OBČINA MOZIRJE Častni občan bo Jožef Zlatinšek Ob mozirskem občinskem pra- zniku bodo na slavnosti seji po- deljena občinska priznanja. Častni občan bo postal Jožef Zlatinšek, zlato plaketo s priznanjem občine bodo prejeli Anja Drev, Monika Hra- stnik in Matija Blagojevič. Denar- no nagrado v višini 1.250 evrov bo prejelo Športno društvo Lepa Nji- va. Poleg osrednje slovesnosti, ki bo v torek, 24. aprila, bo ob občin- skem prazniku še več tradicional- nih prireditev. SVOJE ŽIVLJENJE POSVETIL GASILSTVU Jožef Zlatinšek je v gasilske vrste je vstopil že kot pionir in s pri- dnim delom kasneje prišel do na- ziva gasilski častnik II. stopnje. Od leta 2002 do 2011 je bil predsednik PGD Mozirje. Prejel je gasilsko odli- kovanje za posebne zasluge. ODLIKOVAN Z ZLATIM ZNAKOM CIVILNE ZAŠČITE Za zasluge v času osamosvoji- tve je prejel spominsko plaketo ci- vilne zaščite, za uspešno opravlja- nje nalog na področju civilne zaš- čite pa je bil odlikovan z zlatim zna- kom Civilne zaščite Republike Slo- venije. Na njegovo pobudo je bil v občini uveden dan gasilstva, v pro- storih gasilskega doma pa spo- minska soba o bogatem in dolgo- letnem delovanju društva. ŠMS KOLEGIJ ŽUPANOV ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Občine bolj usklajeno za varovanje gozdnih cest Župan občine Luče Ciril Rosc, ki v tem polletju koordinira de- lo kolegija zgornjesavinjskih žu- panje in županov, je te prejšnji teden povabil na sejo, na kateri so obravnavali več za občine po- membnih tem. Tako so govorili o novostih na področju turistične takse in o turistični ponudbi na- še doline, o možnosti oblikovanja skupne službe notranje revizije, o predavanjih o demenci ter o no- vostih pri pogrebni službi … Veliko pozornosti so nameni- li ohranjanju gozdnih cest, ki so zlasti v pomladanski odjugi na udaru težkih tovornjakov, polnih lesa. O tem, kako so ob tem posto- pale posamezne občine, kako so se izvajale zapore teh cest in kako bodo nastopile ob takih priložno- stih v prihodnje, več v prihodnjih številkah Savinjskih novic. Marija Lebar OBČINA LJUBNO Podpisali pogodbo o prenovi čistilne naprave Direktor Jernej Marn (levo) in župan Franjo Naraločnik sta s slovesnim podpisom pogodbe podčrtala pomembnost investicije v prenovo čistilne naprave. (Foto: Marija Lebar) Na Občini Ljubno so v petek, 13. aprila, podpisali pogodbo za re- konstrukcijo male komunalne čis- tilne naprave v Lokah. Listino sta podpisala župan Franjo Naraloč- nik in Jernej Marn, direktor na jav- nem razpisu izbranega izvajalske- ga podjetja Marn d. o. o. iz Retenj. Podpisu sta prisostvovala Nataša Šket, predstavnica projektantske- ga in nadzornega podjetja Komu- nala Velenje, in direktor občinske uprave Radenko Tešanović. OHRANJANJE OKOLJA JE PRIORITETA Župan je predstavil potrebnost omenjene investicije, saj sedanja či- stilna naprave z zastarelo tehnolo- gijo ne omogoča več ustreznega či- ščenja odpadnih voda. Poudaril je skrb, ki jo občina namenja čistemu in zdravemu okolju za višji standard prebivalcev in za ohranjanje neokr- njene narave, ki jo lahko ponudijo tu- di turistom, med drugim ribičem. Me- nil je, da bo nova tehnologija pripo- mogla k vsemu temu, še zlasti k čis- tejši Savinji. Ob tem je izrazil prepri- čanje, da bo izvajalec dela opravil ko- rektno in v dogovorjenih rokih. PODJETJE S ŠTEVILNIMI REFERENCAMI Jernej Marn je predstavil svoje projektantsko podjetje in njegove reference ter projekte s področja čiščenja voda, ki jih pravkar izvaja- jo na več lokacijah po državi. Pove- dal je, da so za izvajanje del, ki jih je naročila Občina Ljubno, pridobi- li dva podizvajalca iz naše okolice. Prvi del projekta je namenjen pra- znjenju bazenov in sanaciji obsto- ječega stanja, nato bo sledila na- mestitev nove tehnologije za či- ščenje vode. Vrednost pogodbe, ki sta jo podpisala župan in direktor, je 350 tisoč evrov. Marija Lebar Savinjske novice št. 16, 20. april 2018 10 Ljudje in dogodki, Gospodarstvo NA GOLTEH SO IMELI USPEŠNO SNEŽNO SEZONO Sedaj vabijo na pomladanska razvajanja Na Golteh imajo v ponudbi tudi 12-metrsko plezalno steno, izposojo koles, vodene pohode, zip-line park … (Foto: Jože Miklavc) Zimsko-letni rekreacijski cen- ter Golte je v intenzivnih pripravah na pomladno-poletno sezono. Kot so sporočili upravitelji centra, je v zimski sezoni več kot 68 tisoč go- stov obiskalo smučišča in koristilo hotelske zmogljivosti. Smučišča so obratovala 126 dni. Vodja marketinga in proda- je Kristina Suhadolnik za konec aprila in prvomajske praznike omenja številne možnosti, ki jih nudi planina: obisk Mozirske ko- če, ki se spogleduje s 123-letni- co obstoja, mlade pare vabijo na poročne slovesnosti in sklenitev zakonskih zvez v naravnem oko- lju. V prazničnem programu bo- do še posebej skrbno pripravljali vsakodnevne aktivnosti, anima- cije, razvedrilo in ob obratovanju gondole ter žičnic omogočali tu- di manj nabitim z energijo prijet- ne sprehode in bivanje v razcve- tajoči se naravi. Jože Miklavc TRGOVINA NAD MERCATORJEVO BLAGOVNICO ZOPET ODPRTA Marjeta Fale ponuja pestro ponudbo blaga Marjana Fale se je odločila, da izkoristi ponujeno možnost in odpre svojo trgovino ter od sredine aprila skrbi za polne police z različnimi artikli. (Foto: Benjamin Kanjir) Trgovina posluje z deljenim delovnim časom. Dopoldan med 8.30 in 12.30 in popoldan med 14.30 in 18.30. V Mercatorjevem objektu sredi Mozirja se je v prvo nadstropje zo- pet vrnil trgovski lokal. Ob podpo- ri družine se je Marjana Fale odlo- čila, da izkoristi ponujeno možnost in odpre svojo trgovino in od sre- dine aprila skrbi za polne police z različnimi artikli. Odločila se je, da bo dala po- udarek slovenskim proizvodom in kvaliteti. V ponudbi je veliko tekstila za moške in ženske, po- soda, kristal, brisače, posteljnina, domače stvari, med njimi tudi fil- cani copati, ki jih sama izdeluje, igrače in podobno. Med igračami izpostavlja program proizvajalcev Bruder in Lego, ki sta vedno aktu- alna in kvalitetna. Benjamin Kanjir MATEVŽ LENARČIČ MERI ČRNI OGLJIK NA POTI PO AZIJI Pot preko Saudske Arabije vse prej kot prijetna in brezskrbna Meritve črnega ogljika nad Azijo naj bi okoljski raziskovalec opravil po etapah v štiridesetih dneh. (Fotodokumentacija Green Light World Flight) Rečičan Matevž Lenarčič se je ponovno podal na okoljevarstveni polet. Tokrat bo v akciji Green Light World Flight z utra lahkim letalom prepotoval 20 tisoč kilometrov dol- go pot po Aziji. Cilj misije je opravi- ti meritve črnega ogljika nad Azi- jo. Nalogo naj bi okoljski razisko- valec opravil po etapah v štiride- setih dneh. DRUGO ETAPO SPREMENIL OD NAČRTOVANE Na pot je poletel prejšnji pone- deljek z mariborskega letališča proti Turčiji. Do Turčije mu je lete- nje oteževalo slabše vreme. Zara- di zahtevnosti terena, močnejše- ga vetra in dežja je bil pristanek na letališču Nevsehir precej napet in neprijeten. Zaradi visokih hribov in slabega vremena ter napovedanih zalede- nitev na poti preko vzhodne Turči- je proti Teheranu se je Matevž od- ločil, da bo drugo etapo spremenil od predhodno načrtovane. Zato je iz Turčije letel mimo Cipra do Hur- gade. Dolžino 1.300 km je preletel v slabih šestih urah. Pot preko Saudske Arabije je bila vse drugo kot prijetna in brezskrb- na. Že takoj po vzletu se je vidlji- vost pričakovano zmanjšala. Tako je bilo skozi celoten let. Je pa zato let preko Omanskega zaliva do le- tališča Jinnah (Karachi) v Pakista- nu potekal brez zapletov. NA KITAJSKEM BO GOST LETALSKEGA MITINGA Lenarčič je preletel že 7.112 kilo- metrov dolgo pot, ki jo bo v prihod- njih dneh nadaljeval preko Indije, Bangladeša, Mjanmara, Laosa, Vi- etnama in Kitajske. Na Kitajskem se bo kot gost udeležil velikega le- talskega mitinga. Na njem se bodo srečali tudi piloti, ki so leteli okoli sveta v letalih z vzletno težo maksi- malno 7.000 kilogramov. Organiza- torji Zhengzhou Airshowa so uredi- li vsa potrebna dovoljenja za prelet Kitajske in zagotovili ustrezno gori- vo za Lenarčičevo letalo. Marija Šukalo Savinjske novice št. 16, 20. april 2018 11 Iz občin, Kultura, Organizacije PROGRAM VARNO NA KOLESU Med več kot sto sodelujočimi tudi OŠ Mozirje Program Varno na kolesu že šes- to leto zapored povezuje osnov- ne šole iz različnih slovenskih re- gij s ciljem mlade kolesarje pripra- viti na samostojno vožnjo s kole- som v prometu, jim podati potreb- no prometno znanje, jih spodbudi- ti k varni uporabi kolesa v vsakda- njem življenju in jih