S knjigo M. K aba je ta izjem na najd b a dobila nadvse korektno kataloško objavo z dobro risarsko in fotodokum en­ tacijo, in na te podatke se bo m oralo opreti vsako bodoče p reverjanje rekon­ strukcije in to n sk ih zm ogljivosti akvin- ških orgel. Spom nim o se ob koncu, da nam o m uziciranju na orglah v tem istem Akvinku v nekako istem času govori tudi p retresljiv nagrobnik, ki ga je svoji zgodaj u m rli ženi, »artibus edoctae Sabinae«, ki je ne le lepo pela in ubirala strune, tem več tudi »spectata in populo h y d rau la g rata regebat«, po­ stavil hydraularius salariarius legionis II adiutricis. B o žid a r S la p ša k M. S ch in d ler, S. Scheffen eg g er, Die glatte rote T erra sigillata vom M agda­ lensberg, K ärn tn e r M useum sschiften 62, K lagenfurt 1977, Textband 403 stran i in n ač rt najdišč, T afelband 178 tabel s ko­ m entarjem . P red nam i sta dva zajetna zvezka, ki n ad a lju jeta serijo m onografskih obdelav skupin najdb z izjem nega zgodnjerim - skega Štalenskega vrh a (M agdalensberg) nad G osposvetskim poljem . S erijo izdaja deželni muzej za Koroško. Avtorici sta obdelali gradivo, najdeno v letih od 1948 do 1966, in m u priložili še nekaj poznej­ ših zaključenih najdiščnih skupin. K ratk i uvod re d a k to rja H. V ettersa vodi v p rv i del razprave, k je r M aria Schlindler ob­ dela oblike. Del je bogato razčlenjen. N ajprej avtorica spregovori v posebnem poglavju o n ajd iščih in njih dataciji, nato predstavi skupine izdelkov iz sigi- late. Ta način obdelave je do neke m ere nov v m onografijah o sigilati, je pa zelo ustrezen, saj je b arv a gline, glazura itd. m očno vodilo v interpretaciji, Štalenski v rh se pa je skozi sedem deset let svojega stika z rim skim im perijem zalagal z lon­ čenino iz raznih proizvodnih središč. N ato sledi zelo razčlenjena analiza oblik z opisom le-teh. Razdeljena je v glavne oblikovne skupine. Posebej so pred nam i izjem ne zgodnje oblike iz časa prehoda sigilate v rdečo, sledi prva večja in zgodnja serija oblik z vodoravnim robom in serija oblik s poševnim i robovi. V rste se obravnave m anjše zgodnje skupine zaobljenih robov, oblik s klekom v steni, raznih m ešanih oblik in oblik nekega perifernega proizvodnega središča. Tem obravnavam sledi obravnava tipov S I (service I), obravnava posod s pokonč­ nim robom , izčrpna obravnava tipov S II z ekskurzom k zgodnjim aplikacijam in stopničastem u preh o d u m ed dnom in robom posode (V iertelrundstab). Delo posebej obravnava kot tretjo veliko serijo sigilate s Štalenskega vrha posode z zaobljenim robom klasične dobe are- tinske »neokrašene« sigilate, kot četrto serijo pa posode s pokončnim robom iz klasičnega časa aretinske in padske p ro­ izvodnje. N a koncu sledi del izjem nim oblikam , izjem nostim po posam eznem načinu izdelovanja, obdela posebej dna in noge tistih posod, ki jih tipološko, ko so fragm entirane, ni m oč posebej opre­ deliti in obravnava redke južnogalske izdelke. Ta del knjige konča vrsta povzet­ kov in p rim erjaln ih te r preglednih regi­ strov. Obdelava oblik, ki ne zasleduje le posam eznih delavnic (to smo srečevali dosedaj v tem eljni literatu ri o te rri si­ gillati, še zlasti o italski sigilati), am pak je zasnovana n a gradivu z nekega n a j­ dišča, im a prednost, da nudi izsek iz pravega življenjskega procesa, nalaga p a av to rju célo vrsto dodatnih nalog. Odtod odstopanja v shem i tipološke delitve. Sprem em ba tipološke shem e pa h k rati dokazuje, da z dosedanjim védenjem o oblikah še zdaleč ni zajeto vse o tem , kako se je sigilata v resnici razvijala in kako so jo delali. Vsa poglavja so za­ jetn o razpredena. P ri vsaki obdelavi avtorica povzam e izhodišča, ki so ji slu­ žila na začetku in opozori na sklepe, ki jih je narekoval m aterial ali najdišče. Posebej naj poudarim o, da ji nikdar ti­ pologija ni sam a sebi nam en — ob ana­ lizi oblik večkrat govori o navadah p ri mizi, izdelavi, prodaji, tran sp o rtu itd. V drugem delu knjige pa Susanne Scheffenegger obravnava žige n a »ne- okrašeni« sigilati. V uvodu razloži m e­ todo dela, nato zasleduje žige iz posa­ m eznih proizvodnih krogov. Podrobneje razčleni nom enklaturo žigov in zbere nove, doslej neznane žige. Nadalje, k o t je treba, analizira oblike žigov in nato celostno predstavi (zlasti tu je tek st p o d p rt z dosledno govorico tabel!) signi­ rane izdelke tu d i kot oblike. Posebno poglavje govori o času nastanka ozirom a uvoza na Štalenski vrh in še druge o za­ konitostih izdelovanja in trgovine. Po­ sebej se posveti n ajdbi NG/34, nato podrobno analizira im ena. Posebej ob­ ravnava še odtise gem in žige z drugim i grafičnim