Lepa beseda lepo mesto najde Recimo, da mu je ime Kon­ rad. Ime pri vsem tem ni važno. Važno je dejstvo, da je Konrad že dolgo vrsto let služitelj v nekem podjetju, v katerem se je menjalo kdo ve koliko mladih uslužben­ cev. Konrad pa je vztrajen, delaven in pošten. Pa tudi pones ima, kajti vsak delo­ ven človek ima do tega vso pravico, zato tudi služitelj Krnirad ni izjema. Zato smo nm posvetili te vrstice. Do­ godilo se je ... Morda se do­ gaja vsak dan, toda vsak dan nismo priča dogodkom, ki služitelju Konradu grenijo življenje. Poglejmo na prizorišče sa­ mo. Trgovina s predmeti, ki jih kupujejo ljudje, željni kultu­ re in napredka. Osebe: Tri prodajalke, va- jenka, blagajničarka, služitelj Konrad in dve stranki. Prva prodajalka: (vajenki). Po dvanajsti uri mi boste od­ peljali domov to in to in ono... Vajenka: Pa menda ne mi­ slite resno? Prva prodajalka: Zakaj pa ne, kaj mislite, da bom tako težo sama nosila? Blaga jničarka: Jaz sem imela mnogokrat še težje breme, pa sem vendarle ne­ sla brez tuje pomoči. Prva prodajalka: Zakaj pa ste, če ni treba! (Služitelj veže zavoje na prodajni mizi. Zavezane po­ laga na tla ob polico). Prva prodajalka: Ti paketi morajo proč od tu. In to ta­ koj! Služitelj: Saj jih bom ne­ sel, kakor hitro bom zavil še ostalo blago. Prva prodajalka: Ne zgo- varjaj se. Odnesi takoj kot sem ti rekla, sicer boš dobil suhega »šnopsa«! Druga prodajalka: Za tak­ šne delavce pač ni težko. Prva prodajalka: »Paketi« morajo ven, si razumel? Bo­ di zadovoljen, da ti pustimo, da jih vezeš na prodajni mi­ zi. Služitelj: Kam pa naj grem? Morda na strop? Druga prodajalka: Vidiš kako »freh« je. Tako je od­ govoril tudi meni. Iz ozadja je v prodajalno vstopila tretja prodajalka. Za njenim hrbtom je videti skladišče preplavljeno s skla­ dovnicami naloženega blaga. Obložena je tudi dolga miza^ ki je po vsej verjetnosti na­ menjena zavijanju in veza­ nju zavojev... Zgovornih prodajalk ni motila naša prisotnost. Na- sprotTio, z vidnim zadovolj- stiX)m sta opazovali starega služitelja kako zlaga, veže, veže... Morda bi stene tega moder­ no preurejenega lokala lah­ ko rx)vedale zgodbo, da so tu nekoč delala dekleta, ki so svojemu delovnemu tovarišu služitelju priskočile pri de­ lu v pomoč in s tem reševale medsebojne odnose. To je bilo vsekakor v zadovoljstvo vseh. Predkoigresna konferenca ljudske mladine v Celju Tudi dejanja naj bado odločna V nedeljo je bila v Celju kon­ ferenca, ki jo je pred kongresom Ljudske mladine Jugoslavije skli­ cal občinski komite Ljudske mla­ dine Slovenije Celje. Na predkon­ gresni konferenci so poleg tega, da so razpravljali o mladini v go­ spodarstvu in šolstvu, izvolili še tri delegate za zvezni kongres, ki bo v začetku prihodnjega leta v Beogradu. Referat o udejstvovanju mladi­ ne v našem družbenem življenju je podal predsednik občinskega komiteja LMS Celje, Franček Ri­ bič, ki je v uvodu ugotovil, da z delom mladih ljudi v preteklem razdobju ne moremo biti povsem zadovoljni. Zlasti je zaskrbljujo­ ča izredno nizka udeležba mladih v organih delavskega in družbe­ nega samoupravljanja, pa tudi v vodstvih ostalih družbeno poMtič- nih organizacij. Tako ni v občin­ skem zboru občinskega ljudskega odbora, ki šteje 55 odbornikov, ni­ ti enega odbornika, ki bi bil star do 25 let, medtem ko sta v zboru proizvajalcev samo dva tovariša teh let. Podobno je tudi s sveti in komisijami pri občinskem