podučiti o traj- nostni vlogi kolesarjenja za okolje. V programu Varno na kolesu le- tos sodeluje več kot sto sloven- skih osnovnih šol, med njimi tudi OŠ Mozirje. Program poteka na po- budo družbe Butan plin s podporo Javne agencije RS za varnost pro- meta, Zavoda RS za šolstvo, Poli- cije, Kolesarske zveze Slovenije, podjetja Telekom Slovenija, družbe BTC in Zavarovalnice Triglav. Slovenski osnovnošolci s po- močjo programa Varno na kolesu spoznavajo pravila, ki se jih mora- jo držati, ko samostojno vstopajo v promet, pa tudi lepote kolesarstva kot rekreativnega športa. Vses- lovenski program je doslej pove- zal že več kot 14 tisoč mladih ko- lesarjev in kolesark iz več kot 250 osnovnih šol. KF OBČINA NAZARJE S pokopališčema bo upravljalo podjetje Morana V skladu s koncesijsko pogodbo bo za pokopališki red skrbelo podjetje Morana. (Foto: Marija Lebar) V skladu z novo pogrebno zakono- dajo morajo občine zagotoviti 24-ur- no dežurno službo. Za službo za iz- vajanje pogrebov, vzdrževanje gro- bov in pokopališč pa lahko razpiše- jo koncesijo. Občina Nazarje je to na- mero objavila že pred časom, v po- nedeljek, 9. aprila, pa sta nazarski žu- pan Matej Pečovnik in direktor pod- jetja Morana Aleksander Steblovnik podpisala koncesijsko pogodbo. Nazarski občinski svet je lani sprejel odlok o pokopališkem redu in podelitvi koncesije za izvajanje obvezne javne pogrebne in poko- pališke službe, na podlagi katere- ga je bila letos razpisana koncesi- ja. Z odločbo, ki jo je občina izda- la letos marca, je bila koncesija po- deljena podjetju Morana. V pogodbi, ki je bila podpisana ta mesec, so podrobneje določe- ne obveznosti pogodbenih strank. Morana bo tako na območju obči- ne izvajala 24-urno dežurno službo za prevoze umrlih, pokopališko de- javnost, ki zagotavlja urejenost po- kopališč in vodenje trajne eviden- ce o pokojnikih in grobovih. Kon- cesijska pogodba je sklenjena za deset let. Marija Lebar KULTURNO DRUŠTVO STOPINJE Zanimivo in pestro literarno srečanje Dogodek z naslovom Literarne sledi so v Kulturnem društvu Sto- pinje izvedli na Ljubnem ob Savinji v sodelovanju z zanimivimi gosti. Del srečanja so namenili svojemu literarnemu ustvarjanju in medse- bojnemu druženju. KAKO UKREPATI PROTI DEMENCI Članica sekcije Bele stopinje Slavica Biderman iz Celja je mno- goplastna ustvarjalka. Za prijeten uvod je zaigrala na citre, Ivana Žvi- pelj pa je prebrala nekaj njenih pe- smi. Sledil je pogovor o nedavno izdani knjigi Na visokih petkah, ki govori o demenci. Knjigo je Bider- manova napisala na osnovi spo- znanj in izkušenj, ki si jih je nabira- la pri delu s starostniki in demen- tnimi osebami tako doma kot v tuji- ni. Poudarila je pomembnost »mo- žganske telovadbe«, ki ohranja možgane in spodbuja miselne pro- cese. Na dogodku v Fašunovi hiši si je bilo mogoče tudi ogledati ne- kaj njenih likovnih del. AFORIZMI IN POMENLJIVE MISLI Kot gost je bil na srečanje po- vabljen tudi mag. Samo Kramer. Predstavil je literarno snovanje, v katerem se posveča pomenljivim mislim in aforizmom. Dela je obja- vil že v dveh knjigah, prevedena so tudi v druge jezike. Dogajanje so razgibali folklorna skupina s harmonikarjem in mla- di literati z ljubenske osnovne šo- le, ki so sodelovali na natečaju Be- sedičica. Svoji plodoviti članici – pesnici Veri Kumprej so člani KUD Stopi- nje čestitali za uspešen nastop na TV Slovenija in ji izročili šopek, saj je nedavno praznovala okrogli ži- vljenjski jubilej, nato so se posve- tili branju lastne poezije in načr- tom za izdajo samostojnih knjižnih zbirk v letošnjem letu. Marija Lebar Slavica Biderman je poleg svoje literature predstavila tudi tehnike, ki jih uporablja pri likovnem ustvarjanju. (Foto: Marija Lebar) Savinjske novice št. 16, 20. april 2018 12 Iz občin, Ljudje in dogodki SPREJEM NOVOROJENČKOV V NAZARJAH Bogatejši za trideset novih občanov Sprejema za novorojenčke se družin udeležijo skupaj z njihovimi bratci in sestricami. (Foto: Marija Lebar) Občina Nazarje v sodelovanju z Osnovno šolo Nazarje, vrtcem in patronažno službo vsako le- to pripravi slovesen sprejem za novorojenčke, ki so prišli na svet v prejšnjem letu. Na letošnjem županovem sprejemu družin so se spomnili tudi vseh mater, ki so dan poprej imele svoj praznik. SREČNO OTROŠTVO JE SKRB CELOTNE SKUPNOSTI Od tridesetih družin, ki so lani postale boga- tejše za novega člana, se jih je sprejema ude- ležilo dvajset. Novorojenčki so s svojo radoži- vostjo znatno prispevali k živahnosti dogaja- nja v avli nazarske osnovne šole, kjer so priku- pen zabavni program izvedli njihovi malo starej- ši prijateljčki, ki že hodijo v višjo skupino vrtca. Župan Matej Pečovnik je v svojem in v imenu vse lokalne skupnosti izrazil veselje nad tolikšnim številom novih otrok, saj se sicer v občini letno povprečno rodi okoli 25 novorojenčkov. Vsakemu je občina poleg denarne pomoči namenila darilo. Ker je bil prejšnji dan materinski dan, je župan vsa- ki od prisotnih mamic voščil in ji podaril nagelj. KMALU V VRTEC Dobrodošlico v imenu vrtca je družinam izre- kel Robert Jarh. Povedal je, da pravkar poteka vpis v vrtec, in spomnil, da v krajevni skupnosti Šmartno ob Dreti po novem delujeta dva oddel- ka. Priporočil je staršem, ki živijo na tem obmo- čju, da otroke vpišejo v tamkajšnji oddelek vrt- ca. Tako bo zagotovljen nadaljnji obstoj druge- ga oddelka vrtca v kraju, v bodočnosti pa tudi šmarške podružnične šole. V imenu patronažne službe je zbrane nago- vorila Staša Rojten. Prav patronažne sestre so tiste, ki prihajajo v družine v najintimnejših tre- nutkih njihove sreče, za kar so družinam hva- ležne, je dejala in vsem zaželela lep začetek življenja. Marija Lebar OBČINA SOLČAVA Družine z novorojenčki na sprejemu pri županji Najmlajši občani in njihove družine na sprejemu pri županji (Foto: Bernarda Prodnik) Za občino s komaj kaj več kot 500 prebivalci, kot je to v Solčavi, je vsako novo rojstvo še po- sebej pomembno. Lani je naraščaj dobilo šest solčavskih družin in te sta županja Katarina Pre- lesnik (na sliki desno) in občinska uprava konec marca povabili na sprejem. ZADOSTNO ŠTEVILO OTROK ZAGOTOVILO ZA VRTEC Županja je v nagovoru mladim družinam iz- rekla čestitke ob rojstvu novega člana tako v svojem kot v imenu ostalih občanov. Izrazila je upanje, da se bodo družine odločile še za ka- kšnega otroka. Zadostno število malčkov je med drugim tudi zagotovilo za nadaljnji obstoj vrt- ca, ki ga bo občina letos razširila. Prav tako po- membno je, da se v občini ohrani podružnična osnovna šola. DENARNA POMOČ IN DARILO Poleg denarne pomoči 250 evrov, ki jih prej- mejo družine z novorojenci, je županja srečnim staršem predala še darilo s simboličnim pome- nom – sadiko jablane stare sadne sorte. »Naj jablana kot simbol življenja in obet prihodnjih sadov zdravo raste skupaj z vašimi malčki,« je zaželela. Marija Lebar OPRAVIČILO V 14. številki Savinjskih novic sem v članku Nastopi otrok razveselili starše pomotoma zapisala, da so na prireditvi ob materinskem dnevu v Bočni nastopili plesalci Folklorne skupine Oštarija, plesali pa so člani Folklorne skupine Kulturnega društva Bočna. Za napa- ko se prizadetim in bralcem opravičujem. Štefka Sem Savinjske novice št. 16, 20. april 2018 13 Zgodovina in narodopisje Utrinek iz preteklosti Piše: Aleksander Videčnik Jožefinske davčne spremembe (2) Nadaljevanje iz prejšnje številke. VEČ TRUDA – MANJŠI DAVEK Pred delom komisije so zemljiš- ča razmejili z mejniki. Kot podlaga za ocenitev pridelka je služil poda- tek o nekajletnem povprečju in tu- di razred kakovosti zemljišča. Ti so bili trije. Vpisali so torej, ali je ze- mljišče dobro, srednje ali slabo. Upoštevali so tudi pridelovalne po- goje; kolikor več truda se porabi za pridelek, toliko manjši naj bo da- vek, so menili. KLJUB DOBREMU NAMENU ŠTEVILNE POMANJKLJIVOSTI To je bil na takratnem avstrij- skem ozemlju prvi poskus ureditve davčne politike. Kljub dobremu na- menu so se pokazale številne po- manjkljivosti, ki so povzročale ne- godovanje pri lastnikih obsežnej- ših površin. Precej časa je še pre- teklo, da so davčno breme razpore- dili po načelu enakopravnosti. Nekoč v trgu Mozirje Na sliki je skupina lesnih delavcev pred drugo svetovno vojno. Posnetek je bil narejen pri škofovski žagi Rogovilec. Poznati preteklost svojega kraja Poznati preteklost svojega kraja je želja marsikoga, žal pa je o mar- sičem premalo znanega, prema- lo zapisanega in tako znanje o do- godkih izpred