© Nova univerza, 2018 DIGNIT AS Revija za človekove pravice Slovenian journal of human rights ISSN 1408-9653 Zasnova magistrskega študijskega programa Etika v javnem življenju Vojko Strahovnik Article information: To cite this document: Strahovnik, V. (2018). Zasnova magistrskega študijskega programa Etika v javnem življenju, Dignitas, št. 49/50, str. 185-190. Permanent link to this doument: https://doi.org/ 10.31601/dgnt/49/50-9 Created on: 07. 12. 2018 To copy this document: publishing@nova-uni.si For Authors: Please visit http://revije.nova-uni.si/ or contact Editors-in-Chief on publishing@nova-uni.si for more information. This work is licensed under a Creative Commons Attribution-NonCommercial 4.0 International License. 185 DIGNITAS n Zasnova magistrskega študijskega programa Etika v javnem življenju Sodobni svet in sodobno družba zaznamujejo vedno večji kon- flikti, izguba zaupanja, globalna (globalizirana) odvisnost (Peter Singer, Kwame A. Appiah; globalizacija v smislu nelahkega daru medsebojne povezanosti ter odvisnosti ter soočenje z drugimi tradicijami in izročili), umanjkanje sočutja (Jeremy Rifkin), instru- mentalizem (Raimond Gaita), krhkost nekaterih individualnih identitet (Zygmund Bauman), prevlada izbranih kolektivnih iden- titet (Amartya Sen) ter umanjkanje pristne dialoškosti in pristnega odnosa, multikulturnost, za katero se po nedavni razglasitvi za ne- uspeli projekt (Nemčija, Velika Britanija) poskuša najti drugačne osnove v medkulturnosti in kulturnem dialogu, ter kriza vrednot. Ta dejstva prinašajo s seboj tudi (nove) etične izzive, izmed kate- rih ima pomembno mestu tudi vprašanja etičnih premislekov in etičnega dialoga v javnem življenju, pa naj bo tak dialog zamejen v okvire lokalne skupnosti, nacionalne države ali pa se vzposta- vlja na globalni ravni. Pomembno je ukvarjanje s pogoji takšnega dialoga v multikulturni družbi, kjer se ni mogoče sklicevati zgolj na okvire lastnega izročila in kje so nosilci dialoga ter interkultu- ralnosti, in sicer tako v okviru globalnega pogleda, kot tudi ožje. Pristen dialog je namreč nujna podlaga za solidarno in sočutno družbo, ki bo zato strpna. Ta sklop izzivov terja tudi nova znanja in kompetence za uspe- šno soočenje z njimi. Ta znanja ležijo v presečišču več znanosti oziroma ved, tesno pa jih povezuje etična razsežnost. Zato smo v okviru Fakultete za državne in evropske študije uvideli potrebno pa zasnovi novega magistrskega študijskega programa ter ga po- imenovali Etika v javnem življenju. V tujini primerljive programe nahajamo predvsem v okviru študija praktične etike, posebnost omenjenega programa pa je v tem, da najbolj izrazito naglaša prav družbene vidike omenjenih etičnih izzivov. Zasnova magistrskega študijskega programa Etika v javnem življenju Vojko Strahovnik 09 Vojko Strahovnik.indd 185 1.6.2011 18:19:02 186 DIGNITAS n Prenova študijskih programov državnih in evropskih študij Temeljni cilj programa je tako seznaniti študenta z etičnimi dimenzijami javnega življenja in raznolikimi področji praktične etike. Študent se bo v okviru programa najprej seznanil s člo- vekom kot etičnim oziroma simbolnim bitjem ter s temeljnimi etičnimi pojmi in etičnimi izročili ter njihovimi kulturnimi, reli- gioznimi in naravnopravnimi podlagami. Ta splošni okvir je nu- jen za nadaljnji, bolj specifičen in poglobljen študij posameznih etičnih dimenzij različnih področij javnega življenja, in sicer od politike, uprave in prava do ekonomije in gospodarstva, znano- sti in tehnologije, medicine in zdravstvene nege, vzgoje ter kul- ture. (Glej tudi podrobno opredelitev