ljud­ skem odboru, medtem ko je ne­ koliko bolje v samoupravnih or­ ganih v gospodarskih organizaci­ jah. Od skupnega števila članov Ljudske mladine v celjski občini — skoraj šest tisoč — jih je v de­ lavskih svetih in upravnih odbo­ rih le 4,03 odstotka, v vodstvih organizacije Zveze komunistov 4,4 odstotka, v sindikalnih vodstvih 1,2 odstotka in v vodstvih Ljud­ ske mladine 7,2 odstotka. To pa ni edini razlog za ne dovolj raz­ gibano družbeno aktivnost mla­ dine. Mladi ljudje so še marsikdaj preveč nedisciplinirani, nedosled­ ni, sestavljajo si preobsežne na­ črte, zaletavi so itd. Bilo bi pa seveda napak, če bi sodili, da mladina pri nas ne zav- aema pomembnega mesta. Na mnogih področjih se je že izred­ no lepo uveljavila. Celjska pred­ kongresna konferenca pa je go­ vorila predvsem o slabostih in to ne samo o slabostih dela mladih ljudi, temveč tudi o problemih gospodarjenja, šolstva, upravlja­ nja in delitve na sploh. V razpra­ vi so se zlasti izkazali mladinci Tovarne emajlirane posode, ki so govorili o vrsti nepravilnosti, ki so jih opazili. Tako so govorili o slabem delu mladih komunistov, pa o načinu gospodarjenja, uprav­ ljanja, izobraževanja in podobno. Razpravo na konferenci lahko ocenimo kot izredno dobro, ven­ dar bi bilo prav, da bi mladi lju­ dje tudi v lastnih kolektivih in šolah prav tako odločno postav­ ljali te napredne zahteve. To pa je bil tudi eden izmed sklepov njihove predkongresne konferen­ ce, -ij Čedalje manj üfmii Kot na ostalih področjih gospo­ darstva se tudi pri urejanju de­ lovnih razmerij na območju ko­ njiške občine kažejo znaki, da je letos mnogo manj odpovedi tako delavcev kot tistih, ki jih izrekajo gospodarske organizacije. Značil­ no za pretekla leta je bilo, da ni bilo težko dobiti primerno zapo­ slitev v industriji ali gradbeni­ štvu. Komisije za sprejemanje ni­ so bile preveč natančne; zato je bilo več prehodov iz enega v dru­ go podjetje. Lani so vsa podjetja in ustano­ ve dala odpoved 55 delavcem; letos do konca oktobra pa je bilo takih primerov le 21. Podobno sliko kažejo tudi odpovedi, ki so jih dali delavci sami. Lani je bilo zabeleženih 111 takih primerov, do konca letošnjega oktobra pa le 68. Značilno za letošnje leto je še to, da je med tistimi, ki so sami dali odpoved komaj dobra četrti­ na žensk, medtem ko jih je bilo lansko leto skoraj polovica. Zapo­ slovanje žena v občini je namreč dosti težje od zaposlovanja mo­ ških delavcev. Prav zato si vsaka, ki je zaposlena, želi to mesto ali zaposlitev tudi zadržati. Medtem ko je bilo lani več pri­ merov v konjiški občini, ko so iz podjetij delavce odpustili zaradi zmanjšanja obsega proizvodnje ali gradbenih del, je bilo letos tega manj. V začetku leta so sicer nastale nekatere težave v tovarni kovanega orodja Vitanje, vendar so bili odpuščeni le redki delavci, pa še to večina taki, ki so imeli doma obdelovalne površine. Več težav je z delavci, ki so med letom zaposleni pri različnih sezonskih delih v kmetijstvu, gradbeništvu in deloma v gozdar­ stvu. Spričo tega, ker imajo grad­ bena podjetja letos precej dela tudi za zimske mesece, bo njihovo število sicer nižje, četudi jih bo v okolici Loč še vedno precej. V. L. NAJPREJ O MLADINSKI ORGANIZACIJI Na prvi seji članov novoizvolje­ nega odbora krajevne organizaci­ je SZDL v Slovenskih Konjicah »o za novega predsednika izvolili tov. JANKA KOVAČA, uslužben­ ca v usnjarskem