dolgih let bledi ozi- roma ga je vse manj. V naši doli- ni imamo kraje, ki so zgodovinsko pomembni, nekateri so značilni za nastanek določene obrti, drugi spet zaradi običajev in podobno. Tudi v turistične namene bi mora- li poskrbeti, da bi se znanje naših ljudi o zgodovinskih izročilih izpo- polnilo, da bi vedeli tujcem pove- dati kaj več o dolini in njeni prete- klosti. REVNEJŠI ZA DRAGOCENE VIRE V teh krajih so živeli in delali šte- vilni omikani ljudje in zato so mar- sikaj zapisali. Žal pa je mnogo tega našlo svoj konec med okupacijo, ko so Nemci odnesli arhive in sti- kali za raznimi pisnimi viri, listina- mi in knjigami. Usoda odnesenega je po seda- njih spoznanjih vsaj deloma zna- na. Pokojni profesor dr. Pavel Bla- znik z zgodovinskega inštituta na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti je zapisal, da je del ar- hivskega gradiva, odnesenega iz naših krajev, končal zaradi bom- bardiranja na Ptuju, del pa je bil prepeljan v Gradec. Tako je torej na dlani, da smo revnejši za dragoce- ne vire. Fran Hribernik je med svoje be- ležke vpisal datum, ko je po dolini neki grški umetnostni zgodovinar pobiral arhivsko dediščino. Tako vemo, da je to bilo leta 1943. Takrat so Nemci pohiteli, ker so našli svoj izgovor za ropanje kulturnih dob- rin v bojazni, da bi partizani zgodo- vinskega bogastva ne uničili. PISCI, KI SO VELIKO OHRANILI Med pisci, ki so sedanjosti ve- liko ohranili, so Ignac Orožen, dr. Avgust Stegenšek, Rajko Vrečar, Fran Kocbek, Franjo Baš, Jože Curk, Franc Praprotnik, Fran Hribernik, Žiga Laykauf. Seveda so še številni pisci namenjali svoje sestavke do- lini, krajem in ljudem v njej. Veliko vedenja o naših običajih so ohra- nili tudi narodopisci v svojih delih. Življenje v trških sredinah je bilo pred več stoletji povsem drugač- no od današnjega, tudi zaradi ra- znih posebnih pravic, ki so jih ime- li tržani po takrat veljavnih predpi- sih, pa tudi zaradi gospodarskega razvoja, ki je bil v trgih prvotnega pomena. MOZIRJE - TRG S POSEBNIMI PRAVICAMI Mozirje je bilo trg s posebni- mi pravicami, zato je imelo svoj magistrat, ki pa je bil podrejen gospoščini Žovnek. Tako je mo- ral žovneški gospod potrjevati ra- zne pomembnejše odločitve mo- zirskega sodnika oziroma njego- vega sveta. Tudi volitve sodnika so bile vezane na dokončno privolitev gospoščine. Ne glede na to je imel magi- strat vrsto pravic in nalog, ki je ve- zal trško srenjo v raznih zadevah na lastno krajevno upravo. Tako so sodne pravice, razen težjih krimi- nalnih primerov, pripadale trške- mu sodniku; dalje so na magistra- tu sklepali razne premoženjske po- godbe, imeli so zemljiško knjigo in pobirali dajatve tako za gospošči- no kot za državo. Vsekakor je bil trški sodnik osrednja osebnost v kraju. ZANIMIVA LISTINA O POROČNI POGODBI Med ohranjenimi izvirnimi doku- menti iz tistega obdobja je zanimi- va listina o poročni pogodbi, s ka- tero so se v 18. in 19. stoletju dogo- varjali za razne premoženjske ob- veze ob poroki trških premožnežev. Jasno, da takšne pogodbe revežem ni bilo treba sklepati. Listina je bi- la hranjena v Gradcu pri Olgi Kislin- ger, ki jo je leta 1984 odstopila ar- hivu kulturne skupnosti v Mozirju. Pogodba je bila sklenjena 29. ja- nuarja 1825, v zemljiško knjigo trga Mozirje pa je bila vnesena 21. febru- arja 1826. 14. julija istega leta so vpis uredili še v zemljiško knjigo na Žov- neku. Slednje je bilo verjetno pot- rebno zato, ker je bil predmet po- godbe tudi vinograd, tu pa so veljali posebni predpisi o »gorski pravici«, ki so očitno zahtevali vpis takšnih površin v osrednjo zemljiško knjigo pristojne zaščitne gosposke. POGODBO POTRDILI TUDI NEPISMENI Kot ženin se v pogodbi navaja Matija Goričar (pisano Goritscher), kot nevesta pa Elizabeta Dreu. Vse- bino pogodbe so potrdile navzoče priče: Franc Štuler, Anton Dreu, ki sta se lastnoročno podpisala, do- čim je Marijo Dreu, Jurija Kosarja in Jožefa Goričarja podpisal M. Lipold, ker niso bili pismeni. Pod Lipoldo- vim podpisom je navedeno, da je bil od navzočih treh tržanov, ki so naredili na pogodbo le križce, po- oblaščen. Posebej vidno sta podpi- sani obe poročni priči: Franc Pfe- ifer mlajši in Franc Pfeifer starej- ši. Uradni postopek je vodil podpi- sani Ksaverij Oblak, trški vodja ze- mljiške knjige in trški sindik (taj- nik). Na Žovneku je vpis potrdil Jo- žef Laznik, zapriseženi vodja ze- mljiške knjige. Nadaljevanje prihodnjič. Savinjske novice št. 16, 20. april 2018 14 Kultura RAZSTAVA LISTJE V VRBOVCU Minljivost, ujeta v večnost Vesna Zakonjšek je listje upodobila s tehniko črtkanega črno- belega risanja. (Foto: Maruša Fužir) Do začetka junija je v Muzeju gozdarstva in lesarstva Vrbovec v Nazarjah na ogled razstava s pre- prostim imenom Listje. Gre za skupno delo avtoric Vesne Za- konjšek in Miriam Kosec, ki vsa- ka na svojem področju ustvarjanja puščata pomembne pečate s svo- jimi deli. Koščeva, oblikovalka ste- klarskih mojstrovin, veliko sodelu- je z modnimi oblikovalkami, Vesna Zakonjšek pa igra zelo pomembno vlogo pri celostni podobi Kozjan- skega regijskega parka in je av- torica razstav jabolk na vsakoletni prireditvi Praznik kozjanskega ja- bolka. Predstavila ju je Nada Vreže. RISBE IN STEKLO Listje sta ustvarjalki predstavili ustvarjanja in ga predstavila obli- kovanega iz stekla v barvi in sood- visnosti od letnih časov. PREDSTAVLJEN KOZJANSKI REGIJSKI PARK Na uradnem odprtju razstave je bil predstavljen tudi Kozjanski re- gijski park, kjer nosijo velik pomen visokodebelni travniški sadovnja- ki. V njih je visoka stopnja biodi- verzitete, ki jo je nujno ohraniti. Zato so se že skoraj pred dvajse- timi leti vključili v nacionalni pro- jekt oživljanja le-teh, sedaj pa so- delujejo v programu Life naturavi- va. Ljudi ozaveščajo tudi z vsakole- tno prireditvijo Praznik kozjanske- ga jabolka. Maruša Fužir na svojevrsten način. Zakonjškova ga je upodobila s tehniko črtkane- ga črno-belega risanja, za katere- ga se je eni drevesni vrsti posveča- la dva do štiri tedne in na tak način iskala skupne lastnosti in podrob- nosti, v katerih se listje loči. Miriam Kosec ga je raziskala v luči svojega 59. REVIJA PEVSKIH ZBOROV OSNOVNIH ŠOL ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Cicido v Nazarjah združil preko 500 mladih pevcev Združeni MPZ OŠ Ljubno ob Savinji in OŠ Luče pod vodstvom Mitje Venišnika je bil najštevilčnejši zbor letošnje območne revije Cicido. (Foto: Barbara Rozoničnik) Območna revija otroških in mladinskih pev- skih zborov osnovnih šol Zgornje Savinjske do- line Cicido, ki jo je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Mozirje prip- ravil v sodelovanju z osnovnimi šolami na- še doline, je letos potekala v pomladno okra- šeni dvorani Doma kulture Nazarje. Vsako le- to združi preko 500 mladih pevcev, ki obisko- valce z glasbo iz vsakdanjika popeljejo v lep- ši, prijaznejši svet. ZAPELO 16 ZBOROV V prvem delu prireditve je nastopilo osem otroških in v drugem delu še osem otroških in mladinskih pevskih zborov. Nastopi so poteka- li pod budnim očesom strokovne spremljeval- ke revije Danice Pirečnik. Zbore sta na klavirju spremljala Toni Acman in Alenka Klemše Begič, skozi prireditev pa je poslušalce popeljala pove- zovalka programa Petra Lončar. MLADI PEVCI NADALJUJEJO ZBOROVSKO TRADICIJO Zbrane je pozdravil župan Matej Pečovnik, ponosen, da po nekaj letih Nazarje ponovno go- sti revijo Cicido. Vodja JSKD OI Mozirje Simona Zadravec je izrazila zadovoljstvo, da dolgoletno in bogato tradicijo zborovskega petja v naši do- lini tako množično nadaljujejo mladi. Po njenih besedah gre zahvala predvsem zborovodjem, ki se v pedagoškem procesu ukvarjajo s tovrstno dejavnostjo, in seveda ravnateljem, ki to dejav- nost podpirajo. Barbara Rozoničnik Na reviji se je predstavil tudi Mladinski pevski zbor OŠ Rečica ob Savinji z zborovodkinjo Matejo Seitl. (Foto: Barbara Rozoničnik) Savinjske novice št. 16, 20. april 2018 15 Kultura, Organizacije DRUŽENJE Z LJUDSKIMI GODCI IN PEVCI Bela nedelja je dan za obujanje spominov Harmonikarica Tanja Podkrižnik je zaigrala v družbi Milene Praznik in Silva Brgleza, v ozadju ljubenski gledališčniki. Nastopajoči, ki jih je »skupaj spravil« Vinko Jeraj (drugi z leve), so za konec druženja napolnili oder. Godci, pevci, igralci in plesalci, vsi so čajanko zaključili dobre volje. Na belo nedeljo so se ljudski pevci in godci tradicionalno zbrali v ljubenskem kulturnem do- mu in prikazali enega od starih