posameznih vsebinskih sklopov na koncu programa.) Cilj programa je nadalje opremiti študenta z znanjem in razumevanjem, ki mu bosta omogočila razvoj v odgovornega državljana in strokovnjaka ali uslužbenca (integriteta, poklicna odgovornost in avtonomnost). Študent bo na podlagi študija razvil kritično mišljenje in se uvedel v speci- fično etičen način mišljenja, kar mu bo omogočilo prenos svoje- ga znanja in temeljnih etičnih vrednot v javno razpravo ter kom- petentno soočenje z etičnimi izzivi današnjega časa. Znal bo po- vezovati različne vidike javnega življenja ter jih umestiti znotraj etične razprave. Bolj specifično bo tudi znal presojati vsebino ter vlogo etičnih kodeksov in sodelovati v etičnih komisijah oz. svetih, ki so ali v prihodnosti še bodo oblikovani za presojanje etničnih in z etiko povezanih vprašanj znotraj posameznega po- dročje človekovega delovanja oziroma znotraj posamezne orga- nizacije. Podiplomski magistrski program Etika v javnem življenju bo torej zasnovan tako, da bo nudil študentom možnost usposablja- nja na široke polju področij, kar predstavlja možnosti nadgradnje njihove osnovne usmeritve ter tudi vzporednega študija več ma- gistrskih programov. Svojo širino dosega program predvsem s splošnimi humanističnimi in družboslovnimi predmeti, ki bodo študentom zagotavljali dovolj poglobljeno razumevanje etike in njenih humanističnih temeljev ter povezanost ter vpetost v različ- na področja človekovega življenja oziroma življenja v skupnosti (te teme bodo v programu vsebovali predmeti kot so na primer Filozofska antropologija, Zgodovina etike, Socialna filozofija in temelji sociologije, Demokratična in pravna država ter človekove pravice, Etika v javnem življenju, Etika in izvori zdrave družbe in Sodobni izzivi etike). 09 Vojko Strahovnik.indd 186 1.6.2011 18:19:02 187 DIGNITAS n Zasnova magistrskega študijskega programa Etika v javnem življenju To temeljno znanje bo v preostalem delu programa nadgraje- no s posameznimi področji praktične etike in specifičnimi tema- mi etike v javnem življenju (na primer preko predmetov kot so Aplikativna etika, Bioetika, Okoljska etika, Etika in znanost, Mediji, oglaševanje in etika, Psihologija in etika odnosa, Poslovna etika in družbena odgovornost podjetij). Program je torej zasnovan tako, da študentom omogoča dobro poznavanje teoretičnih osnov in spoznanj ter njihovo aplikacijo v praksi. Poleg splošnih kompetenc, ki vključujejo med drugih poznava- nje ter uporabo raziskovalnih metod in samostojnega ter timskega strokovnega ter znanstvenega dela, sposobnost uporabe teoretič- nega znanja v praski, razvoj kritičnega in avtonomnega mišljenja, sposobnost analize, sinteze in povezovanja znanj iz različnih po- dročij, pripravljenost za nadaljevanje znanstvenega ter strokovne- ga izpopolnjevanja in vodenje lastnega poklicnega in strokovne- ga razvoja, samostojno odločanje na podlagi samokritične preso- je pri strokovnem delu, razumevanje, obravnavanje in reševanje problemov v luči širših družbenih polj ter v okvirih umeščenosti v etično-kulturni kontekst ter razvoja razvoj komunikacijskih ve- ščin, se bo program posebej usmeril k graditvi naslednjih speci- fičnih kompetenc. Študent bo osvojil poznavanja in razumevanje utemeljitve etike in njene zgodovine ter povezanost etike z različnimi področji jav- nega življenja. Znal bo reflektirati posamezna etična stališča ter jih umestiti v širši kontekst. Prepoznal bo predpostavke različnih mo- ralnih teorij in pogledov, kakor se pojavljajo znotraj javna razprave. Prav tako bo študent osvojil kompetence za reševanje