kombinatu Ko­ nus. Ko so govorili o delovnem programu, so se domenili, da bo­ do analizirali delo raznih organi­ zacij in med prvimi delo mladin­ ske. Prav tako so menili, da bo treba skupaj s stanovanjsko skupnostjo, sindikalnimi in go- si>odarskimi organizacijami r>o- skrbeti za čim prejšnjo ustanovi­ tev obrata družbene prehrane. V pivovarni bodo zavihali rolcave NOVA SLADARNA - POSKUSNO OBRATOVANJE V LETU 1964 - TRI TlSOC TON SLADA LETNO - KONEC SEZONSKE GA DELA — REKONSTRUKCIJA - IZVOZ Mnogo je pri nas delovnih ko­ lektivov, ki jim bo novo leto pri­ neslo veliko novosti, pa tudi tr­ dega dela. Med takimi je v La­ škem tudi Pivovarna. Dvoje po­ membnih nalog se jim obeta v letu 1963. Gradnja nove, lastne sladarue je prva in nadaljevanje rekonstrukcije tovarne druga oo- Ijuba, Id so jo obljubili sebi in vsem nam. Oboje je za laško pi­ vovarno nedvomno velikega po­ mena. Kolektiv se tega zaveda in je v sikiadu s tem tudi že doslej skrbno gospodaril. Da je res ta­ ko, иаш pove že ra/merje med skiadi in osebnimi doiiodki v poujeiju. Kaziüeiiu so jiii v raz- uieiju 49 : 31 Ш 10 — v doDro stKiauov. Nedvomno — posne­ manja vreden primer! Ko smo v lasKi pivovarni po­ vprašali, zakaj so se odločili za gradnjo nove sladarue, so nam povedali takole: »INa lastno siadarno pri nas že zelo dolgo mislimo; tuda doslej je Diio za uresničile v le veiiKe želje prav malo možnosti. Tako siuu Liii prisujem osnovno suro­ vino za i*reueiavo piva — siad — uvazau iz Vziiouuje Nemčije in zuiinje čase tuai nekaj iz Ce- ŠKe. iuua v Jugoslaviji imamo dovolj ječmena, samo kapacite­ te za njegovo preUeiavo so zelo majhne. Z^ato smo pred časom spet začeli misliti na lastno sla- aarno in lokral so se nam za na­ bavo kreditov odpne razmeroma lepe možnosti. (Je bo šio vse po sreći, bomo s prvimi deli 1аћко zaceli že spomladi, medtem ko upamo, da Do poskusno obrato­ vanje steklo že v letu 1964. lu oprema? Uvozili jo bom iz Vzhod­ ne Nemčije, nekaj pa bo seveda tudi domačih naprav.« Ko bo sladarna začela z delom, bo dajala okrog 3 tisoč ton slada letno. S tem bo laška pivovarna v celoti krila potrebe svojega re­ konstruiranega podjetja, ostalo pa bo tudi še nekaj tržnega viš­ ka. To pa ni edina pridobitev lastne sladarne laške pivovarne. Tisti, ki razmere v kolektivu ne­ koliko bolje poznajo, vedo, da pivovarna zaposluje veliko se­ zonske delovne sile. V zimskih mesecih, ko je dela manj, so ti delavci odveč in podjetje jih vsako leto odpušča. Z začetkom obratovanja sladarne — katere delo je vezano tudi na zimske mesece — pa bo pivovarna za vselej lahko obračunala s takim sezonskim delom. Zato bodo kljub novemu obratu in večjim kapaci­ tetam na novo zaposlili le majh­ no število nove delovne sile. To­ liko o sladarni! »In rekonstrukcija?« smo bili radovedni. »Pivovarna je bila grajena za kapaciteto 50 tisoč hektolitrov letne proizvodnje,« so nam po­ jasnili. »Letos pa smo proizvedli že 85 tisoč hektolitrov piva. Re­ konstrukcija, ki jo ii:vajamo v etapah, pa nam bo omogočila 120 tisoč hektolitrov letne proizvod­ nje. Doslej smo rekonstruirali povsem z lastnimi sredstvi, v bo­ doče pa bo treba najeti seveda tudi nekaj kreditov, tembolj, če se bomo res želeli približati zah­ tevam zunanjega trga.