običajev, za ka- terega si želijo, da bi se obdržal. Čajanka je bila v starih časih oblika druženja, ko so se mladi in malo manj mladi zbrali in ob čaju s kančkom do- mačega šnopsa preživeli večer ob petju in ple- su. Na čajankah so se seveda spoznavali mladi. Vse to vključno z obračanjem sena in kuhanjem čaja so ob spremljavi številnih godcev prikazali ljubenski gledališčniki. Za obstoj ljudskih godcev in pevcev na Ljub- nem ob Savinji ni skrbi. Najstarejši godec, ki je obiskovalce popeljal v stare čase, je bil Fužirjev Ciril, ki jih šteje že preko osemdeset, najmlajši nastopajoči harmonikarji so komaj zakorakali v šolo, še mlajši so bili plesalci. Skupaj so ustvarili glasbeno mavrico vseh stilov in starosti. POLEG GODCEV NASTOPILI PLESALCI Naključni in družinski pevski ter glasbeni se- stavi so pokazali, kako se ohranja ljudska glas- ba že stoletja, najmlajši godci pa, kako jo bo- do širili še naprej. Ker brez ljudskih plesov na takšni prireditvi ne gre, so zaplesali domači Flosarčki pod vodstvom Mojce Pikl in Folklorna skupina Kulturnega društva Bočna, ki je prika- zala običaj flosarjev. Tekst in foto: ŠMS DRUŠTVO PRIJATELJE MLADINE REČICA OB SAVINJI Na čelu organizacije ostaja Lara Selišnik Predsednica Lara Selišnik je povedala, da so se lani vključili v akcijo Božiček za en dan. Člani rečiškega Društva prijateljev mladine so na volilnem občnem zboru vodenje organi- zacije ponovno zaupali dosedanji predsednici Lari Selišnik. V svojem poročilu je poudarila, da je bila osnovna naloga društva v preteklem letu priprava božično-novoletnih daril, otroci pa so lahko uživali tudi v prijetni igrici. PRIPRAVLJALI USTVARJALNE DELAVNICE Sicer so bili v društvu aktivni skozi vse leto. Junija so ob Dnevu za Savinjo pripravili ustvar- jane delavnice. Avgusta so z gozdarji nazarske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije z ustvarjalnimi delavnicami popestrili koncert v Blatah, ki je sicer v organizaciji turističnega društva. Svojo dejavnost so predstavili tudi na Lenartovem sejmu. Vključili so se v akcijo Boži- ček za en dan in tako marsikateremu otroku po- lepšali božične praznike. PROJEKT CENTER ZA DRUŽINE Društvo je prijavitelj projekta Center za druži- ne Medgen hiša. Ta je namenjen neformalnemu druženju in prenosu pozitivnih praks med druži- nami, izobraževanju in delavnicam. Tudi v letošnjem letu bodo nadaljevali z de- lom v projektu in otrokom pričarali veselje s pri- hodom Božička. Pripravili bodo tudi različne de- lavnice, odvisno od potreb. Tekst in foto: Marija Šukalo Najstarejši godec, ki je obiskovalce popeljal v stare čase, je bil Fužirjev Ciril, ki jih šteje že preko osemdeset, najmlajši nastopajoči harmonikarji so komaj zakorakali v šolo, še mlajši so bili plesalci. Savinjske novice št. 16, 20. april 2018 16 Organizacije, Kultura, Ljudje in dogodki IX. MEDNARODNO TEKMOVANJE ZA NAGRADO ANTONIA SALIERIJA V LEGNANU Nastopili sestri Aja in Daša Urlep iz Glasbene šole Nazarje Aja in Daša Urlep sta uspešno nastopili na mednarodnem tekmovanju v Legnanu. (Fotodokumentacija Urlep) Učenki Glasbene šole Nazarje Aja in Daša Urlep sta na IX. med- narodnem tekmovanju za nagra- do Antonia Salierija v Legnanu za svoja nastopa prejeli nagradi. Flav- tistka Daša je v kategoriji B prejela 3. nagrado, harfistka Aja pa v kate- goriji C 2. nagrado. Njuna mentor- ja sta Jernej Marinšek in Tea Ple- sničar. Barbara Rozoničnik OM CHANTING KROG NA REČICI OB SAVINJI Za dvigovanje energije in podporo ljudi DRUŠTVO ZELIŠČARJEV ŠIPEK MOZIRJE Ob čaju se pletejo drugačne zgodbe Aleksandra Vrhovnik (stoji) je prepričana, da petje OM-a pomaga pri izboljšanju energij v okolju in pripomore k ustvarjanju harmonije in enotnosti med človekom in naravo. (Foto: Marija Šukalo) V Centru za družine Medgen hiša Rečica ob Savinji so pripravili delavnico Om Chanting kro- ga, ki jo je vodila Aleksandra Vrhovnik. Petje OM- -a, ki je najčistejša vibracija, med izvajanjem de- lavnice dviguje energijo in podpira ljudi na vseh nivojih ter vpliva na njihovo zdravljenje. USTVARJANJE HARMONIJE Po mnenju Vrhovnikove vpliva tudi na zdravljenje živali in narave v obsegu dveh ki- lometrov iz centra, kjer se izvaja. Prepričana je, da se ta energija lahko usmerja tudi v ko- rist ljudi, krajev in k življenjskim situacijam, odvisno od tega, kaj je skupni namen skupi- ne, ki poje OM. Prav tako pomaga pri izbolj- šanju energij v okolju in pripomore k ustvar- janju harmonije ter enotnosti med človekom in naravo. KLASIČNEGA ZDRAVLJENJA NE GRE ZANEMARITI Vrhovnikova je poudarila, da naj tovrstno zdravljenje nikakor ne zamenjuje klasičnega. Kdor ima zdravstvene težave, naj vsekakor obiš- če svojega zdravnika. Delavnice OM Chanting kroga bodo v Medgen hiši izvajali tedensko ob ponedeljkih. Marija Šukalo Gostja nedavnega predavanja, ki so ga prip- ravile članice zeliščarskega društva Šipek iz Mozirja, je bila Fanika Burjan iz Zabukovice. Za popestritev pogovora je s seboj prinesla nekaj vzorcev čaja in zdravilnih zelišč. Odgovarjala je tudi na raznovrstna vprašanja udeleženk preda- vanja. Burjanova se zlasti posveča zdravilnim rastli- nam domačega, lokalnega okolja. »Te rastline so za nas najbolj primerne, nabirali in uporabljali so jih že naši predniki. Vendar je treba paziti, da rastišč ne izropamo preveč, da ostane kaj še za druge in za naslednja leta. Pomembno je tudi, da jih nabiramo ob pravem času, pa tudi kako jih nato sušimo oziroma ustrezno pripravimo.« Med drugim je treba biti pozoren pri pripra- vi čaja, saj ta, takoj ko spremeni barvo, začne zgubljati koristne učinkovine. »Večino čajev je treba pripravljati sproti, sveže. Ko na čaj pova- bimo goste, se spletejo zanimive zgodbe o tem, kje, kdaj, kako so bile nabrane rastline, izmenja se kup koristnih nasvetov in izkušenj,« je dejala Fanika, ki se zavzema, da se zeliščarsko znanje ohranja, predaja mladim in širi, ker je to del na- še kulturne dediščine. ZELIŠČARSTVO JE NENEHNO UČENJE Fanika Burjan je članica več zeliščarskih dru- štev, udeležuje se tudi ekskurzij v tujino. Je stal- na gostja na Radiu Celje in na mnogih preda- vanjih po Sloveniji. Strokovnjakinja z dolgoletni- mi izkušnjami govori predvsem iz svoje prakse. »Mnogi svoje znanje skrivajo, jaz ga rada de- lim. A dandanašnji je pri tem treba biti kritičen, saj na spletu najdete vse mogoče. Tudi menim, da ni potrebno pretirano posegati po raznih ek- sotičnih rastlinah, saj nam naše okolje nudi kar pol lekarne, veliko naredita tudi dobra volja in hvaležnost,« je zaključila svoje predavanje. Marija Lebar Fanika Burjan rada deli svoje zeliščarsko znanje. (Foto: Marija Lebar) Savinjske novice št. 16, 20. april 2018 17 Organizacije, Ljudje in dogodki, Oglasi TURISTIČNO DRUŠTVO MOZIRJE Za njimi vsebinsko bogato leto Člani mozirskega turističnega društva so se na prvo aprilsko sre- do zbrali v pevski sobi domačega kulturnega doma na letnem obč- nem zboru. Predsednik Andrej Kle- menak je v svojem poročilu o de- OSNOVNA ŠOLA NAZARJE Deset let projekta Šola pleše Letos so učenci OŠ Nazarje staršem in ostalim obiskovalcem že 10. leto zapored pokazali svoje plesne sposobnosti, ki so jih pridobili s projektom Šola pleše. (Foto: Barbara Rozoničnik) Na Osnovni šoli Nazarje že de- seto leto poteka projekt Šola pleše. S pomočjo plesnih učiteljev posa- mezni razredi pripravijo skupinske plesne točke. Kot pravijo, na vajah niso vadili le plesnih korakov, dali so prosta krila tudi svoji domišljiji. PLESALA CELA ŠOLA Prireditev se je pričela z nasto- pom šolskega plesnega krožka, ki ga obiskujejo učenci od 3. do 5. ra- zreda pod vodstvom Danijele Lon- čar. Sledila je plesna točka učen- cev podružnične osnovne šole Šmartno ob Dreti, nato so v ritmih popularne glasbe zaplesali posa- mezni razredi, od prvošolčkov do lu v preteklem letu izpostavil vrsto prireditev ob praznovanju jubileja društva in se dotaknil nalog, ki jih čakajo v letošnjem. PRAZNOVALI 125-LETNICO Lani so s pravim šopkom organi- ziranih dogodkov obeležili 125-le- tnico delovanja društva. V sklopu so bili pohod okoli Mozirske gore, organizirali so potopisno predava- nje o lepotah Aljaske in ob 10. oble- tnici organiziranih izletov ter pro- jekta Mozirjani potujemo izdali zlo- ženko z opisi in zanimivimi fotogra- fijami z izletov. Na osrednji prireditvi ob jubile- ju so v goste povabili pevko Hele- no Blagne. Podelili so državna pri- znanja za zasluge pri razvoja turiz- ma v Sloveniji. Zlato priznanje je prejela Mojca