konkretnih delovnih problemov z uporabo znanstvenih in raziskovalnih me- tod ter razvil spretnosti kritičnega ter argumentiranega mišljenja. Te kompetence bom med drugih zagotavljal pristop k pedagoške- mu ter znanstveno-raziskovalnemu delu pri predmetih, še posebej pa predmet Argumentacija in kritično mišljenje. Kritična analiza in refleksija bosta omogočali študentom, da se navajajo na znan- stveno razmišljanje in utemeljevanje ter reševanje problemov. Študenti bodo pridobili sposobnost umeščanja novih informa- cij in interpretacij v kontekst temeljne discipline, saj bodo kon- kretne etične dimenzije in probleme iz raznolikih področij znali povezovati s temeljnimi etičnimi izhodišči ter preko specifičnih predmetov tudi z konkretnimi, že obstoječimi razpravami, pogle- di in rešitvami. Usmeritev fakultete je tudi, da študente spodbu- 09 Vojko Strahovnik.indd 187 1.6.2011 18:19:02 188 DIGNITAS n Prenova študijskih programov državnih in evropskih študij ja, da si izbirajo probleme iz specifičnih okolij, iz katerih izhajajo. Tako je študentom omogočena izredno povezanost s prakso in se jih s tem posledično navaja na sposobnost umeščanja novih infor- macij, znanj in interpretacij v vsakdanjo delovno izkušnjo (njihova temeljna strokovna usmeritev). Poleg temeljnega znanja, ki ga štu- dentje uporabijo pri praktičnem reševanju problemov, jim pove- zanost z delovnimi procesi in okolji, iz katerih izhajajo, omogoča tudi razvoj veščin in spretnosti v uporabi znanja na določenem strokovnem področju (razumevanje etičnih kodeksov, priprava etičnih pravil, usmeritev in napotil, sodelovanje v etičnih komisi- jah in častnih razsodiščih). Program bo s svojim bogatim naborom predmetov ponujal za- nimive (izbirne) vsebine tudi za druge magistrske programe Fa- kultete za državne in evropske študije, ki se trenutno izvajajo v okviru fakultete ali pa so v pripravi (Javna uprava, Mednarodne in diplomatske študije, Slovenski moderni študiji). Prav tako bodo strokovnjaki, ki bodo pri programu sodelovali, lahko plodno so- delovali z ostalimi pedagoškimi in raziskovalnimi sodelavci fakul- tete. Načrtujemo sodelovanje s strokovnjaki iz Avstrije in Hrvaške (tudi pri pedagoškem delu), pa tudi širše. Kot je bilo že omenjeno je magistrski študijski program Etika v javnem življenju primerljiv s sorodnimi magistrskimi programi, ki trenutno potekajo v okvirih evropskih izobraževanih institucij in univerz v ZDA, na primer s programi Ethics and Public Life (Cor- nell University), Angewandte Ethik (Westfälische Wilhelms – Uni- versität, Münster), Diplôme de Master Mention Ethique: Vie, Nor- mes et Sociétés (Drei Straßburger Universitäten: Universität Louis Pasteur), Masters of Arts in Applied Ethics and the Professions (Arizona State University), Philosophy, Religion and Ethics (He- ythrop College, University of London) ali Ethics and Public Policy (Clark University, Worcester). V večini omenjenih primerov gre za nadgradnjo na diplomski ravni pridobljene izobrazbe ter bolj spe- cifično usmeritev znotraj določenega strokovnega področja. Naš cilje je med drugim tudi na temelju pedagoškega dela, med- narodnega sodelovanja, predvsem pa raziskovalnega dela razviti tudi poseben Center za etiko v javnem življenju, ki bo predstavljal osrednje mesto v slovenskem prostoru za ukvarjanje z omenjeni- mi tematikami. Center bo oblikovan po vzoru podobnih centrov, ki delujejo v okviru fakultet ali univerz, npr. Centre for Theology, Ethics and Public Life (Oxford University), Kennedy Institute of 09 Vojko Strahovnik.indd 188 1.6.2011 18:19:02 189 DIGNITAS n Zasnova