« Da, pivovarna v Laškem se pri­ pravlja tudi na izvoz. Poleg tega, da s svojim znanim »laškim« pi­ vom oskrbuje vso Štajersko, Go­ renjsko z Ljubljano. Koprščino, območje Gorice, pa Hrvatsko Za- gorje in Zagreb, so o izvozu vo­ dili pogovore tudi z Italijo. Tako nameravajo v približno letu in pol izvoziti piva v vrednosti okrog 240 tisoč dolarjev. V ta na­ men pa bodo seveda tudi v pro­ izvodnji sami še marsikaj spre­ menili. Odločiti se bodo morali za pasterizad:jo piva, nabavili bodo nov stroj za polnjenje ste­ klenic itd. V inozemstvo bodo lahko izvažali pivo v glavnem le v steklenicah in polnilni stroj, ki ga bodo kupili, bo s kapacite­ to 15 tisoč steklenic na uro, res dragocena pridobitev. Kolektiv laške pivovarne se je kduo odločil: dladjmiA ш md&' Ijevanje rekonstrukcije bostn prvi nalogi prihodnjega leta, p« tudi, če ho treba, krepko zavi­ hati rokave! Saj znajo to storiti! Pod belo težo Rargsvor s predsednikom konislje zi MlBjri okrajnem komiteju LMS BO OKRAJNA AKCIJA? Polnih dvajset let je že od takrat, ko se je v dolini Sa­ nice postrojile v mladinsko delovno brigado prvih tisoč mla­ dih ljudi. Takrat je brigada delala v težkih pogojih, v večni nevarnosti za življenje; pa tudi nekaj let nato pogoji niso bili kaj prida boljši. Pa je mlade ljudi vendarle že takrat družila trdna vez — delo in prijateljstvo. Danes delajo mla­ dinske delovne brigade v povsem drusračnih pogojih, vez pa je še danes ostala ista — delo in prijateljstvo jih vezeta v odlične delovne in prijatelj ske kolektive. Na okrajnem komiteju Ljudske mladine v Celju smo našli pred­ sednika komisije za mladinske de­ lovne akcije, tovariša Staneta Se- ničarja. Pa to ni bil slučaj. Pred dobrim tednom dni je namreč okrajni komite Ljudske mladine pripravil nekaj uspelih prireditev v počastitev dvajsetletnice mla­ dinskih delovnih brigad. Bil je to razgiban brigadirski večer, pa za­ nimivo srečanje nekaterih udele­ žencev v najstarejših mladinskih delovnih brigadah. Ob tej priliki smo se spomnili tudi letošnjih de­ lovnih akcij. In o njih smo po­ vprašali Staneta. »>Uspehi letošnjih mladinskih delovnih brigad so pravgotovo najpomembnejši dogodek ob le­ tošnjem brigadirskem jubileju. Ugotavljamo, da so letos briga­ dirji dosegli večje uspehe kot kdajkoli poprej. In to ne samo na deloviščih, tudi v notranjem življenju brigad je bilo tako. Le­ tos se je izredno razvila samo­ uprava v brigadah in prav to je dejstvo — ki je za najpomemb­ nejša vprašanja v življenju bri­ gade zainteresiral slehernega bri­ gadirja — ki mu moramo pripisati letošnje izredno lepe rezultate. Spomnite se samo uspehov letoš­ njih brigad, ki so delale na avto­ cesti ^>-Bratstva in enotnosti-«. Prva celjska mladinska delovna briga­ da »Dušana Finžgarja^^ si je pribo­ rila specialno pohvalo, bila je dvakrat udarna, dobila je srebr­ no plaketo za dobro organizirano društveno dejavnost v brigadi; brigada Borisa Kidriča je bila dvakrat specialno pohvaljena, do­ bila je zlato plaketo; tretja mla­ dinska brigada »Karla Destovni- ka Kajuha« pa je bila štirikrat udarna, štirikrat specialno pohva­ ljena, dobila je zlato plaketo za društveno aktivnost in sploh je bila nedvomno ena najboljših bri­ gad zadnjih let. Vse brigade pa je še posebej odlikoval tovariš Tito z ordeni dela s srebrnim in zlatim vencem,« je povedal tova­ riš Stame. »Slišali smo, da je agitacija za mladinske delovne brigade neko­ liko pomanjkljiva. Je to res?