Finkšt za 25 let dela pri razvoju turizma, srebrno pa An- drej Klemenak za 15-letno delova- nje. Podelili so tudi društvena pri- znanja. PREDSTAVITEV NA SEJMU ALPE ADRIA Letošnje leto so kot običajno pri- čeli z obiskom in predstavitvijo na sejmu Alpe Adria v Ljubljani. Sledi- la je organizacija vsakoletne očiš- čevalne akcije. Osnovnošolska mladina v turističnem krožku OŠ Mozirje bo sodelovala na že 32. fe- stivalu Turizmu pomaga lastna gla- va pod naslovom Kultura in turi- zem. 700 LET TRŠKIH PRAVIC MOZIRJA Po letih predaha se bo letos Mo- zirje ponovno prijavilo za ocenje- vanje v projektu Moja dežela, lepa in gostoljubna. Seveda bodo nada- ljevali s projektom Mozirjani potu- jemo. Mozirje bo letos praznovalo 700 let trških pravic. Ob tej priliki bodo v društvu izdali zloženko z zemlje- vidom kulturnih in turističnih zna- menitosti kraja. Tekst in foto: Benjamin Kanjir devetošolcev. Ti so se predstavili s standardnimi plesi, ki jih že pridno vadijo za valeto. Gledalce sta v sproščenem, pomladnem vzdušju skozi pri- reditev popeljali učenki devete- ga razreda Rebeka Cigale in Li- za Zagožen. Barbara Rozoničnik Predsednik Andrej Klemenak je izpostavil vrsto prireditev ob praznovanju 125-letnice društva. Savinjske novice št. 16, 20. april 2018 18 Organizacije, Ljudje in dogodki, Informacije POTOPISNO PREDAVANJE MARKA SUHOVERŠNIKA Misijonsko delo v Ekvadorju, tako daleč, tako visoko Marko Suhoveršnik je salezijanec, ki si je prostovoljno delo izkusil v skupnostih v Afriki, Južni Ameriki in Ekvadorju. (Foto: ŠMS) Vrh nebes je naslov potopisnega predavanja kot tudi knjige, ki jo je gost Kulturnega društva Nova Štifta, domačin Marko Suhoveršnik predstavil obiskovalcem v soboto, 7 . aprila. Eno- mesečno prostovoljno delo v družbi treh štu- dentov v Ekvadorju je strnil v zanimivo pripoved, obogateno s fotografijami. Potopisno-pogovorni večer je vodila Anja Rajter. BLIZU NEBES Marko Suhoveršnik je salezijanec, ki mu mi- sijoni niso tuji. Enomesečno prostovoljno de- lo je izkusil v skupnostih v Afriki, Južni Ameriki in Ekvadorju. Prostovoljci so v Ekvadorju živeli v kraju Salinas de Guaranda na višini 3.550 me- trov z okoli 500 prebivalci. Vodili so poletne dejavnosti za tamkajšnje ot- roke in mladino. Majhen kraj z indijanskim pre- bivalstvom so salezijanci spremenili v organizi- rano celoto, kjer so ustanovili zadrugo, zaposlili vse domačine s proizvodnjo sira, čokolade, ple- tenin in drugih lokalnih proizvodov ter vzposta- vili pravično trgovino, da se lahko dostojno pre- življajo. Misijonsko območje obsega več kot 40 manjših vasi, najvišje ležeča, ki so jih obiskali, so bila na višini 4.200 metrov. DEŽELA SKROMNIH LJUDI Suhoveršnik je prebivalce misijonskih va- si opisal kot pridne, dobre po srcu, ki v danih okoliščinah naredijo največ, kar morejo za svo- je družine. Razpršena naselja na visoki nadmor- ski višini od njih zahtevajo veliko truda za preži- vetje. Delo z otroki je bilo nekaj posebnega, saj so le-ti zelo skromni in so se razveselili vsake malenkosti. Neznanje jezika v otroškem svetu ni nobena ovira. Suhoveršnik je obiskovalcem predavanja po- kazal nekaj ekvadorskih izdelkov; od ponča do lesenih jaslic in jim podaril knjige, napisane o njegovih misijonskih potovanjih. ŠMS OBČINA GORNJI GRAD IN LJUDSKA UNIVERZA VELENJE Tečajniki se že veselijo jesenskega nadaljevanja Nekateri udeleženci začetnega in nadaljevalnega tečaja angleškega jezika z Vesno Elsner z Ljudske univerze Velenje (druga z leve), predavateljico Lidijo Potočnik (četrta z leve) in županom Stankom Ogradijem (desno) Občina Gornji Grad je v sodelovanju z Andra- goškim zavodom Ljudska univerza Velenje or- ganizirala začetni in nadaljevalni tečaj angle- škega jezika. Udeležilo se ga je dvanajst tečajni- kov, ki so prvič usvajali znanje angleščine ali so si zaželeli znanje še izpopolniti. Predavateljica Lidija Potočnik je bila s tru- dom tečajnikov zelo zadovoljna, saj so pridno sodelovali na predavanjih. Zadnjo uro so s tes- tom preverjali znanje in po njenih besedah so se odrezali zelo dobro. Potrdila o opravljenem tečaju je udeležen- cem podelila Vesna Elsner z Ljudske univer- ze Velenje. Župan Stanko Ogradi, ki je sprem- ljal podelitev, je dejal, da bodo tečaji tudi v pri- hodnosti, saj je zanje vedno interes, največ ga je za tuje jezike. Elsnerjeva je vsem zaželela, da bi svoje znanje s pridom uporabljali in nad- grajevali. Tekst in foto: ŠMS SLOVENSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Tadej Golob: Kot bi Luna padla na Zemljo – Biografija Milene Zupančič Biografija ene največjih slo- venskih igralk 20. stoletja, Mi- lene Zupan- čič ni zapisa- na v klasič- nem, krono- loškem smis- lu. Avtor knji- ge, Tadej Go- lob (leta 2010 je prejel nagrado kresnik, lani pa napisal najve- čjo bralno uspešnico leta v Sloveniji, kriminalni roman Jezero) rad išče drugačne, izvirne poti pi- sanja in zato kronološki zapis naše priljubljene igralke seveda ni prišel v poštev. Vsekakor pa se bralec ob branju lahko pog- lobi v igralkina intimna razmišljanja, občutenja in bližnja razmerja. Njeno življenjsko zgodbo po- doživimo skozi našo polpreteklo zgodovino, pri tem se soočamo z velikimi sodobnimi dilemami. Poročilo o življenju, nad katerim je »Bog ornk ro- ko držal«, je zapisano premišljeno in hkrati ten- kočutno, v njem ne manjka duhovitosti. Savinjske novice št. 16, 20. april 2018 19 Šport, Iz občin SMUČARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO OB SAVINJI BTC Občini v zahvalo simbolična štartna številka Župan Franjo Naraločnik (v sredini) se je zahvalil Alojzu Murku (levo) in Rajku Pintarju ter dejal, da s ponosom sprejema simbolno zahvalo tako v svojem kot v imenu vseh občanov. (Foto: Marija Lebar) Članom občinskega sveta Ljubno sta se na tokratni redni seji pridružila predsednik Smu- čarsko skakalnega kluba Ljubno ob Savinji BTC Alojz Murko in generalni sekretar kluba Raj- ko Pintar, sicer tudi ljubenski občinski svetnik. Pred uradnim pričetkom seje sta županu Franju Naraločniku izrekla zahvalo za podporo, ki jo ob- čina daje klubu in smučarskim skokom. PRVI V DRŽAVI V MOŠKIH SKOKIH Kot zahvalo sta županu predala uokvirjeno štartno številko vodilne skakalke v svetovnem pokalu. Rajko Pintar je ob tem povedal, da v klu- bu iz leta v leto nadgrajujejo svoje uspehe, tudi s pomočjo občine, neomajno podporo župana in mnogih neprecenljivih sponzorjev. »Ob organizaciji ženskih skokov smo pre- poznavni tudi po tekmah v moških kategorijah. V točkovanju Smučarske zveze Slovenije smo ob upoštevanju vseh tekmovanj, tako državnih kot mednarodnih, osvojili največ točk in prvič v zgodovini našega kluba postali vodilni v državi v kategoriji moških smučarskih skokov, saj pri nas tekmujejo vse kategorije skakalcev – od ci- cibanskih vrst pa do članov. Za doseganje takih uspehov gre zahvala tudi tako županu kot vam, občinski svetniki.« ZA USPEHE ZASLUŽNI ŠTEVILNI LJUDJE Župan Franjo Naraločnik je sprejel darilo in ob tem poudaril, da je postalo Ljubno še bolj prepoznavno tudi po zaslugi kluba in smučar- skih skokov. »Za vse to gre zahvala tako neut- rudnim članom kluba kot vsem prostovoljcem, ki sodelujejo pri projektu. To simbolno darilo ni samo zame, je tako za vas, svetnike, kot za vse občane, ki živijo s pripravami in prireditvami.