magistrskega študijskega programa Etika v javnem življenju Ethics (Georgetown University), Center for Values & Social Policy (University of Colorado, Boulder) ali The Ethics and Public Policy Center (Washington, DC). Center bi združeval pedagoško in razi- skovalno delo ter služil tudi kot izhodišče za pripravo ali preverbo različnih politik, ukrepov ter usmeritev, ki bo bile vezane tudi na etične dimenzije. Vsebinski sklopi programa, ki jih bodo zajemali posamezni (bodisi obvezni bodisi izbirni) predmeti programa. (a) temelji etike (temelji moralnosti in osnovni pojmi etike; zgodovina etike, etična izročila in etično izkustvo; vrednote, etič- ne norme (načela in pravila) in vrline; moralne teorije) (b) etike različnih religijskih in svetovnonazorskih smeri (etika in svetovni nazori; etika in religija; etika in judovstvo, krščanstvo in islam; etični dialog, strpnost in multikulturnost ter medkulturnost) (c) človek, družba, demokracija in etika (antropologija; mesto človeka v svetu; človek kot bitje odnosa; socialna filozofija; človek kot družbeno bitje; etika med javnim in zasebnim; druž- ba in demokracija, etika v javnem življenju; sočutje, solidarnost in dialog v sodobni družbi; razumevanje etike in gojenje etičnosti v javnem življenju; praktična etika; moralno odločanje v javnem in zasebnem življenju; zgodovinska perspektiva odnosa med eti- ko in javnim življenjem; družbeno-filozofski in javnopravni vidiki verskih skupnosti; etična pravila in etični kodeksi) (č) etika in pravo (filozofija prava; odnos med etiko in pra- vom; naravno pravo; etika in kanonsko pravo; človekove pravice, njihov pomen in njihovo varovanje; družba in pravo; etika in prav- niški poklic; teorije pravičnosti in pravo) (d) etika, politika, uprava (etika v družbeni in politični sfe- ri; aplikacija moralnih teorij in idej na javne zadeve in probleme; etika in politika; država in pravičnost; mednarodna politika; etika in vojna; globalizacija; enakost, enake možnosti in diskriminacija; etika in državna uprava; uradnik kot ogledalo pravičnosti; etika uradnika; pomen in vloga nevladnega sektorja;) (e) poklicna odgovornost in avtonomnost ( zvestoba, za- upnosti in razkritje zaupnih informacij; profesionalna etika; profe- sionalni kodeksi in osebna moralna presoja) (f) gospodarske politike, trajnostni razvoj in odgovor- nost podjetij (podjetje kot dober državljan; trajnostni in sonara- ven razvoj: okoljska etika med ekonomskimi in ekološkimi inte- 09 Vojko Strahovnik.indd 189 1.6.2011 18:19:02 190 DIGNITAS n Prenova študijskih programov državnih in evropskih študij resi; poslovna etika in poslovna kultura; globalizacija poslovanja, postmoderna družba in različnost v njej) (g) znanost, tehnologija, okolje in etika (znanost in etika; vrednost znanosti in vrednote znanosti; etični vidiki razvoja teh- nologije; dostop do tehnologije; tehnologija in okolje; vrednost okolja in okoljska etika) (h) vzgoja, mediji, kultura in etika (vzgoja in etika, drža- vljanska vzgoja in državljanske vrline; etika sodobna medijske družba, resnica in etika; etika oblikovanja in oglaševanja; etika od- nosov z javnostmi; umetnost in kultura v luči etične vednosti) (i) medicina, zdravstvena nega in dostojanstvo človeka (zdravje, telo in dostojanstvo človeka; medicinska etika in deonto- logija; etika skrbi; odvisnost in ranljivost v odnosu) (j) bioetika in biotehnologija(spoštovanje človeškega ži- vljenja od začetkov do smrti; etični pristop problemom biotehno- logije; bioetika; etika biotehnologije; spoštovanje življenja; pravice živali) 09 Vojko Strahovnik.indd 190 1.6.2011 18:19:02