i upodobitvam i. Tudi ta del zaključijo povzetki in obsežni registri ter seznam literature. Naj poudarim o posebej, da besedilo res dobro p o jasn ju je v rsta tabel, pregle­ dov in shem. Zelo so ustrezne, dasi jim je videti, da je im ela tehnična redakcija z njim i nekaj težav. Te izkušnje so torej splošne: težko je doseči, da bi bili for­ m a ti shem vedno najboljši, da ne bi zaradi pom anjšav trp e la črta itd. Ko smo si delo tak o ogledali, lahko m irno trdim o, da sm o dobili z njim v roke tem eljno delo za cel kom pleks kronološko nadvse pom em bnih najdb iz historično tako zanim ivega časa, kot so za naše k raje leta rim ske osvojitve in u trd itv e oblasti do le ta 45 n. š. Tudi preučevanje sigilate v zadnjem desetletju v delu posam eznikov in raz­ iskovalnih skupin zelo hitro napreduje. Ta čas je prispeval v rsto novih spoznanj, ki se vsa lahko odražajo n a interpretaciji izdelka in opredelitvi njegove starosti. V sekakor m oram o p rib iti, da opredelje­ vanje sigilate še zdaleč ni p rep ro st posel. O kvirna datacija v del stoletja je slej- koprej m ožna na podlagi nekaj splošnih značilnosti; to pa je seve datiranje, ki z n jim zlasti ko gre za rim ski cesarski čas, ne m orem o in ne sm em o biti zado­ voljni. Sigilata nudi več, saj je izdelek posam eznih spoznavnih delavnic. Toda da pridem o do teh in terp retacij, je treba opraviti vrsto analiz. Avtorici nam p red lag ata enega od m ožnih sistem ov obdelave sigilate in lahko zatrdim o, da sta izbrali ustreznega. (Ni vseeno, kako sigilato obdelam o, dasi ni recepta za izbiro tega sistem a. To so dokazovale tudi razprave o obdelavi si­ gilate s Štalenskega v rh a in iz Em one na X. srečanju preučevalcev rim ske kera­ m ike v Augstu. R azprave delno odm evajo v člankih, objavljenih v 17./18. Acta RCRF 1977.) Izbiro opravičuje dejstvo, da je gradivo iz več produkcijskih cen­ trov, da je bilo najdeno v raznih strati- grafskih sklopih itd. Gradivo, ki že od vsega začetka izko­ pavanj na štalen sk em vrhu, v teh koro­ ških Pom pejih, opozarja nase, nudi vrsto novih spoznanj. V novi luči nam pred­ stav lja delo vrste aretin sk ih in zlasti severnoitalskih delavnic sigilate, pred ­ stav lja pa nam tudi novosti v datiranju: iznenada vidimo, d a so že prej znane delavnice delale dalj časa. (Mi to npr. zlasti opazimo, da so n ap ram dataciji v CVA širše datirane delavnice iz okvira SER I, MS . .. itd.) P o trjen a je logična p o t tipološkega razvoja v rste potankosti v posam eznih pogrinjkih. P red leti smo dobili v roke delo Ch. G oudineau, La ceram ique aretine lisse, Bolsena, Paris 1968. Delo, ki ga prikazujem o se m u p o stav lja ob bok s tem , da je za naše k ra je še bolj uporabno, saj nam nudi v rsto neposrednih analogij. V delu, ki ga predstavljam o je še posebej pom em b­ n a širina sklepov ter sociološki in gospo­ d arsk o zgodovinski zaključki. N aj zaključim o prikaz z m islijo, kako se bo delo odražalo v naši praksi. Ocena je delno lahko sicer obrem enjena, saj sem poznala proces n a sta ja n ja m ono­ g rafije in sodelovala p ri razčiščevanju n ek aterih kronoloških in drugih dilem; p ri nas sm o nam reč vzporedno obdelo­ vali te rrò sigillato iz Em one in Kranja. V seeno lahko zanesljivo sodim , da bomo delo vseskozi rabili pri d a tira n ju in opre­ deljevanju posam eznih posod in čre­ pinj. Delo je nam reč vsakom ur, ki neko­ liko obvlada osnove preučevanja sigilate, lahko čitljivo: p o t od tabel v tek st je pregledna. Tekst p a je dovolj bogat, da n a vseh ustreznih m estih opozori na dilem e in zadržke. D atacije posam ezne posode tek st nim a. N a p rv i pogled bi to pogrešali. Toda verjetno je prav to ena od kvalitet dela, ki p red stav lja najd­ be v naselbini. Tudi tu je treba, kljub analogijam , vselej analitično datirati. Tako d atiranje pa m onografija M. S chindler in S. Scheffenegger zahteva od vsakogar, ki bo knjigo rabil. Gotovo bom o po n jej m nogokrat posegali, saj za zgodnji rim ski čas ni najdbe, ki bi pri d a tira n ju tako pom agala, kot prav terra sigillata. Iv a M iki C urk T ficet let vyzkum u antiky v ČSSR, 1945—1975 (Antiquitas his trig in ta annis in Bohem oslovacia culta). P raha, Kabi­ n e t p ro studia recka, rim sk a a latinska, ČSAV 1976, 8°, 283 šapirografiranih in vezanih strani. V uvodu ugotavlja p ro fe so r Varci, ki je prevzel redakcijo knjige, da so si se­ stavi j alci zastavili tri cilje: analizirati in k arak terizirati povojni razvoj na pod­ ro č ju antičnih študij, ki je razviden iz del in publikacij, pokazati n a prednosti n ačrtn eg a dela, določiti n ad a ljn je sm eri raziskav in študija. Delo, ki so ga pisali