šiev. 15. V üSüvem inestu 1. avgusta 1901. XVII. letnik. Dolenjske Novice. Izhajajo t. in 15. vsacega meseca. Cena jim je »a celo leto naprej 2 K, za pol leta I K. — Dopise sprejema urednik, narocnino in oznanila tiekarna J Krajec nasl. v Noyem mestu. Oinanila se plačujejo od dvostopne petit -vrste za enkrat 16, za dvakrat 24 in za trikrat 30 vinarjev. Gospodarske stvari. Uničevanje senenega ali kislega črvička na trtah T jeseni. V stev. 13. letosnjih „Dol. Novic" je bilo že povedano, da se bode ta trtni skodljivec, kateri se je v letošnji spomladi po naših do- lenjskih vinogradih v tako veliki in pogubo- nosni meri prikazal, v jesenskem času se enkrat toraj v drugič prikazal, namreč v drugi polovici mesca avgusta. Takrat, v štev. 13, navedeno je bilo tudi, kako da gre metulja ali veso tega fikodljivea v spomladnem času ali pa na jesen loviti. Povedali smo namreč, da je treba o pra- vem času vec ko mogoče plitvih skledic (latvic) v vinograde zaneäti, ter jih sein ter tje med trtami vodoravno na tla položiti. V sklede je treba vode naliti, v sredo vode pa male sve- tilke, napolnjcnc z oljem ali petroiejem posta- viti, zažgati in čez noc goreti pustiti. To sredstvo koristi valed tega, ker imajo metuljčki ali veše to lastnost, da kaj rade v plamcn letajo, ter se v istem oamodijo, ali pa da padejo pri obkro- ženju plamena v vodo v kateri utonejo. Takrat, Biseri iz Suhe Krajne. Nabral Hmjski. Dolgo tan* niaem ničesar vedtl o Suhi Krajini. ^ele kot dijak višjih fiol sem bral to ime na zem]je- vidu nase deželt». In tedaj Hem si predstavljal tn kraj kot neknj najpustejsega, najžalostnejsega, kar hram • «ebi naia ožja domoviua. Kot dijak aem rad popoto- val, a Suhe Krajne stin se vedno izognil. A, kakor pravijo, da se kolere najprej nal^ze tisti, ki se je najb'ij boji, tako se je zgodilo z menoj. Dokončavsi svoje (Huilije dobil sera prvo služho v Subi Krajini m sicer v njenem sredisču — v Hinjali. Pokoren poyelju •svojih višjih sem šel na odkazano nii mesto, nič kaj vesel. Tuko nek; ko kislo sein se držal kakor tisti, ki je ugriznil v nezrelo jabelko. Pa - čemu se človek na svetu ne jrivadi! Tudi jaz sera postal v Suln Krajini domač in ne vidim več sarao kamen ja, slabib, nepopra?ljenih potov in zakrpanih, lesenih bajt — ne, moje oči najdejo v tej pu^nvi, v tera zloglasnem v stev. 13 „Dol. Novic" je bilo pa že tudi po- vedano, da se morajo tega sredstva, ako se hoče, da bode izdalo, vsi vinogradniki kar od kraja lotiti. No druga polovica mesca augusta se približuje, in z vso resnobo gre na to misliti^ da se vinogradniki uničevanja tega skodljivca z vso resnobo lotijo. Do takrat preskrbel naj bi si vsak gotovo množino primernib skied in sve- tilk, ter jih v vinogradu tako razpostavil, da bi jih prislo na vsako oralo vsaj 10. Razpostavit se jih mora pa ne le po novih vinogradili, am- pak posebno tudi po starih, kajti ravno po starih ima ta skodljivec narveč zakotisč. Da bode po- sestnikom vinogradov mogoče tem ložje to sto- riti, poskrbelo je vodstvo kmetiške sole na Grmu izdelovanje primernih skied in svetilk v Novem mestu. Skleda z petrolejsko svetilko »t. 3 vred, stala bode le 40 vinarjev. Dobile se bodo pa te priprave pri gospodu Fr. Seidl-nu v Novem mestu, ker se mora pa dotične sklede iele v Kandiji pri pečarju gospodu Appe-tu iz- delati, svetilke pa šele iz tovarne narociti, store pač vsi tiöti