« »Je! Preveč imamo zastarelih oblik agitacije, ki še zdaleč ne morejo ponazoriti vsega pestrega, dinamičnega življenja v mladin­ skih delovnih brigadah. Potrudili se bomo, da prihodnje leto ne bo­ mo več ugotavljali istih pomanj­ kljivosti. Mislimo namreč, da bi predvsem brigadirji sami lahko s svojim pripovedovanjem, doživ­ ljali in izkušnjami opravili dosti uspešnejšo agitacijo kot slike in stenčasi. »Kaj pa lokalne in občasne de­ lovne akcije«? »Lokalnim in občasnim delov­ nim akcijam je tako mladina kot tudi Socialistična zveza in ostali činitelji v komuni, posvetila pre­ malo pozornosti. Poglejte: v La­ škem so na primer mladi ljudje opravili nekaj nad dve sto prosto­ voljnih delovnih ur, medtem ko so jih v Žalcu opravili nad tri­ najst tisoč. Toda v tej občini se je poleg Ljudske mladine zavzela za delovne akcije še organizacija So­ cialistične zveze in uspeh ni izo­ stal. Lokalnih in občasnih delov­ nih akcij ne gre prepuščati stihiji in v prihodnje bi se morali od­ bori za delovne akcije pri občin­ skih odborih Socialistične zveze res resneje lotiti svoje naloge.« »V Celju v zadnjih letih še ni­ smo organizirali kakšne večje, morda v okrajnem merilu, delov­ ne akcije. Kaj meniš ti o njej, tovariš Stane?« «•Vse kaže, da bomo prihodnje leto okrajno delovno akcijo le uresničili. Mladina je pripravlje­ na graditi, potreb pa je tudi do­ volj. Mislili smo na gradnjo ceste proti Rogaški Slatini ali proti Vidmu Krškem, morda celo proti Logarski dolini. Lahko bi gradili tudi rekreacijski center nekje v Gornjem Gradu, na Svetini ali kje drugje. Akcija bi bila z ekonom­ skega vidika popolnoma upravi­ čena, zato upamo, da bomo z njo vendarle začeli. Vanjo bi priteg­ nili tudi mladino Vinkovcev, Zre- njanina, Tuzle in Bitola, s katero mladi Celjani lepo sodelujejo na marsikaterem področju. Tovariši iz sosednjih republik so na ta predlog že pritrdilno odgovorili in zdaj je samo še na nas, da ak­ cijo speljemo.« »Problemi, načrti, tovariš Sta­ ne?« »Obojega veliko! Ves list bi nam morah posvetiti, če bi hoteli vse zapisati,« se je hudomušno na­ smehnil. »To-le nas pa le teži: nagrajevanje brigadirjev, ko se vrnejo z akcije. Marsikje mora­ mo še vedno barantati za njihov dohodek. Vemo, da je težko, po­ grešiti za mesec ali dva, delavca na delovnem mestu in mu povrhu vsega še priznati dohodek za ta čas. Vendar brigadir nedvomno tudi svojemu kolektivu koristi s tem, da se je udeležil mladinske akcije. In nikjer ni zapisano, naj bi za ta čas dobil poln osebni do­ hodek. Mi se celo bolj navdušu­ jemo za nagrajevanje, ki bo v skladu z brigadir j evim uspehom. Nedvomno je to bolj stimulativno in povsem v skladu s tistimi na­ čeli delitve, ki jih zdaj uveljav­ ljamo. Barantanje pa ni v takih primerih res čisto nič na mestu.« Zapísimo še to, da bodo briga­ de dobile svoje mesto tudi v celj­ skem muzeju, seveda le fotogra­ fije, zapiski, odlikovanja in po­ dobno. Prav je tako, saj tudi to sodi k dokumentom o izgradnji naše domovine, kajne? -ij T ežko je danes še slu­ titi, kako so brezobzirno občutili ljudje ob Sotli, tujci hoteli izkoreniniti slovenski živelj. Med pr­ vimi so to občutili ko so se nenadoma pojavile zlo­ glasne črne »marice« in vse, ne glede na kakršnokoli krivdo, od­ peljale na Nemško kot ceneno de­ lovno silo. Prav pa je to, da spo­ mine na tiste nesrečne dni občas­ no obujamo, da ne pozabljamo, sicer mladi rodovi ne bodo vede­ li, kar morajo vedeti. Kdor ne pozna zgodovinske preteklosti svojega ljudstva, ta tudi ne bo doumel ceniti vseh velikih