« NA SLOVESNI PODELITVI KAR 13 POKALOV Dodajmo, da bo v maju v Kranju potekala osrednja prireditev Smučarske zveze Sloveni- je, na kateri bodo podelili pokale tekmovalcem v minuli zimski sezoni. Na tej prireditvi bodo lju- benski skakalci prejeli kar 13 pokalov. Marija Lebar ALPSKI SMUČAR NEJC NARALOČNIK V odlični sezoni postal trikratni mladinski državni prvak Nejc Naraločnik je bil ob zaključku sezone v vrhunski formi, kar kažejo trije naslovi državnega prvaka med mladinci. (Fotodokumentacija NN) 19-letni Nejc Naraločnik ima za sabo zelo us- pešno sezono. Trikratni državni mladinski prvak, tretji v smuku na članskem državnem prvenstvu in prva zmaga na tekmi FIS, vse te rezultate je nanizal v zaključku sezone. Nesrečno se je kon- čala le njegova izkušnja na mladinskem svetov- nem prvenstvu, ko je na treningu smuka zaradi neurejene proge tako nesrečno padel, da je mo- ral zaradi poškodbe za nekaj časa prekiniti tek- movalno sezono. VEDNO BOLJŠI V HITRIH DISCIPLINAH Nejc se je na to sezono pripravljal s člani A re- prezentance v Čilu. Predvsem je navdušil v hi- trih disciplinah, v katerih je tudi v sezoni kazal najboljše rezultate. Na državnem mladinskem prvenstvu je bil nepremagljiv v smuku, superve- leslalomu in veleslalomu. Smuk je odpeljal tako dobro, da je v članskih vrstah osvojil tretje mes- to. Poleg tega je na Golteh dosegel prvo zmago na tekmovanju FIS. SKORAJ POPOLN USPEH BELEGA ZAJCA Nejc je član Smučarskega društva Beli zajec. Poleg očeta Uroša, ki ga je že kot triletnega pos- tavil na smuči in mu ves čas stoji ob strani, je bil njegov trener tudi Bojan Napotnik. Za Beli za- jec nastopa še Jan Napotnik in je kljub majhnos- ti najbolj uspešno društvo. Poleg treh naslovov državnega prvaka med mladinci, ki jih je osvojil Nejc, je četrtega osvojil Jan v slalomu na Golteh. Do popolnega uspeha je manjkala le še zmaga v alpski kombinaciji. ČAS ZA ŠOLO IN TRENINGE Po končani sezoni Nejca čaka veliko obve- znosti v šoli. Je dijak četrtega letnika Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje in med repre- zentanti že sedaj slovi kot dober kuhar. Treningi se vrstijo tudi v poletnem času, tako da časa za počitek ne bo. Ali bo tudi letos odšel na pripra- ve na južno poloblo in ali bo zaradi odlične sezo- ne postal član moške B reprezentance še ne ve, saj ekipe za prihodnjo sezono še niso določene. ŠMS Rajko Pintar: »V točkovanju Smučarske zveze Slovenije smo, ob upoštevanju vseh tekmovanj, osvojili največ točk in prvič v zgodovini našega kluba postali vodilni v državi v kategoriji moških smučarskih skokov.« Alpski smučar Nejc Naraločnik je dijak četrtega letnika Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje in med reprezentanti že sedaj slovi kot dober kuhar. Savinjske novice št. 16, 20. april 2018 20 Šport JADRALNI KLUB SAVINJA REČICA OB SAVINJI Savinjsko regato bodo organizirali tudi letos Jadralni klub vodi Blaž Bitenc. (Foto: Marija Šukalo) Ljubitelji jadranja in morja, ki se povezujejo v Jadralni klub Savinja, so na občnem zboru preg- ledali delo v preteklem letu. Po besedah predse- dnika kluba Blaža Bitenca so lansko leto priče- li z jadranjem na 21. Uskršnji (velikonočni) rega- ti na Hvaru, kjer so v razredu open nauta zased- li peto mesto, delo pa končali v novembru z dru- ženjem in pregledom fotografij. Junija so sodelovali na prireditvi Dan za Savi- njo, kjer so predstavili svoje delo. Oktobra so or- ganizirali predavanje na temo trimanje – nasta- vitev jader. V okolici Kornatov so pripravili 3. Sa- vinjsko regato, ki se je je udeležilo deset ekip iz doline in širše. Tudi letos so se udeležili velikonočne regate in zasedli osmo mesto. V tem mesecu so ime- li dvodnevni tečaj za voditelja čolna. Leto bodo zaključili z organizacijo Savinjske regate in dru- ženjem ob koncu leta. Marija Šukalo ŠPORTNIK LETA V MESTNI OBČINI VELENJE Drevova in Tiršek najboljša športnika invalida Najboljša športnica invalidka je smučarka Anja Drev, ki tekmuje za Gornjesavinjski smučarski klub Mozirje. Najboljši športnik invalid leta 2017 je strelec Franček Gorazd Tiršek iz Gornjega Grada. V preteklem tednu so v Velenju podelili pri- znanja v lanskem letu najboljšim športnikom in športnicam, ki so iz Mestne občine Velenje ali tekmujejo za velenjske klube. Najboljši športnik invalid leta 2017 je strelec Franček Gorazd Tir- šek iz Gornjega Grada, najboljša športnica inva- lidka je smučarka Anja Drev, ki tekmuje za Gor- njesavinjski smučarski klub Mozirje. Oba sta že večkratna dobitnika tega priznanja. LOKOSTRELSTVO Janžovnikova, Stanković in ekipa dvoranski šolski prvaki Neja Janžovnik in Maks Stanković (desno) sta osvojila naslov šolskega prvaka, zmagala je tudi ekipa, ki so jo sestavljali Maks Stanković, Jaš Kolenc in Ažbe Mlinar (levo). (Foto: Vojc Colnar) Letošnje šolsko tekmovanje v dvoranskem lo- kostrelstvu je bilo na Muti. Barve Osnovne šo- le Frana Kocbeka Gornji Grad je zastopalo osem učencev. Neja Janžovnik in Maks Stanković sta osvojila naslov šolskega prvaka, zmagala je tu- di ekipa, ki so jo sestavljali Maks Stanković, Jaš Kolenc in Ažbe Mlinar. DVA ZMAGOVALCA V kategoriji deklic ukrivljen lok (1., 2., in 3. ra- zred) je Neja Janžovnik z 202 točkama osvojila naslov državne prvakinje. Na šolskem tekmova- nju je nastopila prvič. V isti kategoriji so pri deč- kih stopničke zasedli kar trije. Maks Stanković je z 278 (od 300) točkami osvojil naslov državnega prvaka. Jaš Kolenc se mu je pridružil na drugem mestu (265 točk), mesto za njim se je uvrstil Až- be Mlinar (262). Najmlajši med tekmovalci in de- bitant na tekmovanjih Bine Stanković je bil šesti. DRUGA EKIPA 12. V kategoriji dečkov ukrivljen lok (4., 5., in 6. ra- zred) se je Janez Jan Štiglic z 235 točkami uvr- stil na 6. mesto, debitant na tekmovanjih Gašper Božič je bil 11. Miha Vodušek, ki je tekmoval med dečki ukrivljen lok (7., 8., in 9. razred) je z 249 točkami dosegel 13. mesto. Poleg zmagovalne je nastopila še ekipa v sestavi Bine Stanković, Mi- ha Vodušek in Janez Jan Štiglic, ki je med 37 eki- pami osnovnih šol osvojila zelo dobro 12. mesto. ŠMS Ekipa leta 2017 je Rokometni klub Gorenje Ve- lenje, športnica leta je športna plezalka Janja Garnbret in športnik leta deskar Tim Kevin Rav- njak. Nagrajence in goste sta pozdravila župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič in predse- dnik Športne zveze Velenje Bogdan Plaznik. ŠMS Savinjske novice št. 16, 20. april 2018 21 Šport KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Dve zmagi ob koncu uspešne sezone Nazarski košarkarji so se potrudili tudi na zadnji tekmi sezone in ostali neporaženi na svojem parketu. (Foto: Roman Mežnar) Trener Miha Čmer: »Statistično gledano smo odigrali fanta- stično sezono, saj smo na 15 tekmah doži- veli samo štiri poraze. Pomembno je, da so fantje pošteno oddelali sezono. Vemo, da nismo profesionalci in da ni ambicij po nap- redovanju v višji rang tekmovanja, vendar je športno v vsako tekmo iti na zmago, kar smo letos dokazali. Dejansko smo izgubili štiri »neprave« tekme in samo koš razlika nas je oddaljila od napredovanja v ligo za prvaka, v kateri lahko vsaka ekipa premaga vsako. V dru- gem delu sezone, v ligi za razvrstitev smo šestkrat premagali dobre ekipe, tudi dobro ekipo Maribora. Fantom nimam kaj zameriti, prav nasprotno – z veseljem pridem na tre- ning in sem njihov trener.« Predsednik kluba Peter Goltnik: »Sezona je bila po pričakovanjih. Ena zmaga nam je zmanjkala za ligo za prvaka, kar v končni fazi ni nič slabega glede na to, da je ekipa sesta- vljena samo iz domačih igralcev. 3. liga je pri- merna za tako konstelacijo kluba, saj bi ambicija po napredovanju v 2. ligo pomenila višja denar- na sredstva in tri do štiri nove igralce. To potem ne bi bil več tak klub, kot ga poznamo. Za naslednjo sezono cilji ostajajo isti, za to sezono pa čestitam igralcem, strokovnemu vodstvu in vsem, ki delajo v klubu, da smo celot- no sezono speljali relativno gladko in uspešno.« V soboto se je z novo zmago zaključila sezo- na v 3. SKL ligi za člansko ekipo Košarkarskega kluba Nazarje. V domači dvorani so bili ponov- no boljši od Maribora z 91:83. Z zmago so potrdili končno sedmo mesto v tretji ligi in tako uspešno zaključili sezono, s katero so v klubu zadovoljni. PREMAGALI RADENSKO CREATIV ... Končna uvrstitev je bila praktično potrjena 6. aprila, saj so Nazarčani premagali Radensko Creativ v Murski Soboti z rezultatom 72:84. To je bilo zadnje nazarsko gostovanje v sezoni, sre- čanje pa je bilo odločeno že v prvem polčasu, ki so ga dobili s 53:41 in nato prednost ohranili do konca tekme. ... IN BRANIK IZ MARIBORA V drugem delu prvenstva, v tekmah za razvr- stitev še niso okusili grenkobe poraza. V soboto so želeli ostati neporaženi, naloga pa je bila vse (Foto: bokinachbar.net) prej kot lahka. V goste je prišlo moštvo AAK Bra- nik iz Maribora, ki se je letos že izkazalo za trdo- živega tekmeca. Zgodnji termin tekme (18. ura) je botroval skromnemu obisku na tribunah, maloštevilni gledalci pa so lahko spremljali napet obračun na parketu. Skozi celotno tekmo je bila prednost na strani domačega moštva, gostje pa se niso predajali. Za zadnjo četrtino so si domačini pri- igrali 13 točk naskoka (77:64), vendar to ni po- menilo mirne končnice. V njej so Mariborčani še naprej vztrajno grizli in topili prednost. Bilo je tudi nekaj provokacij na igrišču, vendar so na- zarski igralci ohranili mirne živce ter tekmo ruti- nirano pripeljali do konca. Z zmago so potrdili končno sedmo mesto v 3. SKL in ostali neporaženi na svojem parketu. Trener članskega moštva Miha Čmer in predse- dnik kluba Peter Goltnik sta