vinogradniki, kateri so voljni lovljenja vese kislega črvička se lotiti, d a koj po prečitanju teh vrstic gospodu kraju tudi veliko lepegi», najdejo uiarsikak biser. In nekaj teh biserov, kar sem jih nabral dosedaj, hoeein pokazati eenjenim bralceni „Dol. Nov c." I. Krajinška pesem. Vsako Ijudstvo je ponosno na svoje narodne pesnii, zlasti ua ono'pesem, ki najbolj upeva njih težnje, slavne čine in opisuje njih šege in navade. Nekako ponnsno goyore ljudje tu;cu, ki prid« k njim in jih slisi peti: „Glej, to je naša pesfin." — In da bi Kranjčani bili brez tega bisera, brez svoje pesnii — ne, tako daleč še niso zaostali za drugimi ljudstvi. Imajo jo in še prav lepo. Precej prvi večer po svqjem dohodu v Kr;ijino sem se otresel otozn'h niislij, ki so jih povzročila v meni slaba pota, skalovje in jarki. Precej prvi večer mi je igralp sice veselja, ko sein videl, da je Krajina res p< suta s kainenjem, a da bivajo tu ljudje melikih čutečih sic, ljudje, ki svoja čustva radi izlivajo v vesele, milo doneče pesmi, Z vidnim veseljem sem poslušal neltoliko časa, a ko so začeli ono: „Fantje po polj gredo" in o Mariji, kako je „rajžala," poma- gal sem tudi jaz, a le bolj po tihem, da ne bi kaj 152. stran. DOLENJSKE NOVICE. Fr. Seidl-nu v Novo mesto pisejo, ko- liko skied in svetilk bodokupili. Ako se to ne stori, ne bode mogoče v pravem času sklede in svetilke pripravljene imeti, kajti na negotovo specanje ne bode nihče hotel sklede izdelati ter svetilke naročiti. Z ozirom na to, da si z lovenjem veš ki- slega črvička naše vinograde, osobito nase nove, z kaj velikimi stroškami zasa- jene vinograde, pred uničevanjem grozdja prav gotovo do neke mere obvarjemo, naj bi pač vsaj vsi in- teligentni vinogradniki na mali po- trosek, potreben za omislitev skied, svetilk ter petroleja ne gledali, mar- več vsi naj bi si jih naročili. in z 15. augustom pričeli naj bi svetilke po vinogradih v mirnih nočeh pri- žigati. V nemirnih nočeh svetilk prižigati se ve da ni treba, ker jih veter koj ugasne, in ker je dognano, da veše kislega črvica, sploh le v gorkih ter tilnh noceli okolo letajo. Na delo toraj z zdruzenimi močmi. Naši svinjaki. Od dobrega svinjaka zahtevamo, da je s u h, po leti hi ad en in po zimi gorak. Taki svi- njaki zo zdravi in ugodni za rejo prasicev. Vlažni svinjaki pa niao zdravi. V takih svinjakih nam prašici raje bolehajo, posebno na revmatičnih boleznih. Istotako napacni so svin- jaki, ki so po zimi mrzli, po leti pa vroči. V takih svinjakih se tudi živali dobro ne pocutijo. Posebno slabi so mrzli svinjaki za požlahtnjene prasiče in za mlade praseta. pokazil in zmešal melodije. Prislo jih je na vrsto nekaj, kakor ona o „Rožmarinu", „Sarafan" i t. d. Nazadnje se pa oglasi tisti, ki je pel prvi glas in reče: „Kaj pa Krajniska pesem! Na to smo pozabili." „Saj res, Krajniško pesem še zapojmo." In krepko in čvrsto zadoni iz šestero grl: Trinajst je vasij, ki po sari stoje, Najlepša med njimi je Ratenska vas, Pa je ni večje, kakor je Zvirče, (Je prav je velik Visejc. Lopata, Vrh, Prevcl so zauber vasi, V vsaki se cerkvica tudi dobi. Lipje, Vrh, Sela so pa vesela Kakor Hrib, Lazna in Pies.*) Nimamo /age in malna tud' ne, Pa vendar se dile in moka dob6. V Žužemberk tečem, hitro prinesem. Dobra je raoka za kruh. *) Te vasi so vse v Hinjski sari. Pri nas na Dolenjskem imamo sploh lesene svinjake. Ti svinjaki se postavljajo tako,