napo­ rov, ki jih ljudstvo vedno znova in znova vlaga za napredek in boljše življenje. Nikoli se ne sme­ mo uspavati, kajti vedno znova in znova skušajo dvigniti glave ti^îti, ki so nas nekoč hoteli poko­ pati. Zločin v Bonnu rb našem Dnevu republike to potrjuje. V Obsotelju so letos p-aznovali krajevne praznike, ki so jih izbra­ li prav ob spominu na izselitev. Tako so praznovali v Polju oh So­ tli in pred kratkim še v Bistrici ob Sotli. Ob prireditvah so izrazili najtrdnejšo voljo živeti tako. kot zdaj živimo in si graditi prihod­ nost na načelih, ki jih zagotavlja naša socialistična domovina. Prav s tem pa so ogorčeno obsodili vse izpade, ki so kjerkoli po svetu na­ perjeni proti naši mednarodni skupnosti in proti miru. V Bistrici ob Sotli je bilo rah­ lo temačno, ker so nasičeni obla­ ki obviseli nad Orlico in spet obetali deževje. Pred lepim zad­ ružnim domom je stala četa se- n'^vških rudarjev v značilnih ob­ lekah, podobnih krtovim kožušč­ kom, ter igrala poskočne melodi­ je, ki so jih izvabli^li iz mede­ ninastih pihal. Bistriški občani so se počasi zbirali na dvorišču in se urejali v povorko. V klubski dvorani so medtem zborovali kra­ jevni odborniki, katerim je spre­ govoril tudi predsednik šmarske občine Joško Lojen. Kmalu je kre­ nila dolga povorka na trg, kjer stoji spomenik padlim borcem. Svojci so položili vence, pred­ sednik krajevne organizacije Zve­ ze borcev Stane Kralj pa je orisal zgodovinske dogodke, ki so pred dobrimi dvajsetimi leti pretresli Obsotelje. Ob tribuni je stal pio­ nirski odred, ki je izvajal ljubek program. Med recitatorji so po­ dajali pismo nekega starejšega kmeta izpod Kunšperga, ki je v taborišču zvedel, da so mu pož­ gali dom, odgnali ženo in otroke. Trg je onemel in v očeh so se za- lesketale solze, ko je otrok trdno stisnil peščico in poudaril starče­ ve besede: »Nikoli nas ne boste uničili, nikoli nam ne boste iz­ trgali slovenske zemlje, pa če­ prav nas preganjate, ubijate in prižigate naše domove. Tu na pr­ sih jo nosim, grudico, ki me spremlja zdoma. Vrnili se bomo, čeprav ne vsi, toda vrnili se bo­ mo!« In danes smo tu: solzni ob spominu na bolečine, toda nasme­ jani ob velikih delovnih uspehih. Mladinski pevski zbor je zapel spxrosceno, neugnano, obetajoče, da so se obrazi spet zjasnili. Naenkrat pa je na tribuno sto­ pil tovariš Jože .Jurak, predstav­ nik ljudi s Hrvaškega Zagorja, nekdanji sošolec tovariša Tita v kumrovški osnovni šoli. »Vedno, povsod sem delal za to, da se mi, Slovenci in Hrvati, razumemo, da delamo kot eno ljudstvo. In vesel sem, da lahko spregovorim na va­ šem krajevnem prazniku, da lah­ ko ponovno povem, da se imamo radi. Prosim vas, priporočam vam, negujte ta praznik. 22. november, kot svoj najlepši dan, da boste s tem predvsem naši mladini pre­ dajali svojo težko, toda pogumno in veliko zgodovino. Skupno ga bomo praznovali ljudje ob Sotli, .«'f skupaj veselili in skupaj de­ lali«, je povedal med drugim. Tako je bil krajevni praznik v Bistrici ob Sotli lep in prijeten kljub čemernemu jesenskemu vre­ menu. Bistričani so tokrat slavili tudi majhno delovno zmago: ure­ dili so si izredno lepo kinndvo- rano, kjer so prvič predvajali film po cinemaskoo sistemu. Ljudje v Obsotelju. nekdanji pregnanci, de- Irtjo in pokrajina ob S^tli че pre­ mic iz nekdamV dremavosti v vir l,%nih gos.o'od^r'îkih u^oeh-^v. ki jih ob'^tnta prvenstveno kmetijstvo in turizem. s.