sezono ocenila kot uspešno. Roman Mežnar Savinjske novice št. 16, 20. april 2018 22 Prejeli smo, Šport SLOVENSKA OBALA Maraton Savinja na Istrskem maratonu Organizatorji Maratona Savinja smo se s Savinjskimi tekači in nekaterimi prostovoljci odpravili na Istrski maraton. Na sončno nedeljo, 8. aprila, smo se organi- zatorji Maratona Savinja skupaj s Savinjskimi te- kači in nekaterimi prostovoljci odpravili na mor- je. V štirih občinah na slovenski obali se je na- mreč odvijal Istrski maraton. Naši tekači so tek- li na različnih razdaljah, drugi pa so pomagali kot prostovoljci. PRISKOČILI NA POMOČ Organizacija tako velikega dogodka, kot je Istrski maraton, ki spada med največje teka- ške prireditve v Sloveniji, za izpeljavo med dru- gim zahteva tudi veliko prostovoljcev, ki na raz- ličnih točkah tekačem ponujajo okrepčilo. Za- to smo se člani z veseljem odzvali vabilu kole- gov z obale in prevzeli okrepčevalnico v Luci- ji, v marini Portorož. Nekje na 32-tem kilometru so naši prostovoljci tekačem na maratonski raz- dalji nudili vodo in sadje in jih spodbujali na po- ti do cilja. Idejo o medsebojni prostovoljni pomoči bo- mo dokončno uresničili, ko se nam bodo juni- ja na trasi Maratona Savinja pridružili Primorci. ENI PROSTOVOLJCI, DRUGI TEKAČI Medtem ko so prostovoljci skrbeli za mara- tonce, so Savinjski tekači, ki so vsak ponedeljek in sredo pridno trenirali v telovadnici Športne- ga društva T.E.A.M., preizkušali svojo priprav- ljenost. Nekateri na krajših razdaljah, drugi na maratonu. Ne glede na razdalje, čase in mes- ta, ki so jih zasedli naši tekači po prečkanju cilj- ne črte, smo zelo ponosni nanje in jih bomo še naprej spodbujali na njihovi tekaški poti. Še posebej strastno bomo zanje in, seveda, za vse ostale tekače navijali sredi junija, ko bo- do – upamo – v čim večjem številu tekli na trasi Maratona Savinja. RČ SLOVENSKI GLASBENI SMUČARJI NA SP V SCHLADMINGU Podbrežnik že dve desetletji zvest smučarsko-glasbeni tradiciji V svojih kategorijah sta se v hudi evropski konkurenci najbolje uvrstila Jaka Matijovc (levo) in Franci Podbrežnik na peti mesti. (Foto: Aljoša Jazbec) Slovensko selekcijo so zastopali predvsem smučarji iz Zgornje Savinjske doline, ki se poleg glasbe spoznajo tudi na tekmovalno smučanje. (Foto: Aljoša Jazbec) Po izbirnem tekmovalnem srečanju sloven- skih glasbenikov 9. marca na Golteh so se naj- boljši pomerili med veleslalomskimi vratci 6. aprila na svetovnem prvenstvu glasbenikov smučarjev v Schladmingu. Slovensko selekcijo so zastopali predvsem smučarji iz Zgornje Sa- vinjske doline, ki se poleg glasbe spoznajo tudi na tekmovalno smučanje. NAJBOLJŠA MATIJOVC IN PODBREŽNIK V hudi evropski konkurenci sta se v svojih kategorijah najbolje uvrstila Jaka Matijovc in Franci Podbrežnik na peti mesti, Blaž Robnik je bil šesti in Matija Selišnik osmi. Poleg njih so dostojno nastopili še Gašper Zamernik, Vili Bez- jak in Niko Legat, slednji z Gorenjske. PRAZNIK ZA SMUČARSKE MUZIKANTE Z največje ski-veselice na svetu nam je Podbrežnik poslal sporočilo: »Prvi vikend v apri- lu je za smučarskega muzikanta, slovenskega reprezentanta, zapovedan praznik. Edinstven dogodek, ki me že 20 let žene v habsburški breg – na SP glasbenikov v smučanju. Na štartu ni- maš občutka, da si na »muzikantarski« tekmi. Nikjer nobenega šanka, niti dobrohotnih ljudi s kakšno prisrčnico. Eno samo ljubo razgibavanje, ki je načeloma glasbenikom tuje, daje vtis veli- ke športne preizkušnje.« Smo pa izvedeli, da so v VIP šotoru ohrani- li prvo mesto spremljajoči ansambli s sončne strani Alp, kot že običajno. Jože Miklavc Savinjske novice št. 16, 20. april 2018 23 Kronika, Zahvale, Oglasi IZ POLICIJSKE BELEŽNICE Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval. • TATVINA HLODOVINE Radmirje: 11. aprila je oškodovani občan obvestil policiste, da mu je neznani storilec ukradel okoli 15 kubičnih metrov hlodovi- ne, ki je bila pripravljena ob cesti Radmirje-Gornji Grad. Lastnika je oškodoval za okoli 1.200 evrov. • ZAGORELA PODRAST Prihova: 11. aprila ob 19.22 je na Prihovi zagorela podrast. Ga- silci PGD Nazarje in Rečica ob Savinji so pogasili požar na povr- šini 200 kvadratnih metrov. • TATVINA MOBITELA Mozirje: 12. aprila se je na policijski postaji zglasil občan in naznanil tatvino mobilnega telefona. Neznani storilec mu je te- lefon znamke Samsung, vreden okoli 120 evrov, ukradel v gostin- skem lokalu v Nizki. • NESREČA PRI DELU V GOZDU Logarska dolina: 13. aprila v dopoldanskem času se je v Lo- garski dolini zgodila nesreča pri delu. Občan je med čiščenjem gozda z motorno žago prežagal električni kabel, ki je bil na tleh. Pri tem je utrpel ožganino na desni roki in bil z reševalnim vozi- lom odpeljan v Splošno bolnišnico Celje. Tam so ugotovili, da je utrpel lahko telesno poškodbo. Fotografija je simbolična. (Foto: Jože Miklavc) Bog stvarnik te da, Bog stvarnik te vzame, Nam pa le neskončna praznina ostane. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, ata, brata, starega ata in pradedka Staneta HRIBERŠKA iz Šmihela nad Mozirjem 3. 5. 1934 - 10. 4. 2018 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v naj- težjih trenutkih. Hvala gospodu župniku Sandiju Korenu, govornici gospe Albini Rajter in pevcem. Vsi njegovi OBVESTILO Okrajna volilna komisija 5. volilne enote 6. volilnega okraja Mozirje obveš- ča volivce, da je na svoji 1. seji, 9. 4. 2018, sprejela sklep, št. 042-1/2018-4 o uki- nitvi treh volišč. Volišča so bila ukinjena v skladu s spremembo Zakona o vo- litvah v Državni zbor, ki med drugim določa, da morajo biti vsa volišča dos- topna invalidom. Ker objekti ne izpolnjujejo pogoja dostopa za invalide, so bi- la ukinjena naslednja volišča: - 00506004 Šola Tirosek - območje volišča pa se priključi volišču 00506003 Kulturni dom Šmiklavž; - 00506017 Kulturni dom Mozirje - del območja volišča se priključi volišču 00506011 Osnovna šola Mozirje, in sicer: • del naselja Brezje, hišne številke: 9-10d, 16-19a, 43, 55, 57 in 64 • del naselja Mozirje, ulice: Nove Trate, Rožna pot, Savinjska cesta; - 00506017 Kulturni dom Mozirje - del območja volišča se priključi volišču 00506013 Upravni center Mozirje, in sicer: • del naselja Brezje, hišne številke: 8, 29, 29a, 32-34, 36-39 • del naselja Mozirje, ulice: Cesta na Rožnik, Hofbauerjeva ulica, Hribernikova ulica, Mlinska pot, Na Tratah, Na trgu, Ob Savinji, Ob Trnavi, Podrožnik, Šmihelska cesta; - 00506027 Tehnično pregledni center A.M. Miklavc - območje volišča se priključi volišču 00506018 Gostilna Markelj, Spodnja Rečica. Predsednica OVK Mozirje Janja Port, univ.dipl.prav. Savinjske novice št. 16, 20. april 2018 24 Za razvedrilo PESNICA NE MORE IZ SVOJE KOŽE Valentin Deželak, član KUD Stopinje: »Draga Vera, sedaj, ko si postala prepoznaven televizijski obraz in si dopolnila določeno ok- roglo obletnico, nikar ne pozabi na nas, tvoje literarne prijatelje!« Vera Kumprej, pesnica in avtorica številnih besedil narodnoza- bavne glasbe: »Rožic sem vedno vesela, pesmi še vedno bom pe- la. Ni me minila še volja do njih, še vedno poraja se zanje navdih.« LUČANA NA SOLČAVSKEM Ko sta se na Solčavskem znašla dva zapečena Lučana, Anza Bezovnik – Škofov Ivan (levo) in Kristjan Germelj – Strugerski Kristl, slednika podalpske arhitekture v projektu odprtih dveri Lo- garske doline, sta se ozirala gor na Conkovo planino, Mrzlo goro in Kopo. Anza je modroval, da bo letošnji Matkov škaf rekordno glo- bok, Germelj pa je nejeverno razmišljal, če je le res, da so na Conko- vem vrhu predniki »jagri« naredili poseko, da bi »šicali« na avstrij- sko divjad, ki se je pasla na slovenski podrasti. Na vprašanje, kol'k' vsa reč drži, sta obrnila po svoje, češ da je važno le, da bo lanski sneg tudi v planini tja do jeseni le pobralo. ČE KOGA SLUČAJN' ZANIMA »Ne veš, kaj se je zadnjič zgodilo mojemu kolegu,« je na prireditvi ljubenskih ljudskih pevcev, godcev in gledališčnikov tamladi »birt« Rok Prušnik razlagal svoji prijateljici Tadeji Sedovšek. »Kolega je kupil vstopnico za otvoritveno tekmo svetovnega prvenstva v no- gometu v Rusiji že dolgo nazaj. Tekma je 14. junija v Moskvi, ob os- mih zvečer po lokalnem času. Ob nakupu vstopnice pa še ni vedel, da naj bi se takrat ženil. Skratka, če koga slučajn' zanima. Če je kje kak interesent. Poroka bo v Logarski dolini, nevesti pa je ime Irena.« (Foto: ML) (Foto: ŠMS) (Foto: JM) Savinjske novice št. 16, 20. april 2018 25 KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 17. številki SN 2018 Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): Križanka, Napovednik Nadaljevanje Napovednika dogodkov na strani 26. Petek, 20. april ob 9.00. Mozirski gaj Dan odprtih vrat čebelnjaka v Mozirskem gaju ob 17 .00. Gasilski dom Nazarje Lončarska delavnica ob 18.00. Galerija Mozirje Pogovorni večer z Vero Mejak ob 18.00. Center Rinka Solčava Predstavitev romana Davorina Lenka Bela pritlikavka Sobota, 21. april ob 12.30. Športna dvorana Nazarje Košarkarski turnir – Nazarje Input : Vojnik (pionirji) ob 13.45. Športna dvorana Nazarje Košarkarski turnir – Vojnik : Terme Olimia Podčetrtek (pionirji) ob 15.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarski turnir – Nazarje Input : Terme Olimia Podčetrtek (pionirji) ob 16.00. Mozirski gaj Tradicionalna rez vinske trte sobota, ob 16.00. Gasilski dom Šmartno ob Dreti Izobraževanje o postopkih oživljanja in uporaba defibrilatorja Napovednik dogodkov Savinjske novice št. 16, 20. april 2018 26 Nedelja, 22. april ob 15.00. Kulturni dom Mozirje Narodopisna prireditev 22. družinsko petje ob 18.00. Gostišče Turist v Gornjem Gradu Pogovorni večer z Vero Mejak Ponedeljek, 23. april ob 11.00. Center starejših Gornji Grad Predavanje Komunikacija z osebami z demenco ob 17 .00. Kavarna Pri peku v Mozirju Stopinje prijateljstva – glasbena, literarna in likovna prepletanja kulturnikov ob 19.00. Dom kulture Nazarje Baletna predstava Čarovnik iz Oza ob 19.00. Galerija Mozirje Predstavitev knjige Janeza Gregorca Čas mojega življenja Torek, 24. april ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka ob 17 .00. Knjižnica Luče Ura pravljic: Žirafe ne znajo plesati ob 17 .00. Kulturni dom Mozirje Slovesnost ob prazniku občine Mozirje s podelitvijo priznanj ob 18.00. Galerija Mozirje Odprtje pregledne razstave slikarja in likovnega pedagoga Jureta Repenška ob 18.30. Medgen borza Rečica ob Savinji Razstava in predavanje dr. Stanka Blatnika Velika zgodovina ob 19.30. Glasbena šola Nazarje Koncert Karin Lešnik – violina Sreda, 25. april ob 17 .00. Knjižnica Rečica ob Savinji Ura pravljic: Zadnje drevo v mestu ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad Ura pravljic: Izgubljeno jajce ob 19.00. Kulturni dom Mozirje Proslava ob dnevu upora proti okupatorju Četrtek, 26. april ob 17 .00. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Zadnje drevo v mestu ob 18.00. Knjižnica Nazarje Ura pravljic: Izgubljeno jajce ob 18.00. Glasbena šola Nazarje Koncert klavirskega oddelka ob 18.30. Medgen borza Rečica ob Savinji Bachova cvetna terapija za mir v duši ob 19.00. Galerija Štekl Otvoritev razstave Steklo, včasih dragocenejše od zlata, avtorjev Sanje in Jaka Tamšeta Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Nadaljevanje Napovednika dogodkov s strani 25. ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ Naročila in montaža vseh TELEMACH in TOTAL TV paketov! gsm: 041/688-094. Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ◊ KVALITETNE BARVE ZA LES gasilniki, plinske jeklenke, šivalni stroji, ... tel. št. 03/839- 48-01, 031/610-563. Trgovina Zagožen; Slemešek s.p., Ljubija 121, Mozirje. ŽIVALI – PRODAM Prašiče, najboljše mesne pasme, brezplačna dostava, Fišar, Tabor; gsm 041/619-372. Prodam pujske od 30 do 60 kg; gsm 041/445-315. Prodam telico sivko, staro 5 mese- cev, za nadaljno rejo; gsm 041/827- 658. Prodam ovna, starega 2 leti; gsm 031/885-608. Prodam telico, odstavljeno od mle- ka, bikca, starega 10 dni, in brejo telico 5 mesecev, pasme simenta- lec; gsm 051/758-734. Prodam dva bikca čb, starega 7 dni in sr starega 14 dni; gsm 031/805- 832. Prodam prašiča za zakol, 130 kg, domača hrana; tel. št. 58-35-239. Prodam bikca rh pasme, starega 10 dni, in telico čb, staro tri tedne; gsm 041/519-507 . Prodam čebelje družine na LR sa- tju; gsm 041/420-821. Prodam prašiče od 30 kg dalje, možna dostava, Andrejeva kmeti- ja; gsm 031/509-061. Prodam bikca, starega teden dni; gsm 041/783-572. Prodam plemenskega ovna, js pa- sme, in nekaj jagenjčkov za zakol; gsm 031/344-791. ŽIVALI – KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, do- pitanje in teličke nad 100 kg; gsm 031/533-745. ŽIVALI - PODARIM Podarimo kozla za pleme; gsm 041/793-633. DRUGO – PRODAM Prodam domač jedilni krompir in jasenove suhe deske 1 m3; gsm 041/216-648. Prodam semenski krompir sante, 1. množitev, 60 centov; gsm 041/354- 568. Prodam deset silažnih bal; gsm 051/340-799. Prodam zgrabljalnik sip 280, dob- ro ohranjen. Cena 750 eur; gsm 041/783-977 . Kosilnico bucher prodam; gsm 041/944-174. Ugodno prodam camp prikolico hobby, registrirana, tehnični pre- gled do 2021; gsm 031/582-895. Prodam pajka sip šempeter na dve vreteni, ugodno; tel. št. 58- 45-420. Cisterno za vodo 1.000 lit., očišče- no, pvc, v kovinskem ogrodju, pro- dam; gsm 041/ 637-526. DRUGO – KUPIM Kupim vse tomos mopede, razen avtomatikov; gsm 068/692-652. Kupim bukovo hlodovina za drva. Plačilo takoj; gsm 040/430-080. VOZILA – PRODAM Škoda octavia karavan, 1,9 tdi, l. 2006; gsm 031/323-736. Gorski traktor rapid švica s čel- no koso in obračalnikom prodam, 9.500 eur; gsm 041/37-20-40. NEPREMIČNINE Prodam del hiše s posebnim vho- dom v Ljubiji - Kolovrat, primerno tudi za vikend; gsm 070/731-286. Oddam enodružinsko hišo z go- spodarskim poslopjem in vrtom v Bočni; gsm 031/811-191. IŠČEM Iščem Solčavanko za pomoč pri oskrbi dementne osebe; tel. št. 58- 46-165. www.savinjske.com Savinjske novice št. 16, 20. april 2018 27 Naravoslovje ZAŠČITENE IN REDKE GOZDNE KURE Največ jih je najti na območju Luč in Solčave Nemško govoreče področje gozdne kure ime- nuje koconoge kure, ker imajo s prejem poraš- čene (kocaste) noge. Mogoče je to bolj pravi iz- raz, ker živi belka nad zgornjo gozdno mejo. Gozdni jereb in belka živita v enoženstvu, div- ji petelin in ruševec pa v mnogoženstvu, zato je pri slednjih dveh vrstah izrazit spolni dimor- fizem. POZNAVALEC OD MLADIH LET Z vsemi štirimi vrstami sem se srečal že v ra- ni mladosti. Ruševca mi je leta 1961 na Poljšaku pokazal oče. Divjega petelina mi je leta 1974 na Podvežaku pokazal pokojni lovec Vinko Knapič. Gozdnega jereba, edinega od teh vrst, sem videl v Strmcu leta 1975. Tudi z belko sem se srečal na Korošici že v dijaških letih. ZANIMIVI SAMCI PRI PETJU Še sedaj jih rad obiskujem in občudujem, po- sebno spomladi v času razmnoževanja (rastit- ve) in jeseni, ko narava in gozd dobivata lepe barve. Tudi takrat se te oglašajo, da si označi- jo svoja ozemlja. Posebno so pri petju zanimivi samci. Gozdni jereb, divji petelin in ruševec ob petju na tleh vozijo »kočijo«. Samec belke izva- ja ob petju »svatbeni let«. Ta je tak, da se dvig- ne 10 do 20 metrov navpično v zrak in nato ob spustu poje. ZAVAROVANE VRSTE Vse štiri vrste so zelo redke in zavarovane. Že latinski imeni Tetrao urogallus in Tetrao tetrix nam povesta, da sta si v sorodu samo divji pe- telin in ruševec. Med njima pride zelo, zelo red- ko do parjenja (rašenja), vendar so potomci ne- plodni. Kure izvalijo od šest do dvanajst jajc in valijo skoraj en mesec (28 dni). PRIRASTKA SKORAJ NI Velika težava pri njih je, da vse gnezdijo na tleh. Gnezda in kebčki so zelo podvrženi pod- hladitvi in plenilcem. Divji prašiči, lisice, jazbeci, kune, podivjane domače in redke divje mačke Gozdni jereb (Bonasa bonasia) Divji petelin (Tetrao urogallus) Ruševec (Tetrao tetrix) Belka (Lagopus mutus) ter ptice ujede jih v naših krajih tako zreducira- jo, da prirastka skoraj ni. Tudi v njihovem okolju in podnebju se dogajajo velike spremembe. Na podnebne spremembe skoraj ne moremo vpli- vati, lahko pa vplivamo na njihovo okolje in na moteče dejavnike. NEKAJ NAPOTKOV Lastniki gozdov naj zato ne bodo ekonomski »lesorejci«, ampak naj umno gospodarijo z goz- dom. Lovci naj ne bodo trofejni »prašičjerejci« in naj držijo plenilce gozdnih kur na kratko. Pla- ninci in izletniki naj se držijo le poti, ki so ozna- čene z markacijami, da ne bodo moteči za redke vrste v gorah in gozdovih. STANJE DANES Z vsemi štirimi vrstami gozdnih kur se lahko pohvalijo le Lučani in Solčavani. Nižje po dolini se vrstno in številčno manjšajo. Ljubenci ima- jo še tri vrste. Nazarčani imajo le še redkega gozdnega jereba. Pred dobrimi dvajsetimi leti so še imeli na Krašici divjega petelina »tolsto- vrharja«. Tekst in foto: Tone Kladnik Gnezda in kebčki so zelo podvrženi podhladitvi in plenilcem. Savinjske novice št. 16, 20. april 2018 28 Ljudje in dogodki, Oglasi